Po vsem svetu so potekali množični protesti proti vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike v Venezueli, v katerem so ameriške sile ugrabile predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Na stotine ljudi se je zbralo v ameriških mestih, kot so New York, Washington in Los Angeles, kjer so z napisi in vzkliki obsojali ameriško imperialistično politiko ter zahtevali ustavitev posredovanja. Protestniki so dejanje označili za grobo kršitev suverenosti in mednarodnega prava. Demonstracije so se razširile tudi zunaj meja ZDA; v Hamburgu se je zbralo okoli 500 ljudi pod geslom "Roke stran od Venezuele", o podobnih shodih pa poročajo tudi iz Dublina. Medtem ko so nekateri nasprotniki Madurovega režima proslavljali njegovo ujetje, so se zavezniki Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, ostro odzvali na dogajanje. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je Madura prepeljala na ozemlje ZDA, kjer mu nameravajo soditi zaradi obtožb o trgovini z mamili in terorizmu. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj je vojaška operacija povzročila globok razkol v mednarodni skupnosti.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v začetku leta 2026 sprožila niz potez, ki korenito posegajo v ameriški socialni in institucionalni sistem. Med najbolj odmevnimi ukrepi sta načrtovana rušitev zvezne stavbe Wilbur J. Cohen v Washingtonu, ki velja za simbol socialne varnosti, in zamrznitev zveznih plačil za otroško varstvo vsem zveznim državam. Slednji ukrep Bela hiša utemeljuje s preprečevanjem domnevnih goljufij, kritiki pa v njem vidijo ogrožanje socialne mreže milijonov Američan. Hkrati se Trumpova ekipa na vrhovnem sodišču bori za razširitev predsedniških pooblastil nad neodvisnimi agencijami, kar bi mu omogočilo neposreden nadzor nad institucijami, kot je Zvezna komisija za trgovino (FTC). Politično napetost stopnjujejo tudi notranji razkoli; nekdanji svetovalec Steve Bannon je predsednika obtožil prevzemanja zunanjepolitične doktrine demokratov glede Irana, medtem ko se znotraj republikanske stranke krepijo skrbi, da agresivno zbiranje sredstev za Trumpove super PAC-e izčrpava finance za prihajajoče vmesne volitve. Napetosti se širijo tudi na mednarodno raven, saj Trumpovi zavezniki stopnjujejo retorične napade na londonskega župana Sadiqa Khana.

Papež Leon XIV. je po aretaciji Nicolása Madura ponovno pozval k spoštovanju suverenosti Venezuele, pravne države in človekovih pravic. Poudaril je, da mora biti blaginja venezuelskega ljudstva na prvem mestu in pozval k molitvi za prihodnost Venezuele ter priprošnjo Device Marije Coromoto, zavetnice države. Pozval je tudi k spoštovanju človekovih pravic vseh posameznikov.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so zajele ameriške oborožene sile v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga obtožujejo. ZDA sodelujejo z obstoječo vlado Venezuele. Kuba je izjavila, da je pripravljena pomagati Venezueli, vključno z vojaško pomočjo. ZDA so konec leta 2025 Maduru ponudile izgnanstvo v Turčijo v zameno za odstop s položaja. Ameriški državni sekretar Marco Rubio meni, da je o volitvah v Venezueli še prezgodaj.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih napetosti znotraj lastne stranke in napovedi pravnih porazov na vrhovnem sodišču. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je ostro kritiziral predsednikove grožnje Iranu in jih označil za kopiranje politike Hillary Clinton in Samanthe Power. Bannon trdi, da Trumpova retorika o pripravljenosti na vojaško posredovanje v podporo iranskim protestnikom sledi metodam, ki jih je Trump v preteklosti sam zavračal. Istočasno se znotraj republikanske stranke krepi upor proti predsednikovi absolutni dominanci. Odhajajoči kongresnik Don Bacon je javno pozval svoje kolege, naj prenehajo delovati kot Trumpovi podrejenec in začnejo izvajati ustavni nadzor nad izvršno vejšo oblasti. Bacon meni, da bi močnejši kongresni nadzor izboljšal politike na področju carin in pomoči Ukrajini. Dodatne težave za administracijo napovedujejo pravni analitiki, ki pričakujejo, da bo vrhovno sodišče ZDA, kljub konservativni večini, v letu 2026 zadalo Trumpu vrsto pravnih porazov, predvsem glede vprašanj državljanstva po rojstvu, enostranskih carin in poskusov razrešitve odbora guvernerjev Federalnih rezerv.

Češki zunanji minister Petr Macinka je napovedal, da bo v prihodnjih dneh na zagovor poklical ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Razlog za diplomatsko potezo so veleposlanikovi kritični odzivi na izjave podpredsednika poslanske zbornice češkega parlamenta Tomia Okamure. Slednji je v svojem novoletnem nagovoru ostro nasprotoval financiranju nakupa orožja za Ukrajino z denarjem čeških davkoplačevalcev, vojno označil za nesmiselno ter vodstvo v Kijevu imenoval za hunto, ki naj bi bila vpletena v korupcijo. Veleposlanik Zvarič se je na Okamurove besede odzval s pozivom češki civilni družbi, kar je češka podpredsednica vlade in finančna ministrica Alena Schillerová označila za nedopustno prekoračitev diplomatskih pooblastil. Zunanje ministrstvo meni, da je bila reakcija ukrajinske strani neprimerna, zato želijo zadevo razjasniti na osebnem srečanju. Medtem so nekatere liberalne opozicijske stranke na Češkem zaradi spornih izjav že zahtevale odstop Okamure z mesta podpredsednika parlamenta, saj menijo, da njegove besede škodujejo češkim strateškim interesom.

