Po ameriških napadih in aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura so Venezuelci zaskrbljeni zaradi prihodnosti in destabilizacije države. Ne vedo, kdo bo vladal. Donald Trump ne zaupa opoziciji. Trump trdi, da obstajajo veliki dokazi proti Maduru, ki se bo moral soočiti z ameriškim pravosodjem.

V nemškem mestu Düsseldorf se je zbralo približno 240 protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje ameriški zunanji politiki in vojaškim grožnjam usmerjenim proti Venezueli. Dogodek odraža širšo pozornost, ki jo nemška javnost namenja trenutnemu političnemu in humanitarnemu dogajanju v tej južnoameriški državi. Udeleženci shoda so z napisi in vzkliki opozarjali na nevarnost zunanjega vmešavanja v notranje zadeve Venezuele. Protesti so potekali mirno, organizatorji pa so poudarili pomen suverenosti in diplomatskega reševanja sporov namesto uporabe sile ali gospodarskih sankcij, ki jih uvajajo Združene države Amerike.

V Iranu se nadaljujejo siloviti protesti zaradi slabega gospodarskega stanja v državi, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj, 86-letni ajatola Ali Khamene, se je prvič odzval na dogajanje in pozval k pogovorom, a hkrati poudaril, da morajo tiste, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na njihovo mesto. Khamene vztraja pri strogi obravnavi protestnikov, kljub naraščajočemu številu žrtev in napetostim v družbi. Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je iranske oblasti posvaril pred nasiljem nad mirnimi protestniki. Trump je napovedal, da so ZDA pripravljene posredovati v primeru nadaljnjih ubojev civilistov, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose med državama. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so protesti posledica dolgotrajne gospodarske krize in nezadovoljstva prebivalstva nad režimom, medtem ko Teheran za nemire pogosto obtožuje zunanje dejavnike.

Združene države Amerike so načrtovale izvedbo vojaške operacije z imenom "Absolute Resolve" (Popolna odločenost) v Venezueli v času božično-novoletnih praznikov. Glavni cilj načrtovane akcije je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Po navedbah ameriških uradnikov, na katere se sklicuje časnik The New York Times, so strategi izbrali ta termin, ker so predvidevali, da bo obrambna sposobnost države takrat oslabljena. Mnogi vladni predstavniki in visoki častniki venezuelske vojske so bili namreč v tem obdobju na dopustih oziroma ureditvenih odsotnostih. Načrtovalci so računali na trenutek presenečenja in zmanjšano prisotnost vojaških sil na ključnih položajih. Dokumenti razkrivajo, da je bila izvedba operacije močno odvisna tudi od vremenskih razmer. V primeru slabega vremena na načrtovano soboto so ZDA razmišljale o prestavitvi akcije na sredino januarja. Kljub podrobnim pripravam so se v vojaškem poveljstvu kasneje odločili za spremembo datuma, podrobnosti o samem poteku ali razlogih za odpoved prvotnega termina pa ostajajo delno nerazkrite.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung se je v Pekingu srečal s Xi Jinpingom, kjer je kitajska stran zahtevala jasno izjavo o nasprotovanju neodvisnosti Tajvana, na kar naj bi se Južna Koreja izognila hitremu odzivu. Lee Jae-myung je obiskal tudi Šanghaj in poudaril skupno zgodovino odpora proti japonski agresiji. Medtem pa naj bi ZDA širile obseg delovanja ameriških sil v Južni Koreji, da bi se pripravile na morebitne izredne razmere v zvezi s Tajvanom.

