Ameriški ambasadorji naj bi na podlagi telegrama iz Washingtona pritiskali na evropske države, da omejijo priseljevanje, poroča New York Times.

Indija je ostro obsodila Kitajsko zaradi pridržanja ženske iz Arunachal Pradesha na letališču v Šanghaju. Indija poudarja, da je Arunachal Pradesh neločljiv del Indije in da to dejstvo ni sporno, ne glede na kitajska zanikanja. Kitajska še ni pojasnila svojih dejanj.

Donald Trump je prepovedal Južni Afriki udeležbo na vrhu G20 v Miamiju in ustavil vsa plačila in subvencije tej državi. Trump je izjavil, da Južna Afrika ni vredna članstva nikjer. Prav tako ZDA ne bodo imele predstavnikov na vrhu G20 v Južni Afriki ta konec tedna.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, ki razkrivajo, da je posebni odposlanec Donalda Trumpa za Ukrajino, Steve Witkoff, svetoval Kremlju, kako predstaviti mirovni načrt ameriškemu predsedniku. Analitiki ocenjujejo, da je Witkoffov diplomatski rezultat enostranski načrt v 28 točkah, ki izvira iz Moskve. Trump je potrdil, da se bo Witkoff prihodnji teden odpravil v Moskvo, da bi nadaljeval pogajanja o ameriškem mirovnem načrtu.

Ruski veleposlanik v Veliki Britaniji, Andrej Kelin, je izjavil, da britanske oblasti živijo v iluzijah in nameravajo povečati pritisk na Moskvo z nadaljnjo dobavo orožja Kijevu. Kljub temu, da so zahodni voditelji seznanjeni s potekom pogajanj med Moskvo in Kijevom, ostajajo pri svojem prejšnjem stališču in strategiji pritiska na Rusijo.

Papež Leon XIV. se je odpravil na svoje prvo tuje potovanje, romanje v Turčijo in Libanon. Potovanje, ki ga je načrtoval že papež Frančišek, je posvečeno obeležitvi pomembne obletnice s pravoslavno cerkvijo v Turčiji. V Libanonu želi papež okrepiti krščansko skupnost in vse Libanonce, ki še vedno zahtevajo pravico po eksploziji v bejrutskem pristanišču leta 2020. Potovanje je zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu in medijske pozornosti še posebej občutljivo.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izjavil, da je pritisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Venezuelo povezan predvsem z dostopom do velikih naftnih rezerv te države, ne pa z bojem proti trgovini z drogami. Petro meni, da Trumpa ne zanima demokratizacija Venezuele, in kritizira uporabo ameriške vojaške moči. Trump je sicer izrazil pripravljenost na pogovore z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, s ciljem reševanja življenj.

Rusija je odgovorila na domnevne provokativne akcije Japonske z ultimatom, poroča kitajski portal Sohu. Avtor trdi, da je Rusija s tem dejanjem poslala jasno sporočilo Japonski glede njenih dejanj.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo prihodnji teden, od 3. do 5. decembra, opravil državni obisk na Kitajskem. Obiskal bo Peking in Chengdu v provinci Sichuan.

Minister za zunanje zadeve Burkina Fasa, Karamoko Jean Marie TRAORE, je sprejel posebnega odposlanca Islamske republike Iran, Akbarja KHOSRAVINEJADA. Iranski odposlanec je prinesel pomembno sporočilo iranskega ministra za zunanje zadeve, kar kaže na okrepitev odnosov med Ouagadougoujem in Teheranom.

Tunizijski predsednik Kais Saied je poklical na zagovor veleposlanika Evropske unije v Tuniziji, Giuseppeja Perroneja, zaradi "neupoštevanja diplomatskih pravil". Do tega je prišlo po srečanju evropskega diplomata z voditeljem tunizijskega sindikata, kar se je zgodilo sredi naraščajočih napetosti z največjo organizacijo civilne družbe v državi. Sindikat je že novembra zagrozil z nacionalno stavko.

Podsekretar predsednika republike Mehmet Dânâ se bo v petek, 28. novembra ob 9.30, v Ledra Palaceu srečal s ciprskim grškim pogajalcem Menelaosom Menelaoujem.

Minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman je obtožil predsednika Zorana Milanovića, da želi za veleposlanike imenovati svoje prijatelje in da s tem ustvarja "cirkus" pri imenovanju novih diplomatskih predstavnikov, o katerih odločata skupaj predsednik in vlada.

Hrvaško veleposlaništvo v Bernu je od švicarskih oblasti zahtevalo pojasnilo glede odpovedi koncerta hrvaških izvajalcev Mate Bulića, Ninčevića in Škore. Veleposlaništvo je poudarilo, da so ti izvajalci v Švici že nastopali.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da verjame, da je mirovni dogovor med Rusijo in Ukrajino zelo blizu. Poudaril je, da je Rusija že privolila v določene koncesije, vključno s prekinitvijo sovražnosti in opustitvijo ozemeljskih zahtev. Trump je dodal, da se je njegov mirovni načrt zmanjšal s 28 na 22 točk. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski želi, da bi bili evropski voditelji prisotni na njegovem naslednjem srečanju s Trumpom. ZDA širijo diplomatsko ofenzivo, medtem ko evropski partnerji opozarjajo pred posledicami morebitnih popuščanj Vladimirju Putinu.

Po poročanju Axios-a je srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom v Washingtonu zaznamovala napetost zaradi vprašanja normalizacije odnosov z Izraelom.

Kremelj je potrdil, da bo posebni odposlanec Donalda Trumpa, Steve Witkoff, v začetku decembra obiskal Moskvo. Med obiskom naj bi Witkoff Kremelju sporočil, da lahko Rusija obdrži celotno regijo Doneck v vzhodni Ukrajini. Obstaja tudi možnost, da se mu bo pridružil Jared Kushner.

Iraški minister za zunanje zadeve, ki je bil na obisku na Nizozemskem, je odpotoval v Pariz.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je kitajskega predsednika Xi Jinpinga pozval k pospešitvi in povečanju nakupov ameriškega blaga. Xi Jinping naj bi se s tem "načeloma strinjal". Kitajski predsednik je med telefonskim pogovorom s Trumpom opozoril tudi glede Tajvana.

Rusija je obtožila Evropo, da je odgovorna za uhajanje informacij o telefonskem pogovoru med Stevom Witkoffom in Jurijem Ušakovom, ki je bil povezan s pogajanji med ZDA in Rusijo o končanju vojne v Ukrajini. Ursula von der Leyen pa je opozorila, da bi normalizacija spreminjanja meja lahko odprla vrata za nove vojne.

Najnovejši poskus predsednika Donalda Trumpa, da bi končal vojno v Ukrajini, se sooča s preizkušnjo, saj ameriški uradniki ocenjujejo, da Rusija morda ne bo sprejela dogovora, ki bi zagotavljal suverenost in varnost Ukrajine ter njenih evropskih partnerjev.

Ameriški predsednik Trump se je pogovarjal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, pri čemer je Ši izjavil, da je "vrnitev Tajvana" del povojne mednarodne ureditve. Svet za kitajske zadeve je te trditve zavrnil kot izkrivljanje zgodovine druge svetovne vojne. Medtem je ameriški finančni minister potrdil, da je Trump sam poklical Ši Jinpinga in ponovil stališče ZDA glede Tajvana. Japonska naj bi popuščala glede Tajvana, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na njen položaj.

Veleposlanik Amir Maimon se pripravlja na odhod iz Avstralije po obdobju, ki je zaznamovalo največji padec v odnosih med Izraelom in Avstralijo. Njegov mandat je bil precej naporen.

Donald Trump je potrdil, da bi lahko govoril z Nicolásom Madurom, da bi "rešil življenja". Hkrati je okrepil pritisk na venezuelski režim in izjavil, da bi ZDA lahko ukrepale "po dobri ali slabi poti".

Bela hiša je sporočila, da je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede možnosti dogovora o končanju vojne v Ukrajini po pogovorih v Ženevi. Trump naj bi izvajal pritisk za dosego hitrega dogovora, čeprav obstajajo še nerešena vprašanja.