Venezuelska vojska je v nedeljo uradno priznala podpredsednico Delcy Rodriguez za vršilko dolžnosti predsednice države. Odločitev je v imenu oboroženih sil sporočil obrambni minister, general Vladimir Padrino Lopez, ki je državljane pozval k nadaljevanju običajnih dejavnosti. Do zamenjave na vrhu države je prišlo po tem, ko so ameriške sile v okviru vojaške intervencije prijele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale na sojenje v Združene države Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je s to potezo napovedal novo zunanjepolitično doktrino, ki vključuje neposredno sodelovanje ZDA pri upravljanju Venezuele v prehodnem obdobju. Čeprav se je Trump v preteklosti izogibal politiki 'izgradnje držav' (state-building), napoveduje, da bodo ZDA začasno vodile državo, kar pomeni pomemben preokret v ameriški zunanji politiki. Kljub priznanju Rodriguezove s strani vojske je Trump novi vršilki dolžnosti že izrekel prve grožnje, kar stopnjuje napetosti v regiji.

Grški politični prostor so pretresli ostri odzivi opozicijskih strank na ameriško vojaško operacijo v Venezueli in uradno stališče vlade premierja Kiriakosa Micotakisa. Nekdanji premier Aleksis Cipras je prek svojih sodelavcev obtožil aktualnega predsednika vlade servilnosti do Združenih držav Amerike in pomanjkanja diplomatske hrbtenice, kar naj bi po njegovem mnenju Grčijo mednarodno osramotilo. Opozicija trdi, da Micotakis s svojo držo odpira nevarna vrata tistim, ki bi utegnili ogroziti grško nacionalno suverenost, pri čemer so izpostavili zgodovinsko paralelo s turško invazijo na Ciper. Kritikam se je pridružil tudi predsednik stranke PASOK Nikos Andrulakis, ki je ameriško posredovanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava in nevaren precedens. Čeprav je Andrulakis v preteklosti že obsodil režim Nicolása Madura, poudarja, da političnih sprememb ne bi smeli uveljavljati z orožjem. Hkrati so se v Nikoziji na Cipru zbrali protestniki pod vodstvom Komunistične pobude Cipra, ki so pred ameriškim veleposlaništvom obsodili imperialistično vmešavanje in opozorili na nevarnost vključevanja regije v nove vojaške konflikte pod vplivom ameriških strateških interesov.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem je naznanila, da bodo venezuelski migranti, ki v Združenih državah Amerike bivajo pod statusom začasne zaščite (TPS), lahko zaprosili za begunski status oziroma azil. Ta poteza sledi njeni predhodni odločitvi, s katero je končala program začasne zaščite za približno 600.000 Venezuelcev, ki so to obliko statusa pridobili pod administracijo predsednika Joeja Bidna. Nova uredba omogoča migrantom, da kljub prekinitvi prejšnjega programa iščejo pravno pot do zaščite preko azilnih postopkov. Odločitev guvernerke Noem predstavlja pomemben zasuk v migracijski politiki zvezne države, saj neposredno vpliva na usodo številnih posameznikov, ki so v državi iskali zatočišče pred politično in gospodarsko krizo v Venezueli. S tem se odpira vprašanje prihodnje integracije in pravne varnosti venezuelskih državljanov v tem delu ZDA.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po nočni operaciji ameriških posebnih sil z imenom 'Operation Absolute Resolve' ujet in prepeljan v zvezni zapor v Brooklynu v New Yorku. Skupaj z njim so ameriške oblasti prijele tudi njegovo soprogo in ključno svetovalko Cilio Flores. Maduro se bo pred ameriškim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z drogami, kar je vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških vojaških dejavnosti v regiji. Operacija, ki jo nekateri tuji viri označujejo za bliskovit državni udar, je po poročilih zahtevala najmanj 40 žrtev, v Venezueli pa povzročila nevarno oblastno praznino. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje nad Venezuelo in tam ponovno vzpostavile delovanje ameriških naftnih družb. Trenutno vodenje države v Caracasu začasno prevzema podpredsednica Delcy Rodríguez, ki pa kljub trditvam Washingtona o pripravljenosti na sodelovanje odločno zahteva izpustitev Madura. Medtem ko so v Madridu in Amsterdamu že izbruhnili protesti proti »imperialistični agresiji«, Trumpova administracija napoveduje ostre ukrepe proti vsem, ki bi poskušali ovirati tranzicijo oblasti po Madurovi odstranitvi.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile zajele v Caracasu in ju prepeljale iz države. Venezuelska vojska je Delcy Rodriguez priznala kot začasno predsednico. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da je prezgodaj govoriti o volitvah v Venezueli. Bela hiša je po zajetju Madura okrepila komunikacijo na družbenih omrežjih. Kitajski diplomat je obtožil ZDA, da delujejo kot svetovni sodnik z aretacijo Madura.