V vasi Horli v zasedenem delu južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki, ki je po zadnjih podatkih ruskih oblasti terjal najmanj 29 življenj. Napad je bil usmerjen na hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev, med katerimi naj bi bil po navedbah lokalnih uradnikov tudi vsaj en otrok, je bilo v incidentu ranjenih več kot 50 oseb. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje in zanj neposredno obtožilo ukrajinske oborožene sile. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja dinamike povračilnih ukrepov med sprtima stranema, saj sta se državi že v preteklosti spopadali z medsebojnimi obtožbami o napadih na civilno infrastrukturo. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o napadu in poudaril nujnost zaščite civilistov v skladu z mednarodnim pravom. Ukrajinska stran se na obtožbe o specifičnem napadu v vasi Horli še ni uradno odzvala, so pa v Kijevu v preteklosti večkrat poudarili, da so njihovi cilji zgolj legitimni vojaški objekti, ki služijo ruski agresiji.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro kritiziral administracijo predsednika Donalda Trumpa zaradi vojaškega posredovanja v Venezueli, ki ga je označil za "vojno dejanje". Mamdani je v telefonskem pogovoru s Trumpom obsodil operacijo, v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v Združene države Amerike. Po besedah newyorškega župana gre za nedopustno stopnjevanje agresije proti suvereni državi. Kritika prihaja po nizu dogodkov, ki so vrhunec dosegli v začetku januarja 2026, ko je Trumpova administracija po seriji zračnih napadov na strateško infrastrukturo potrdila zajetje Madura in njegove soproge. ZDA so nato vzpostavile prehodno upravo v Venezueli, kar Mamdani in drugi kritiki vidijo kot neposredno kršitev mednarodnega prava. Župan New Yorka, ki je že med kampanjo napovedoval zaščito politik zatočišča, s tem dejanjem stopa v neposreden politični konflikt z Belo hišo glede zunanjepolitičnih usmeritev države.

Ruski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je Rusija v tednu okoli novega leta proti Ukrajini sprožila obsežno zračno ofenzivo, ki je vključevala več kot 2000 napadov. Po navedbah ukrajinske strani so ruske sile uporabile približno 1070 vodenih zračnih bomb, okoli 1000 brezpilotnih letalnikov in šest raket. Intenziviranje napadov na ukrajinsko infrastrukturo in civilna območja se nadaljuje kljub občasnim diplomatskim prizadevanjem za končanje konflikta. Zelenski je ob predstavitvi teh podatkov ponovno pozval mednarodne zaveznike h krepitvi vojaške pomoči, pri čemer je izpostavil, da sta prav stalnost in zanesljivost podpore ključna dejavnika, ki bi lahko Moskvo prisilila k resnim diplomatskim pogajanjem. Ukrajinska stran poudarja, da brez dodatnih sistemov zračne obrambe država težko ščiti svoje nebo pred tako množičnimi valovi ruskih vodenih bomb in dronov, ki povzročajo znatno škodo na energetskem omrežju in zahtevajo žrtve med civilnim prebivalstvom.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v nedeljo izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi pridržanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores s strani ameriških oblasti. Pekin je uradni Washington pozval k njuni takojšnji izpustitvi ter poudaril, da so Združene države Amerike s tem dejanjem kršile mednarodno pravo. Kitajska diplomacija zahteva zagotovitev osebne varnosti obeh pridržanih in vztraja, da se mora trenutna kriza v Venezueli razrešiti izključno s političnim dialogom in pogajanji. Po poročanju tujih medijev so venezuelskega predsednika in njegovo soprogo ameriške sile zajele v prestolnici Caracas, kar Kitajska označuje za ugrabitev in nedopusten poseg v suverenost države. Dogodek je povzročil oster odziv azijske velesile, ki v latinskoameriški državi ohranja močne gospodarske in politične interese. Situacija dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Pekingom, hkrati pa vnaša novo nestabilnost v regijo, kjer se ZDA in Kitajska borita za vpliv.

Grška politična prizorišče pretresa oster besedni spopad med vladajočo Novo demokracijo in opozicijskimi strankami glede stališča do razmer v Venezueli in režima Nicolása Madura. Grška vlada pod vodstvom premierja Kiriakosa Micotakisa trdi, da je od začetka krize zavzela odgovorno držo in je v nenehnem stiku z evropskimi partnerji ter Združenimi narodi. Vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis je ostro kritiziral nekdanjega premierja Aleksisa Ciprasa in stranko Syriza, češ da so potrebovali skoraj 24 ur za izraz podpore »svojemu najljubšemu diktatorju« Maduru po njegovi aretaciji. Marinakis je opozoril na pretekle tesne vezi med Syrizo in venezuelskim režimom, vključno s spornimi obiski ministrov v Caracasu. Na drugi strani je stranka PASOK-KINAL vlado obtožila, da pri svojih izjavah zanemarja spoštovanje mednarodnega prava. Predstavniki PASOK so poudarili, da so režim v Venezueli označili za »neveilen avtokratski režim« in da evropski socialisti nikoli niso priznali izidov julijskih volitev. Opozicija premierju očita, da s svojo retoriko škoduje nacionalnim interesom. Hkrati so se pojavile kritike na račun drugih opozicijskih voditeljev, kot sta Kiriakos Velopulos in Zoe Konstantopulu, zaradi njunega domnevnega molka ali podpore stališčem ZDA, kar nekateri deli javnosti vidijo kot popuščanje zunanjim pritiskom.