Ugotovljeno je bilo, da je Kiril Dmitrijev, vodja ruskega državnega premoženjskega sklada, ključni akter pri pripravi novega predloga za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav ni poklicni diplomat, je Dmitrijev postal pomemben pri oblikovanju mirovnega načrta.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je izrazil upanje, da bodo v Istanbulu potekala neposredna pogajanja med Moskvo in Kijevom o rešitvi ukrajinskega konflikta.

Predsednik Zoran Milanović je ostro odgovoril pevcu Thompsonu glede odločitve o 'Možemo!' in poudaril, da to ni sekta, ampak odločitev mestne skupščine. Obenem je opozoril premierja Plenkovića, da bo, če bo ta začel preiskovati njegove kandidate, uporabil vsa sredstva, da prepreči takšne politične pritiske. Milanović je obiskal tudi Hrvaški naravoslovni muzej in si ogledal razstavo 'Lobanja C – svetovna paleoantropološka dediščina'.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta se pogovarjala o odnosih med državama, Ukrajini in Tajvanu. Trump je sprejel povabilo na obisk Pekinga aprila naslednje leto, Xi pa naj bi kasneje obiskal ZDA. Peking je poudaril vprašanja Tajvana, trgovine in Ukrajine. Kitajski strokovnjaki menijo, da je telefonski pogovor udarec za Sanae Takaichi.

Turški obveščevalni šef se je v torek v Kairu sestal z egiptovskim kolegom in katarskim zunanjim ministrom, da bi razpravljali o prehodu v drugo fazo dogovora o prekinitvi ognja v Gazi in povečanju skupnih prizadevanj v usklajevanju z ZDA, je povedal turški vir. Sogovorniki so se strinjali, da bodo okrepili usklajevanje in sodelovanje s Civilnim vojaškim koordinacijskim centrom (CMCC), da bi odpravili vse ovire za zagotovitev nadaljevanja prekinitve ognja in preprečili nadaljnje kršitve. Razpravljali so tudi o boju proti izraelskim kršitvam.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum, je v Nacionalni palači sprejela honduraško predsednico Xiomaro Castro, kjer sta se sestali v zasebnem srečanju. Namen obiska je okrepiti dvostranske odnose med državama, ki je bil izveden v času pred volitvami v Hondurasu. Srečanje je poudarilo prizadevanja obeh vlad za utrditev skupne agende na regionalnih vprašanjih.

Rusko zunanje ministrstvo je ostro odgovorilo na izjave francoskega predsednika Macrona glede zamrznjenega ruskega premoženja. Tiskovna predstavnica ministrstva je opozorila, da bi morali tisti, ki nezakonito zadržujejo rusko premoženje, to vrniti.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom pogovarjal tudi z japonsko premierko Sanae Takaichi. Pogovori nakazujejo na prizadevanja ZDA za ohranjanje ravnotežja glede Tajvana. Takaichijeva in Trump sta potrdila trdne temelje zavezništva med Japonsko in ZDA, medtem ko se odnosi med Japonsko in Kitajsko poslabšujejo. Xi Jinping je s Trumpom govoril tudi o Ukrajini.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je opozorila, da Velika Britanija pripravlja načrt za diskreditacijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in s tem spodkopavanje njegovih prizadevanj za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. SVR trdi, da je London besen zaradi mirovniških aktivnosti ZDA, saj naj bi te ovirale britanski zaslužek na račun konflikta v Ukrajini.

Ameriški mediji poročajo, da si predsednik Združenih držav Amerike prizadeva za neposredne pogovore z venezuelskim kolegom. Medtem naj bi ZDA izvajale tajne operacije, Trump pa naj bi bil glavni pobudnik vojne.

Katarski premier in minister za zunanje zadeve, šejk Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al Thani, se je v Dohi srečal z ministrom za zunanje zadeve Kraljevine Bahrajn. Pogovori so se osredotočili na dvostranske odnose in regionalne zadeve.

Nizozemci, ki živijo v Ukrajini, so v odprtem pismu izrazili nasprotovanje pritisku na Ukrajino, da bi odstopila ozemlje Rusiji ali oslabila obrambo. Pozivajo k pritisku na Rusijo, da ustavi napade, in ne na Ukrajino.