V Iranu so se v začetku januarja 2026 stopnjevali množični protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki so prerasli v oster diplomatski spor med Teheranom in Washingtonom. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil vrsto opozoril iranskim oblastem, kar je sprožilo buren odziv uradnega Teherana. Iranski uradniki so na Trgu Palestine v Teheranu postavili nov stenski napis z opozorilom ameriškim vojakom, s čimer so dodatno zaostrili retoriko v regiji. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpova opozorila Iranu sprožila notranjepolitične razprave. Republikanski kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo osredotočenost na Iran in poudaril, da bi se morale ZDA prednostno ukvarjati z domačimi težavami namesto z vmešavanjem v tuje krize. Napetosti so neposredna posledica decembrskih dogodkov, ko je Trump podprl možnost napadov na iranske jedrske objekte, kar je iranski predsednik Masud Pezeškian označil za nesprejemljivo agresijo, na katero bo Iran odgovoril s silo.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljo pojasnil, da več ključnih agencij Združenih držav Amerike, vključno z zunanjim ministrstvom, obrambnim ministrstvom in pravosodnim ministrstvom, trenutno neposredno sodeluje pri upravljanju Venezuele. Po njegovih besedah gre za usklajeno prizadevanje celotnega nacionalnovarnostnega aparata države, ki aktivno izvaja politiko do te latinskoameriške države z namenom stabilizacije razmer oziroma doseganja strateških ciljev. Operacija, ki jo Rubio opisuje kot skupinsko delo, vključuje tesno sodelovanje med Pentagonom in drugimi vladnimi službami, kar kaže na visoko stopnjo vpletenosti ameriške administracije v notranje zadeve Venezuele. Rubio je poudaril, da je cilj teh prizadevanj jasen, čeprav podrobnosti o trajanju takšnega načina upravljanja niso bile v celoti razkrite. Gre za neposredno potrditev vloge ZDA pri oblikovanju prihodnosti Venezuele po obdobju dolgotrajne politične in gospodarske krize.

Danska je izrazila nezadovoljstvo, ker je Katie Miller, soproga namestnika vodje kabineta predsednika Trumpa, Stephena Millerja, na družbenem omrežju X objavila spremenjeno sliko Grenlandije, prekrito z ameriško zastavo. Objava je sledila vojaški operaciji ZDA proti Venezueli in je bila razumljena kot provokacija glede statusa Grenlandije.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil telefonski pogovor s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom, s katerim sta ocenila stanje bilateralnih odnosov med državama ter pregledala ključne regionalne izzive. Voditelja sta posebno pozornost namenila razmeram v Jemnu in Somaliji, pri čemer je turški predsednik poudaril, da Ankara pozorno spremlja razvoj dogodkov na tem območju. Pogovori so potrdili prizadevanja obeh držav za krepitev sodelovanja na področju diplomacije in varnosti v regiji. Diplomatski stik odraža nadaljevanje procesa normalizacije in poglabljanja odnosov med Ankaro in Rijadom, ki se je intenziviral v zadnjem obdobju. Strani sta se zavzeli za stabilnost na Bližnjem vzhodu in v Afriškem rogu, kar je ključnega pomena za širšo mednarodno varnost. Pogovor med Erdoğanom in bin Salmanom je sledil predhodnim srečanjem na ministrski ravni, kar kaže na vzpostavljeno kontinuiteto v komunikaciji med vplivnima regionalnima silama.

V ameriški vojaški operaciji, usmerjeni proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, je bilo po poročanju tujih medijev ubitih najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino je v televizijskem nagovoru v nedeljo obtožil ameriške vojaške sile hladnokrvnega umora velikega dela Madurove varnostne ekipe. Operacija se je končala z aretacijo Nicolása Madura, kar predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama. Incident se je zgodil v času povečanih vojaških aktivnosti v regiji, pri čemer venezuelska stran poudarja, da so bile žrtve del predsednikove najožje zaščite. Ameriški uradniki, ki jih navajajo viri, so potrdili izvedbo operacije, vendar uradnih podrobnih poročil o številu žrtev z ameriške strani še ni. Dogodek je neposredna posledica stopnjevanja konfliktov, saj je Maduro že pred tem opozarjal na možnost ameriške agresije in v pripravi na morebitne napade vojski podelil izredna pooblastila.

Sile narodne zaščite, ki jih podpira Savdska Arabija, so v nedeljo vstopile v strateško pomembno pristaniško mesto Mukala in nad njim ponovno vzpostavile nadzor. Mesto, ki je prestolnica z naravnimi viri bogate province Hadramut, so prejšnji mesec zavzeli južni separatisti. Po navedbah tiskovne agencije AP so prebivalci mesta ob prihodu oboroženih vozil savdskih zaveznikov izrazili dobrodošlico, kar kaže na vsaj delno lokalno podporo novi vojaški prisotnosti. Operacija je sledila večdnevnim zračnim napadom in stopnjevanju napetosti med različnimi jemenskimi frakcijami. Ponovna osvojitev Mukale predstavlja ključen premik v večletnem jemenskem konfliktu, saj so savdske sile s tem nevtralizirale nedavne ozemeljske pridobitve separatistov, ki so predhodno razglasili prehodno obdobje do neodvisnosti. Stabilizacija province Hadramut ostaja prednostna naloga savdske koalicije zaradi njene gospodarske in logistične pomembnosti za celotno državo.

Pakistansko zunanje ministrstvo je v soboto ostro zavrnilo izjave indijskega zunanjega ministra Subrahmanyama Jaishankarja, ki je Pakistan označil za "slabega soseda" in državo, ki namerno izvaja terorizem. Islamabad je te navedbe označil za neodgovorne trditve, s katerimi želi New Delhi odvrniti pozornost od lastne vloge pri spodbujanju nestabilnosti v regiji. Po navedbah pakistanske strani so dejanja Indije dokumentirana in dobro znana mednarodni skupnosti. Spor se je stopnjeval po Jaishankarjevih izjavah za indijske medije, v katerih je poudaril pravico Indije do samoobrambe pred sosedo na zahodu, ki naj bi vztrajala pri terorističnih dejavnostih. Indijski minister se je ob tem obregnil tudi ob pogodbo o vodah Inda (IWT), ki ureja delitev vodnih virov med državama. Odnosi so se dodatno zaostrili po napadu na turiste v Kašmirju 22. aprila, za katerega je Indija brez predložitve dokazov obtožila Pakistan. Islamabad vztraja, da Indija s takšno retoriko spodkopava regionalni mir in varnost.