Indijska vlada je uradno izrazila globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli po ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura. Uradni New Delhi je vse vpletene strani pozval k mirnemu reševanju sporov prek dialoga, hkrati pa poudaril, da pozorno spremlja razvoj dogodkov in podpira blaginjo venezuelskega ljudstva. Indijski odziv odraža previdno diplomatsko držo do drastičnih sprememb v regiji. Sočasno so Združene države Amerike v soboto pozno zvečer preklicale omejitve v zračnem prostoru nad Karibi, ki so bile uvedene med izvedbo vojaškega posega. Prepoved komercialnih letov, ki je bila vzpostavljena za zagotavljanje varnosti med operacijo zajetja Madura, ni več v veljavi, kar nakazuje na stabilizacijo neposrednega operativnega okolja po končanem napadu. Bela hiša s tem korakom postopoma normalizira civilni promet v regiji.

V grškem političnem prostoru se je razplamtel oster spor med opozicijo in vlado premierja Kiriakosa Micotakisa glede dogajanja v Venezueli. Nekdanji premier Aleksis Cipras in drugi opozicijski voditelji so Micotakisu očitali politično strahopetnost ter preveliko podredljivost zaveznikom po njegovih izjavah o vojaški operaciji Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Opozicija trdi, da vlada z napadi na Ciprasa zgolj prikriva svojo nezmožnost obrambe nacionalnih interesov in kršitev mednarodnega prava. Kritike so se stopnjevale po uradnih odzivih iz palače Maksimos, ki so jih v Ciprasovem krogu označili za politično vulgarne in polne teorij zarot. Po mnenju opozicijskih strank se grška vlada neustrezno odziva na vojaško posredovanje v Venezueli, s čimer naj bi ogrozila ugled Grčije kot zagovornice mednarodne zakonitosti. Spor poudarja globoko polarizacijo v grški politiki, kjer se zunanjepolitična vprašanja pogosto uporabljajo za notranjepolitična obračunavanja med vladajočo Novo demokracijo in opozicijsko Sirizo.

Nekdanji predsednik Chen Shui-bian je obtožil premierja Zhuo Rongtai-ja, da je ukazal prepoved njegove televizijske oddaje "Predsednik govori iz izkušenj". Ta poteza se razlaga kot izziv predsedniku Lai Ching-teju. Hkrati vladajoča stranka poskuša rešiti proračun s strategijo "tri cevi", v kateri sodelujeta predsednik Lai in premier Zhuo, da bi pridobila podporo javnosti za nujnost proračuna za nacionalne projekte in socialno blaginjo.

Ameriške posebne enote so v soboto v Caracasu prijele odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York. Maduro je trenutno pridržan v zveznem pripornem centru Metropolitan v Brooklynu, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb, povezanih z narkoterorizmom, uvozom kokaina in potnimi listinami. Aretacija sledi stopnjevanju napetosti in ameriškim vojaškim operacijam na venezuelskem ozemlju, ki so se začele konec preteklega leta pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko so Venezuelci v izgnanstvu, zlasti v Miamiju in Buenos Airesu, novice o padcu diktatorja proslavili z bučnimi uličnimi praznovanji, so v prestolnici Caracas poročali o protestih proti ameriškemu posredovanju. Politična prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj so ulice prestolnice po aretaciji ostale razmeroma prazne, varnostne razmere pa so napete. Trumpova administracija je aretacijo označila za ključen korak v boju proti kriminalnim strukturam v Latinski Ameriki, medtem ko kritiki in zavezniki prejšnjega režima operacijo vidijo kot nezakonito tujo intervencijo.