Prema Wangjom Thongdok, ki prihaja iz Arunachal Pradesha, je bila več kot 18 ur pridržana na letališču v Šanghaju. Kitajski uradniki so ji dejali, da je njen indijski potni list neveljaven, ker je Arunachal del Kitajske in da bi morala zaprositi za kitajski potni list. Ženska je to izkušnjo opisala kot ponižujočo.

Kremlj je potrdil, da ostaja odprt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je ponovil, da Moskva še vedno čaka na posodobljen ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, ki je bil skrajšan. Posebni odposlanec ZDA se je v Abu Dhabiju sestal z ruskimi uradniki, srečanja pa naj bi se udeležili tudi Ukrajinci. Evropski protipredlog je Kremelj zavrnil kot "nekonstruktiven".

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je na pogovor poklical izraelskega veleposlanika Jaakova Finkelsteina zaradi vpisa inštituta Jad Vashem, ki navaja, da je bila Poljska prva država, kjer so morali Judje nositi oznake. Poljska pričakuje spremembo tega vpisa, ne pa opravičila. Tiskovni predstavnik poljskega zunanjega ministrstva Maciej Wewiór je dejal, da je izraelski veleposlanik izrazil razumevanje za odziv poljskih oblasti.

Več nemških medijev je ponovilo, da usoda Evrope leži na pogajalski mizi glede Ukrajine, medtem ko se ameriški predsednik Donald Trump vidi kot posrednik pri reševanju konflikta. Za Putina je to ugoden položaj, ki vpliva na evropsko politiko.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ponudil posredovanje v pogajanjih med Ukrajino in Rusijo, da bi dosegel trajen mir. Putin je izjavil, da bi ameriški predlog lahko bil osnova za mirovni dogovor z Ukrajino.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je prispel v Haag na Nizozemskem, da bi se udeležil 30. zasedanja konference držav pogodbenic Konvencije o kemičnem orožju in letnega srečanja Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW). Med konferenco se je srečal tudi z direktorjem OPCW.

Iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi je med obiskom na Nizozemskem govoril na 30. srečanju držav članic Konvencije o prepovedi kemičnega orožja v Haagu.

Tajvanski premier卓榮泰 je izrazil željo po sodelovanju z državami, ki imajo z Tajvanom dopolnilne industrijske verige. To sledi izjavi južnokorejskega ministra za industrijo, da obstaja možnost za preferencialno tarifno obravnavo s Tajvanom. Tajvan je prvotno želel biti pobudnik naprednega zavezništva za proizvodnjo rezin, vendar zdaj daje prednost sodelovanju z državami, ki lahko dopolnjujejo tajvansko industrijo. Predsednik賴清德 se je srečal s predsednikom parlamenta Svazija, Jabulanijem Mabuzo, in se mu zahvalil za dolgotrajno podporo Svazija Tajvanu na mednarodnem prizorišču, s poudarkom na stabilnem investicijskem okolju in kakovostni delovni sili Svazija.

Kitajski predsednik Si Džinping je poudaril, da bi morali Kitajska in Združene države Amerike ohraniti pozitiven zagon v medsebojnih odnosih in nadaljevati v pravo smer, ki temelji na enakosti, spoštovanju in obojestranski koristi.

Somalijski premier Xamsa Cabdi Barre je danes odpotoval v Maroko, kjer se bo udeležil letnega foruma MEdays. Na forumu, ki letos gosti 120 držav, bo premier Barre imel govor. Kralj Maroka je premierja osebno povabil na dogodek.

Konservativni poslanci so kritizirali premierja Marka Carneyja zaradi njegovih prezirljivih komentarjev o zastalih trgovinskih pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Carney je na vprašanje novinarjev v Johannesburgu, kdaj je zadnjič govoril s Trumpom, odgovoril: »Koga briga?«.

Po obisku Mohameda bin Salmana v Beli hiši je Savdska Arabija stopila v stik z Iranom in se dogovorila za srečanje na visoki ravni v Parizu v naslednjih 24 urah. Trump naj bi princu zaupal vodenje pogajanj med Iranom in ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi svojim svetovalcem dejal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, poroča portal Axios. Trump naj bi načrtoval direkten telefonski pogovor z Madurom.