Po aretaciji v Venezueli sta bila Nicolas Maduro in njegova žena Cilia Flores prepeljana v ZDA, kjer jima bo sojeno na zveznem sodišču v New Yorku. Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da bosta Maduro in njegova žena obtožena v New Yorku.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je kubansko vlado označil za "ogromno težavo", kar se je zgodilo le dan po tem, ko so posebne sile Združenih držav Amerike v vojaški operaciji zajele in iz Venezuele odpeljale predsednika Nicolasa Madura. Kubanske oblasti so to dejanje ostro obsodile in ga označile za kriminalno dejanje ter grobo kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Zunanji minister Rubio je s svojimi izjavami nakazal, da bi Kuba lahko postala naslednja tarča ameriške zunanje politike v regiji, potem ko je administracija Donalda Trumpa uspešno izvedla operacijo odstranitve venezuelskega voditelja. Dogajanje predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti v Latinski Ameriki, kjer so ZDA v zadnjem obdobju krepile svojo vojaško prisotnost. Medtem ko Washington poudarja potrebo po demokratičnih spremembah in stabilnosti, Havana opozarja na ameriško agresijo in imperialistične težnje po nadzoru nad naravnimi viri v regiji. Zajetje Madura je sprožilo diplomatski val protestov s strani zaveznic Venezuele, vključno s Kubo, ki v dejanju vidi nevaren precedens za suverenost držav v Karibskem morju. Ameriška stran pa vztraja, da je bila odstranitev Madura nujna za vzpostavitev reda, pri čemer Rubiove besede o Kubi napovedujejo nadaljnje pritiske na komunistično vlado v Havani.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v pogovoru za televizijsko mrežo NBC izjavil, da Združene države Amerike v Venezueli nimajo svojih vojaških enot. Pojasnil je, da so bile ameriške sile na venezuelskem ozemlju prisotne le kratek čas, približno dve uri, ko so izvedle operacijo pridržanja predsednika Nicolása Madura. Rubio je poudaril, da Washington ne bo dopustil vzpostavitve "narko-režima" na pragu Združenih držav Amerike in da so dejanja motivirana z nacionalnimi interesi države. Po besedah državnega sekretarja so ZDA pripravljene na dolgoročne in kratkoročne spremembe v Venezueli, ki bodo v skladu z ameriškimi interesi. Rubio je ob tem zavrnil namigovanja, da bi bila motivacija za poseg venezuelska nafta, saj je zatrdil, da Združene države njihove nafte ne potrebujejo. Kljub temu je poudaril, da ne bodo dovolili, da bi nadzor nad venezuelsko naftno industrijo prevzeli nasprotniki Združenih držav Amerike. Operacija, ki se je zgodila v začetku januarja, predstavlja drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike pod upravo Donalda Trumpa.

Donald Trump je zagrozil podpredsednici Venezuele, Delsi Rodrigez, ki jo je vojska priznala za začasno predsednico, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala pravilno.

Venezuelske oborožene sile so uradno izrazile podporo podpredsednici Delcy Rodríguez, ki jo je vrhovno sodišče po domnevni ugrabitvi predsednika Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike imenovalo za začasno predsednico države. Rodríguez, ki v venezuelskem političnem vrhu velja za ključno zaveznico dosedanjega sistema, je državljane pozvala k uličnim protestom, hkrati pa poudarila, da Nicolás Maduro ostaja edini legitimni predsednik Venezuele. Odločitev vojske, da podpre podpredsednico, utrjuje njen položaj v času hude politične negotovosti. 56-letna političarka, ki jo Maduro zaradi njene nepopustljivosti imenuje "tigrica", predstavlja kontinuiteto socializma 21. stoletja. Čeprav je ameriški predsednik Donald Trump navajal, da naj bi bila Rodríguez pripravljena na sodelovanje z Washingtonom, njeni javni nastopi, v katerih nastopa skupaj z notranjim ministrom Diosdadom Cabellom in obrambnim ministrom Wladimirjem Padrinom Lopezom, kažejo na odločen upor proti zunanjim pritiskom. Razmere v državi ostajajo napete, saj se kljub imenovanju začasnega vodstva nadaljujejo prizadevanja ZDA za spremembo režima.

Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je ponovno odprla zračni prostor nad Karibi po napadu ZDA na Venezuelo.