Venezuelski migranti v številnih državah, vključno s Čilom, Argentino, Kolumbijo in Združenimi državami Amerike, so z navdušenjem sprejeli novico o ameriški vojaški operaciji in zajetju dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Po skoraj trinajstih letih njegove vladavine, ki so jo zaznamovali gospodarski zlom, politična represija in eksodus skoraj osmih milijonov ljudi, se v izgnanstvu vrstijo praznovanja. V središču Santiaga de Chile se je zbrala množica ljudi v nacionalnih barvah, ki so izražali upanje na hitro vrnitev v domovino, potem ko je Madura na čelu države začasno nadomestila njegova dosedanja podpredsednica. Zajetje Madura s strani ameriških sil predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Dogajanje je sprožilo olajšanje predvsem med begunci v državah, kot je Čile, kjer so se v zadnjem času soočali z napovedmi o množičnih deportacijah pod novoizvoljenim desničarskim predsednikom Joséjem Antoniom Kastom. Mnogi izseljenci, ki so leta živeli v negotovosti, zdaj pričakujejo stabilizacijo razmer, ki bi jim omogočila varno vrnitev domov in ponovno združitev družin.

Ameriški predsednik Donald Trump in iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej sta se zapletla v oster besedni spopad glede protivladnih protestov, ki pretresajo Iran. Medtem ko je Trump protestnikom obljubil podporo in zagrozil z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljnjega nasilnega zatiranja, je Hamenej poudaril, da iranski režim ne bo popustil pod pritiski Washingtona. Do razhajanj je prišlo tudi znotraj ameriškega konservativnega tabora, kjer so nekateri politiki izrazili pomisleke glede predsednikove ostre retorike do Teherana. Nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za podporo iranskemu ljudstvu in dejal, da sporočila iz Bele hiše vlivajo upanje tistim, ki si prizadevajo za konec desetletij trajajoče represije. Napetosti so se stopnjevale po poročilih mednarodnih organizacij za človekove pravice o žrtvah med demonstranti, kar je sprožilo diplomatsko ofenzivo Teherana v Združenih narodih. Iransko vodstvo vztraja, da gre za notranje zadeve države, in obtožuje ZDA vmešavanja v suverenost islamske republike.

Ameriški predsednik Donald Trump je v novo leto 2026 vstopil z napovedjo možnosti vojaškega posredovanja v Venezueli in verbalnimi napadi na igralca Georgea Clooneyja. V intervjuju za New York Post je Trump izjavil, da Združene države Amerike v Venezuelo ne bodo napotile vojaških sil le pod pogojem, če bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z interesi Washingtona. Kljub tej izjavi Pentagon po navedbah nekaterih virov še vedno preučuje možnosti za zasedbo Venezuele, kar nekateri analitiki interpretirajo kot poskus preusmerjanja pozornosti z razkritij v zvezi z dosjeji Jeffreyja Epsteina. Obenem je Trump na družbenem omrežju Truth Social ostro kritiziral igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, ki sta se odločila za pridobitev francoskega državljanstva in selitev iz ZDA. Trump ju je označila za "najslabša politična napovedovalca vseh časov" in Clooneyja obtožil, da je s svojim političnim udejstvovanjem, vključno z odpovedjo podpore Joeju Bidnu po njunem soočenju, pridobil več pozornosti kot s svojimi filmskimi vlogami, ki jih je predsednik označil za povprečne. Predsednik je Francijo ob tem opisal kot državo, ki se spopada z resnimi težavami s kriminalom zaradi napačnega upravljanja migracij.

V Združenih državah Amerike so se v zadnjih dneh zvrstile ostre kritike na račun vodenja države pod predsednikom Donaldom Trumpom, ki prihajajo tako iz vrst njegove lastne stranke kot od nekdanjih tesnih zaveznikov. Steve Bannon, nekdanji glavni strateg Bele hiše, je predsednika obtožil kopiranja zunanjepolitičnega pristopa demokratov, potem ko je Trump v povezavi z napetostmi v Iranu uporabil retoriko, ki jo Bannon pripisuje Hillary Clinton. Bannon trdi, da so Trumpove grožnje z vojaškim posredovanjem proti Teheranu v nasprotju z njegovimi predvolilnimi obljubami o končanju tujih posegov. Istočasno se je republikanski kongresnik Don Bacon javno izpostavil proti predsednikovi dominanci nad zakonodajno vejo oblasti. Bacon je svoje kolege v kongresu pozval, naj prenehajo delovati kot Trumpovi podrejenec in znova uveljavijo ustavne pristojnosti kongresa, zlasti na področjih trgovinske politike, carin in pomoči Ukrajini. Po mnenju Bacona bi bili Trumpovi ukrepi boljši, če bi se kongres uprl in predsednika usmeril v bolj premišljene odločitve. Dodatno težo kritikam daje nova analiza MS NOW, ki razkriva vrsto neizpolnjenih ali le delno izpolnjenih obljub iz Trumpovega drugega mandata. Med njimi izstopa neuspeh pri končanju vojne v Ukrajini v 24 urah, kar je Trump zdaj označil za sarkastično izjavo. Poleg tega se administracija sooča z obtožbami o politizaciji pravosodnega ministrstva za pregon političnih nasprotnikov, kar je v neposrednem nasprotju z njegovimi trditvami ob nastopu mandata.