Republikanski poslanec v ameriškem predstavniškem domu Don Bacon je javno pozval svoje strankarske kolege, naj prenehajo delovati kot podrejena skupina oziroma »hlapci« predsednika Donalda Trumpa in ponovno uveljavijo ustavno vlogo kongresa. Bacon, ki se po koncu trenutnega mandata upokojuje, je v pogovoru za New York Times poudaril, da bi bila Trumpova politika na področju carin in podpore Ukrajini bistveno boljša, če bi se kongresni republikanci upali zoperstaviti njegovim odločitvam. Po njegovih besedah pomanjkanje ustavnih omejitev predsedniku omogoča delovanje brez potrebnih zadržkov, kar škoduje dolgoročnim interesom države. Hkrati se Trump spopada s kritikami iz lastnega nekdanjega kroga, saj ga je nekdanji glavni strateg Steve Bannon obtožil, da pri zunanji politiki do Irana uporablja pristope, ki so značilni za njegove politične nasprotnike, kot sta Hillary Clinton in Samantha Power. Bannon je Trumpove grožnje z nasiljem označil za del starega scenarija demokratov. Poleg notranjih razkolov je nova analiza MS NOW razkrila številne neizpolnjene predvolilne obljube Trumpovega drugega mandata, vključno z napovedjo o končanju vojne v Ukrajini v 24 urah, kar je predsednik kasneje označil za sarkastično izjavo. Kritike letijo tudi na zlorabo pravosodnega ministrstva za pregon političnih nasprotnikov, kar je v nasprotju z njegovimi obljubami o prenehanju orožja države proti kritikom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je javno izrazil solidarnost z ljudmi v Iranu, ki protestirajo proti tamkajšnjim oblastem. Po navedbah njegovega urada Netanjahu meni, da bi ti dogodki lahko predstavljali ključno prelomnico, v kateri bo iransko ljudstvo prevzelo usodo v svoje roke. Med tedensko sejo vlade v Jeruzalemu je premier poudaril, da Izrael podpira prizadevanja Irancev za svobodo, pravičnost in svobodo govora. Izraelsko vodstvo skupaj z Združenimi državami Amerike vzdržuje trdno stališče do iranskega jedrskega programa, hkrati pa Netanjahu s svojimi izjavami stopnjuje retorični pritisk na režim v Teheranu. Izrael se identificira z bojem iranskega ljudstva, kar premier izpostavlja kot del širše strategije nasprotovanja iranskemu vplivu v regiji. Izjave so bile podane v času, ko se več iranskih mest sooča z valom nezadovoljstva, Izrael pa v tem vidi priložnost za notranjo destabilizacijo svojega regionalnega tekmeca.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v uradni izjavi poudaril, da Združene države Amerike niso v vojni z Venezuelo, temveč izvajajo operacije proti mednarodnim organizacijam za trgovino z drogami. Rubio je pojasnil, da vojaške aktivnosti v regiji niso uperjene proti državi ali njenemu ljudstvu, temveč so usmerjene v uničenje mamilarskih kartelov, ki delujejo na tem območju. Hkrati je branil ameriško vojaško prisotnost v bližini Venezuele in nakazal, da bo prihodnjo smer države sooblikovala politika Washingtona. Izjave prihajajo v času izjemno zaostrenih odnosov med državama, ko Caracas obtožuje Washington spodbujanja vojne v Latinski Ameriki. Rubiove besede so odgovor na aretacijo Nicolása Madura in naraščajoče napetosti, ki so posledica preteklih ameriških sankcij proti venezuelskemu naftnemu sektorju in Madurovi družini. Kljub zagotovilom o miru, ameriška stran ne izključuje nadaljnjih ukrepov za zaščito svojih interesov in varnosti v Karibih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura, znašel pod plazom kritik domače opozicije. Macron je v svojem uradnem odzivu zgolj »vzel na znanje« konec Madurove vladavine in pozval k mirnemu demokratičnemu prehodu oblasti, pri čemer pa se ni opredelil do metod, ki jih je uporabila administracija Donalda Trumpa. Takšno stališče je sprožilo ostre odzive predvsem na levi strani političnega pola in med nekaterimi diplomati, ki Franciji očitajo opuščanje načel mednarodnega prava. Nekdanji premier Dominique de Villepin je predsednika Macrona obtožil podrejanja politiki Donalda Trumpa in opozoril, da je Francija s tem izgubila svojo neodvisno zunanjepolitično držo. Medtem ko so nekateri drugi evropski voditelji poudarili nujnost spoštovanja mednarodnih norm, so francoski kritiki Macronov molk o zakonitosti ameriškega posredovanja označili za neodgovorno ravnanje. Odziv je povzročil nelagodje celo znotraj predsednikovega lastnega političnega tabora, saj država tradicionalno zagovarja multilateralizem in nasprotuje enostranskim vojaškim posegom v suverene države.

Vplivni svetovni mediji, vključno z ameriškim časnikom The New York Times, so v zadnjih dneh ostro obsodili odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa za vojaško posredovanje v Venezueli. Kritiki opozarjajo, da je vojaška akcija, ki se je začela s kopenskimi napadi konec lanskega decembra, nezakonita, nepremišljena in v neposrednem nasprotju s Trumpovimi predvolilnimi obljubami o končanju tujih vojn. Nemški mediji so pri tem izpostavili, da predsednikova politika temelji na pravici močnejšega, kar resno ogroža obstoječo mednarodno ureditev. Operacija, ki jo je Trump utemeljil kot del boja proti trgovini z drogami, je povzročila zaskrbljenost glede prihodnjih korakov Washingtona v regiji. Analitiki poudarjajo, da bi lahko Trumpova hibris oziroma pretiran ponos privedla do usodnih posledic za njegovo administracijo. Medtem ko Washington trdi, da so cilji operacije izključno logistični objekti in infrastruktura za tihotapljenje, kritiki v ameriškem kongresu in mednarodni javnosti opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne Latinske Amerike.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v nedeljo pojasnil stališče Združenih držav Amerike glede prihodnosti Venezuele, pri čemer je poudaril, da Washington nima namena prevzeti neposrednega upravljanja države po morebitnem odhodu Nicolása Madura. Rubiove izjave pomenijo določen odmik od prejšnjih ostrejših napovedi predsednika Donalda Trumpa o neposrednem nadzoru nad to južnoameriško državo. Namesto neposredne uprave bodo ZDA pritisk na venezuelsko oblast izvajale prek stroge naftne karantene oziroma blokade, ki naj bi onemogočila finančne vire sedanjemu režimu. Kljub temu je zunanji minister nakazal pripravljenost na sodelovanje s trenutnimi voditelji Venezuele, v kolikor bi se ti odločili za sodelovanje in sprejeli, po mnenju Washingtona, pravilne odločitve za prehod države v novo politično obdobje. Glavni cilj ameriške politike ostaja sprememba režima, vendar Rubio poudarja, da bodo ZDA delovale kot zunanji dejavnik pritiska in ne kot okupacijska sila, ki bi vsakodnevno vodila državne institucije.

Katie Miller, soproga tesnega svetovalca ameriškega predsednika Stephena Millerja, je z objavo zemljevida Grenlandije, prekritim z zastavo ZDA, sprožila oster odziv na Danskem in Grenlandiji. Objava se je pojavila v času povečanih mednarodnih napetosti po ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kar je spodbudilo ugibanja o morebitnih novih zunanjepolitičnih ambicijah administracije Donalda Trumpa. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejanje označil za nespoštljivo, medtem ko danski politični vrh opozarja na kršenje suverenosti. Provokativna vsebina na družbenem omrežju X je bila objavljena sredi širših razprav o ameriških carinah in trgovinskih sporih z Evropsko unijo. Millerjeva objava je v diplomatskih krogih razumljena kot neposredna provokacija, ki obuja Trumpove pretekle zamisli o nakupu tega strateško pomembnega otoka. Dejanje je še dodatno zaostrilo odnose med Washingtonom in Københavnom, ki so bili že načeti zaradi nestanovitne politike ameriškega predsednika do evropskih zaveznic.

Po aretaciji avtoritarnega voditelja Nicolása Madura se Venezuela nahaja na prelomnici. Država se sooča z vprašanjem, ali ji bo uspel demokratični prehod ali pa bo zdrsnila v kaos.

Ameriški predsednik Donald Trump se ob zaključku prvega leta svojega drugega mandata spopada z naraščajočimi kritikami celo znotraj lastnega političnega tabora. Njegov nekdanji strateg Steve Bannon je v svoji oddaji ostro napadel predsednikovo retoriko do Irana in jo označil za kopijo zunanjepolitičnega pristopa demokratk Hillary Clinton in Samanthe Power. Bannon je izpostavil, da so Trumpove grožnje z uporabo sile praktično identične strategijam, ki so jih uporabljali v času administracije Baracka Obame, kar med njegovimi najzvestejšimi podporniki sproža nemir. Hkrati so se v republikanskih vrstah v kongresu pojavili pozivi k večji neodvisnosti od izvršne veje oblasti. Republikanski poslanec Don Bacon, ki se sicer poslavlja s položaja, je javno kritiziral kolege, ker delujejo kot podrejena orodja predsednika. Bacon meni, da bi bila Trumpova politika na področju carin in podpore Ukrajini bistveno boljša, če bi se kongres uprl in zahteval večjo vlogo pri sprejemanju odločitev. Analize medtem kažejo, da Trumpu ni uspelo izpolniti ključnih obljub, kot je končanje vojne v Ukrajini v 24 urah, kar še dodatno spodkopava njegovo politično moč.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je odvila po mesecih stopnjevanja pritiskov in tajnega načrtovanja. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica v južnem okrožju New Yorka. Po navedbah generalne tožilke Pam Bondi bosta obtoženca »občutila ves gnev ameriškega pravosodja«. Medtem ko v delih venezuelske diaspore in nekaterih latinskoameriških državah poročajo o proslavljanju, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. V samem Caracasu so po napadih, ki so zahtevali najmanj 40 žrtev, razglasili izredne razmere, vodenje države pa je začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za barbarsko ugrabitev.

Nekdanja argentinska predsednica Cristina Kirchner je ostro kritizirala nedavno ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, ki ga je označila za "upro" oziroma ugrabitev predsednika Nicolása Madura. Po njenih besedah je administracija Donalda Trumpa s temi dejanji ponovno prestopila meje dopustnega v mednarodnih odnosih in neposredno kršila suverenost neodvisne države. Kirchnerjeva trdi, da so obtožbe o trgovini z drogami zgolj pretveza za uresničevanje geopolitičnih interesov Združenih držav Amerike. V svojem zapisu na družbenem omrežju X je izpostavila, da je glavni motiv za ameriško posredovanje nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nad največjimi svetovnimi zalogami konvencionalne nafte. Kirchnerjeva je dogajanje označila za nevarno kršitev mednarodnega prava, ki spominja na pretekle zgodovinske intervencije v Latinski Ameriki. Njena odzivnost sledi zaostritvi razmer, potem ko je Washington sprožil prikrite operacije in napade na venezuelska plovila v Karibskem morju.