Danski veleposlanik v Washingtonu je pozval k popolnemu spoštovanju ozemeljske celovitosti Grenlandije, potem ko je soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše na družbenih omrežjih objavila sporno fotografijo. Objava je prikazovala to avtonomno dansko ozemlje, nad katerim je bila s fotomontažo dodana zastava Združenih držav Amerike. Incident je sprožil diplomatsko nelagodje med Kopenhagenom in Washingtonom. Danska vlada je prek svojega diplomatskega predstavnika poudarila pomen spoštovanja suverenosti in ozemeljskih meja. Grenlandija, ki ima status avtonomnega ozemlja znotraj Danskega kraljestva, je v preteklosti že bila predmet diplomatskih trenj med državama, zlasti zaradi strateškega pomena in naravnih virov. Kljub incidentu na družbenih omrežjih se državi še naprej spopadata z vprašanji geopolitične varnosti na Arktiki, kjer si obe prizadevata za ohranitev stabilnosti.

Na trgu Palestina v Teheranu so v odziv na nedavne grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa razkrili novo stensko poslikavo. Projekt, ki vključuje besedilo v hebrejščini in angleščini, nosi neposredno opozorilo »Pazite na svoje vojak«, kar odraža zaostreno retoriko med Iranom in Združenimi državami Amerike. Vizualna in vsebinska zasnova poslikave neposredno sledi objavam Alija Laridžanija, svetovalca vrhovnega voditelja in nekdanjega predsednika parlamenta, ki se je s podobnimi besedami odzval na Trumpove grožnje z uporabo sile. Dogodek simbolizira stopnjevanje napetosti v regiji in služi kot uradno orodje iranske propagande v trenutku, ko se odnosi z Washingtonom znova zaostrujejo. Iranske oblasti s tovrstnimi javnimi razstavami v prestolnici redno sporočajo svoja geopolitična stališča, tokratna akcija pa je neposredno povezana z odzivom na Trumpove napovedi o povračilnih ukrepih proti Iranu in njegovim zaveznikom na Bližnjem vzhodu. Sporočilo je namenjeno tako domači javnosti kot mednarodni skupnosti, zlasti vojaškemu osebju tujih sil v regiji.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem javnem nastopu ponovno ostro kritiziral način, na katerega so se ameriške sile leta 2021 umaknile iz Afganistana. Trump je zatrdil, da je v času svojega mandata obnovil ameriško vojsko, vendar je bil nato njen del po njegovih besedah na nerazumen način prepuščen Afganistanu. Po njegovem prepričanju je ta poteza povzročila, da so Združene države Amerike postale tarča posmeha po vsem svetu. Trumpove izjave se nanašajo na obsežno vojaško opremo, ki je po hitrem napredovanju talibanov in kolapsu afganistanske vlade ostala v državi. Kritika je uperjena predvsem proti trenutni administraciji predsednika Joeja Bidna, ki je nadzorovala končne faze umika. Nekdanji predsednik poudarja, da je bil proces izveden nestrokovno in da je resno škodoval ugledu države na mednarodnem prizorišču.