Britanski predsednik vlade Keir Starmer je v današnji izjavi za javnost poudaril, da London pozorno spremlja hitro spreminjajoče se razmere v Venezueli. Starmer je pojasnil, da želi britanska vlada pred podajo končnih ocen pridobiti vsa ključna dejstva in celovito razumeti okoliščine nedavnih dogodkov. S tem se je neposredno odzval na vprašanja o morebitni obsodbi ali podpori ukrepom, ki so jih v državi izvedle Združene države Amerike. Premier je izrecno poudaril, da Združeno kraljestvo ni bilo vključeno v operacije ameriške strani. Kljub temu je Starmer ponovno izrazil zavezanost svoje države k spoštovanju mednarodnega prava in demokratičnih načel. Po njegovih besedah je trenutno ključno vzdržati se prehitrih sodb, dokler ne bo na voljo vseh potrebnih informacij o posledicah ameriškega posredovanja. Britanska diplomacija se bo po navedbah Downing Streeta še naprej zavzemala za stabilnost v regiji, vendar ob popolni suverenosti pri odločanju o lastnih zunanjepolitičnih stališčih.

Vojaški analitik Aleksandar Radić je v izjavi za medije ostro kritiziral zunanjo politiko Srbije v luči sklica seje Sveta za nacionalno varnost. Radić trdi, da srbska oblast zavzema nenavaden pristop do mednarodnih odnosov, pri čemer se po njegovem mnenju v javnosti ustvarja nepotrebna drama glede dogodkov, ki niso neposredno povezani z državo. Po Radićevih besedah je uradno stališče Srbije glede trenutnega dogajanja v Latinski Ameriki, predvsem v Venezueli, na mednarodnem prizorišču popolnoma nepomembno in irelevantno. Analitik je izpostavil, da se je Srbija že pred časom znašla na napačni poti glede zunanjepolitičnega usmerjanja in svrstavanja na mednarodnem planu. Namesto osredotočanja na ključna vprašanja država po njegovem mnenju porablja energijo za vprašanja, ki bi jih bilo bolje prepustiti strokovnjakom za zunanjo politiko v medijih. Radić meni, da takšne poteze oblasti služijo predvsem notranjepolitičnim namenom in ne dejanskemu izboljšanju mednarodnega položaja Srbije.

Iraški predsednik in premier Mohammed Shia al-Sudani sta ob spominski slovesnosti izpostavila ključno vlogo pokojnega iranskega generala Kasema Solejmanija v boju proti teroristični skupini Islamska država (Daesh). Po navedbah iraškega vrha je bila vojaška in logistična podpora Teherana odločilna za stabilizacijo regije in končno zmago nad teroristi, ki so pred leti ogrožali ozemeljsko celovitost Iraka. Premier al-Sudani je v svojem nagovoru poudaril, da sta bila general Solejmani in iraški poveljnik Abu Mahdi al-Muhandis nepogrešljiva pri usklajevanju operacij, ki so vodile do usodnih zmag na bojišču. Izjave prihajajo v času, ko Irak nadaljuje svojo kompleksno zunanjo politiko uravnoteženja odnosov med Iranom in Združenimi državami Amerike, pri čemer poudarja pomen regionalnega sodelovanja za ohranjanje nacionalne varnosti in preprečevanje ponovnega vzpona ekstremističnih skupin.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je javno odzval na aktualno politično dogajanje v Venezueli in izrazil podporo ukrepom Združenih držav Amerike, ki so vključevali zaseg letala venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Netanjahu je dogodek označil za pomemben korak v boju proti avtoritarnim režimom, hkrati pa je izkoristil priložnost za ponovno utemeljitev izraelske vojaške strategije na območju Gaze. Izraelski voditelj je poudaril, da je razorožitev gibanja Hamas ključen pogoj za zagotovitev dolgoročne varnosti v regiji. Po njegovih besedah so dogodki v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu povezani z vidika boja za demokratične vrednote in stabilnost. Izraelska vlada trdi, da bo nadaljevala z vojaškimi operacijami, dokler Hamas ne bo v celoti onesposobljen kot vojaška in politična sila, kar po Netanjahujevem mnenju ostaja prednostna naloga njegovega kabineta.

Donald Trump je zagrozil začasni predsednici Venezuele, Delcy Rodriguez, z višjo ceno od tiste, ki jo je plačal Maduro, če ne bo ravnala "pravilno". Dmitrij Medvedjev je poteze Trumpa v Venezueli označil za nezakonite, a skladne z interesi ZDA. Evropska unija, vključno s Slovenijo, je pozvala k spoštovanju volje venezuelskega ljudstva in k zadržanosti vpletenih strani.

Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi ZDA lahko ponovile scenarij, preizkušen v Venezueli, tudi v Ukrajini. Po Medvedjevem mnenju imajo ZDA resne razloge za izvedbo operacije proti kijevskemu režimu.

Nicolása Maduro in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile aretirale v Caracasu in ju izročile New Yorku, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in trgovine z drogami. Pred sodiščem sta se izrekla za nedolžna. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da operacija ni invazija.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je prvič pojavil na videoposnetku po aretaciji, ko so ga pod strogim nadzorom privedli v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu v New Yorku. Na posnetku, ki ga je objavila Bela hiša, je videti Madura med postopkom identifikacije in odvzemom prstnih odtisov, pri čemer je prisotne agente pozdravil z željo za srečno novo leto. Po opravljenih postopkih v prostorih DEA na Deseti aveniji so oblasti napovedale njegovo premestitev v zvezni pripor v Brooklynu. Aretacija Madura in njegove soproge, ki so jo izvedli v Caracasu, predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Združenih držav Amerike za njegovo privedbo pred sodišče zaradi obtožb o trgovini z mamili. Videoposnetek potrjuje, da je depozicionirani voditelj sedaj v neposredni pristojnosti ameriškega pravosodnega sistema, kar bo imelo daljnosežne posledice za politično prihodnost Venezuele in diplomatske odnose v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v soboto odzval na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura. Zelenski je med tiskovno konferenco z ironičnim tonom sugeriral, da bi moral ameriški predsednik Donald Trump uporabiti podobno strategijo tudi v primeru ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po njegovih besedah so ZDA s to operacijo pokazale, da vedo, kako ravnati z diktatorji, kar odpira vprašanja o prihodnjih korakih Washingtona v zvezi z rusko agresijo v Ukrajini. Ukrajinski voditelj je med komentiranjem dogajanja v Caracasu izrazil prepričanje, da zajetje Madura predstavlja precedens, ki bi ga bilo mogoče aplicirati na druge avtoritarne voditelje. Zelenski je poudaril, da če so Združene države zmožne izvesti takšno operacijo na južni polobli, verjetno razumejo tudi potrebe in možnosti za stabilizacijo razmer v Vzhodni Evropi. Njegove izjave so v medijih hitro postale viralne, predvsem zaradi njegove neposredne aluzije na Putina in očitne sproščenosti ob poročanju o padcu venezuelskega režima.