Upokojeni podpolkovnik ameriške vojske Daniel Davis je javno kritiziral odločitev predsednika Donalda Trumpa za vojaški poseg v Venezueli in zatrdil, da so bili uradni razlogi za invazijo v celoti prirejeni. Davis, ki je svoje trditve podal v oddaji na platformi YouTube, je izpostavil, da uradna utemeljitev Washingtona o boju proti trgovini z drogami ne vzdrži kritične presoje in da so bili dejanski nameni operacije povsem drugačni. Po navedbah vojaškega strokovnjaka ameriška administracija ni delovala z namenom zaščite državljanov pred prepovedanimi drogami, temveč je vprašanje narkotikov uporabila le kot priročen izgovor za izvedbo invazije. Davis trdi, da so bili dokazi o vpletenosti venezuelskega vrha v tihotapljenje drog, ki so služili kot pravna in moralna podlaga za napad, v celoti sfabrizirani za dosego geopolitičnih ciljev Združenih držav Amerike v regiji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je s pozdravom konca režima Nicolása Madura in podporo ameriškemu vojaškemu posredovanju v Venezueli sprožil buren odziv v domači politiki. Macron je prek družbenega omrežja X aretacijo Madura, ki so jo 3. januarja 2026 izvedle ameriške sile, označil za osvoboditev venezuelskega ljudstva izpod diktature in pozval k takojšnjemu mirnemu prehodu oblasti pod vodstvom opozicijskega voditelja Edmunda Gonzáleza Urrutie. Njegova izjava je v Franciji naletela na ostre obsodbe, saj mu kritiki očitajo pomanjkanje diplomatske modrosti. Nekdanji francoski premier Dominique de Villepin je Macronovo stališče označil za slepo, nezavedno in neodgovorno. Villepin je v televizijskem nastopu opozoril, da se je predsednik osredotočil le na konec Madurove vladavine, pri tem pa popolnoma spregledal problematičnost samega ameriškega vojaškega napada na tuje ozemlje. Razprava v Franciji odraža širšo zaskrbljenost glede legitimnosti ameriškega posega in prihodnje vloge Francije v mednarodni diplomaciji, kjer se tradicija zagovarjanja suverenosti držav vse bolj krha.

Papež Leon XIV. je danes, 4. januarja 2026, po vojaškem posegu Združenih držav Amerike v Venezueli pozval k prednosti blaginje ljudstva pred vsemi drugimi vprašanji. Sveti oče je poudaril, da mora država ostati neodvisna, ter pozval k opustitvi nasilja in sprejetju poti pravičnosti in miru. Njegov odziv prihaja v času negotovosti po aretaciji Nicolása Madura, ki so jo izvedle ameriške sile. Dogajanje je sprožilo močne odzive tudi v Grčiji, kjer je minister za zdravje Adonis Georgiadis prizore praznovanja na ulicah primerjal s padcem hunte v Grčiji leta 1973. Georgiadis je izrazil upanje na svetlo demokratično prihodnost Venezuele po letih, ki jih je označil za »levičarsko hunto«. Medtem ko grški premier Kiriakos Micotakis pozdravlja padec režima kot novo upanje, opozicijska Komunistična partija Grčije (KKE) ostro obsoja ameriški napad kot obliko imperialističnega posredovanja. Razmere v regiji ostajajo napete, saj so ZDA nakazale možnost podobnih ukrepov tudi na Kubi.

Predsednik Južne Koreje, Lee Jae Myung, je prispel na Kitajsko na državniški obisk, kjer se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk sovpada z izstrelitvijo raket Severne Koreje proti morju in prihaja v času povečanih napetosti glede Tajvana. Lee želi okrepiti gospodarske vezi in se izogniti morebitnim sporom glede Tajvana.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je v torek prispel v Peking na štiridnevni državniški obisk, kar predstavlja prvi tovrstni obisk kakega južnokorejskega voditelja na Kitajskem po devetih letih. Ob prihodu na letališče Capital International ga je sprejel kitajski minister za znanost in tehnologijo Yin Hejun, kar v diplomatskih krogih velja za izjemno visoko stopnjo protokolarne časti v primerjavi s prejšnjimi obiski. Glavni namen srečanja s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom je obnova dvostranskih odnosov, ki so bili od leta 2016 napeti zaradi namestitve ameriškega obrambnega sistema THAAD. Na petkovem vrhu bosta voditelja razpravljala o perečih vprašanjih, vključno z denuklearizacijo Korejskega polotoka, spornimi kitajskimi strukturami v Rumenem morju in postopno odpravo kitajskih omejitev na korejske kulturne vsebine (t.i. 'Hallyu ban'). Ob obisku je predviden podpis več kot desetih memorandumov o soglasju na področjih gospodarstva, industrije, podnebja in prometa. Predsednik Lee bo svojo pot zaključil v Šanghaju, kjer bo obeležil zgodovinske obletnice korejskega gibanja za neodvisnost, kar poudarja simbolni pomen obiska v luči regionalne stabilnosti.