Zvezna uprava za letalstvo Združenih držav Amerike (FAA) je v soboto zvečer preklicala prepoved letenja za ameriške letalske družbe nad območjem Karibov. Odločitev je napovedal prometni minister Sean Duffy, potem ko je bila varnost zračnega prostora začasno ogrožena zaradi obsežne ameriške vojaške operacije v Venezueli. Ukrep o reavtorizaciji poletov prihaja po tem, ko so elitne enote ameriške vojske v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura. Prejšnja prepoved, ki je bila uvedena v soboto zjutraj, je bila posledica neposrednih varnostnih tveganj, povezanih z letalskimi napadi na cilje v venezuelski prestolnici in drugod po državi. Čeprav so bile civilne operacije nad tem strateško pomembnim delom sveta začasno ustavljene, ameriška administracija zdaj ocenjuje, da se je stopnja nevarnosti za komercialna letala dovolj zmanjšala za varno vzpostavitev zračnega prometa, kljub temu da v državi še vedno vlada izredno stanje.

Združene države Amerike so v soboto pozno zvečer preklicale omejitve letenja nad Karibi, ki so bile uvedene med ameriško vojaško operacijo v Venezueli. Ameriški minister za promet Sean Duffy je potrdil, da so ukrepi prenehali veljati ob polnoči po vzhodnoameriškem času, kar letalskim družbam omogoča takojšnjo posodobitev voznih redov in ponovno vzpostavitev komercialnih letov. Operacija, ki je sprožila začasno zaprtje zračnega prostora, se je končala z zajetjem venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Washington je sprva omejil polete zaradi zagotavljanja varnosti civilnega letalstva med aktivnimi vojaškimi dejavnostmi. Odločitev o sprostitvi zračnega prostora pomeni normalizacijo letalskega prometa v regiji, ki je ključna za mednarodne povezave med Severno in Južno Ameriko.

Združene države Amerike so konec leta 2025 venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru ponudile možnost prostovoljnega odstopa s položaja v zameno za varno zatočišče v Turčiji. Kot poroča časnik New York Times, ki se sklicuje na vire blizu pogajanjem, naj bi šlo za poskus mirnega reševanja politične krize v Venezueli. Predlog je vključeval tako imenovano "pozlačeno izgnanstvo", kjer bi Maduro lahko živel brez strahu pred mednarodnim pregonom. Po navedbah visokega ameriškega uradnika bi odhod v Turčijo predstavljal del širšega dogovora, ki bi omogočil demokratično tranzicijo v državi. Turčija je bila izbrana kot morebitna destinacija zaradi razmeroma dobrih odnosov z obema stranema. Kljub ponudbi za zdaj ni uradnih potrditev, da bi Maduro predlog sprejel ali da bi se pogajanja premaknila v sklepno fazo. Venezuelska stran se na poročanje ameriških medijev še ni odzvala, situacija pa ostaja napeta, saj Washington še naprej izvaja pritisk na režim v Caracasu.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je dejanje označil za nezakonito uveljavljanje "prava močnejšega" (lex fortissimum) in poudaril, da Washington po teh dogodkih nima več niti formalne pravice do očitkov Rusiji glede njenih mednarodnih potez. Po njegovem prepričanju bo takšno ravnanje povzročilo val sovražnosti do ZDA v celotni Latinski Ameriki. Ruski uradnik je v svojem nagovoru neposredno povezal razmere v Venezueli z vojno v Ukrajini. Izjavil je, da bi lahko Združene države Amerike podoben scenarij nasilne odstranitve z oblasti ponovile v primeru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki mu je po ruskem tolmačenju potekel mandat. Medvedjev trdi, da je odstranitev Zelenskega le še vprašanje časa, pri čemer je poudaril, da ima Washington v Kijevu še več razlogov za posredovanje kot v Caracasu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je prav tako odzval na dogajanje in rusko reakcijo označil za pričakovano in primerno. Vučić je ocenil, da bi bilo nerealno pričakovati neposredno vojaško posredovanje Rusije v tako oddaljeni državi, kot je Venezuela. Medvedjev pa je ob koncu kritično ocenil tudi vlogo Organizacije združenih narodov, ki po njegovem mnenju nima dejanskega vpliva na reševanje tovrstnih kriz.

Po ameriških napadih in aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura so Venezuelci zaskrbljeni zaradi prihodnosti in destabilizacije države. Ne vedo, kdo bo vladal. Donald Trump ne zaupa opoziciji. Trump trdi, da obstajajo veliki dokazi proti Maduru, ki se bo moral soočiti z ameriškim pravosodjem.