Poglavar Rimokatoliške cerkve, papež Lev XIV., je danes poudaril nujnost, da Venezuela ostane neodvisna država, in opozoril na pomen spoštovanja človekovih pravic v tej južnoameriški državi. Papež je v svojem nagovoru izjavil, da z »dušo, polno zaskrbljenosti« spremlja aktualno dogajanje, potem ko so Združene države Amerike s položaja odstranile in aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Sveti oče je v luči teh dramatičnih dogodkov pozval k miru in stabilnosti ter izpostavil pomen suverenosti naroda. Njegove izjave prihajajo neposredno po stopnjevanju napetosti, ko so ameriške sile izvedle operacijo pridržanja Madura, kar je v regiji sprožilo nemire in politično negotovost. Papež Lev XIV. je s svojim pozivom k neodvisnosti nakazal kritično držo do tujega vmešavanja v notranje zadeve države, hkrati pa je pozval k zaščiti civilnega prebivalstva in osnovnih pravic vseh državljanov Venezuele. Vatikanska diplomacija je ob tem poudarila, da si bo Cerkev še naprej prizadevala za mirno rešitev krize skozi dialog.

Danska se je odzvala z ogorčenjem na objavo Katie Miller, soproge Stephena Millerja, svetovalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na družbenih omrežjih je delila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave in z napisom "Spoedig" (kmalu).

V Iranu so se nadaljevali množični protesti zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, pri čemer je število smrtnih žrtev po navedbah aktivistov za človekove pravice naraslo na najmanj petnajst. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v soboto prvič odzval na nemire in v televizijskem nagovoru poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku. Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč varnostnim silam za agresivno zatrtje demonstracij. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal pomoč protestnikom, če bo Teheran uporabil nasilje. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorili o morebitnih napadih na ameriške sile na Bližnjem vzhodu. Gre za najobsežnejše proteste v državi po letu 2022, sprožil pa jih je strm padec vrednosti nacionalne valute in drastično poslabšanje življenjskega standarda, kar je na ulice pognalo tako študente kot trgovce.

Ameriški predsednik Donald Trump je v novo leto 2026 vstopil z zaostreno retoriko, ki vključuje grožnje z vojno na dveh frontah ter oseben spor z igralcem Georgeom Clooneyjem. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social kritiziral Clooneyjevo odločitev za pridobitev francoskega državljanstva in ga označil za enega najslabših političnih napovedovalcev vseh časov. Predsednik je igralčevo potezo povezal s problematiko priseljevanja v Franciji in Clooneyju očital neuspeh pri podpori demokratskim kandidatom. Sočasno z osebnimi napadi so se pojavile navedbe o morebitni vojaški okupaciji Venezuele. Trump je v intervjuju za New York Post izjavil, da Združene države Amerike ne bodo namestile svojih sil v državi le pod pogojem, da bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z interesi Washingtona. Analitiki in kritiki namigujejo, da bi lahko bila vojaška drža namenjena odvračanju pozornosti javnosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar pa Bela hiša uradno zavrača.

Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki v vasi Horli naraslo na najmanj 27 oseb. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so droni zadeli lokalni hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Med žrtvami naj bi bil po navedbah Moskve tudi najmanj en otrok, več kot 50 ljudi pa je bilo v incidentu ranjenih. Rusko zunanje ministrstvo je Kijev obtožilo namernega ciljanja civilnega prebivalstva na območjih pod ruskim nadzorom v južni regiji Herson. Ukrajinska stran je podala drugačno razlago dogodkov, vendar uradni Kijev podrobnosti o žrtvah v Horliju ni potrdil na način, ki bi se ujemal z ruskimi navedbami. Incident še dodatno stopnjuje napetosti v vojni, ki jo zaznamuje strategija povračilnih ukrepov z uporabo brezpilotnih letalnikov na obeh straneh frontne črte. Dogodek je vrgel senco tudi na diplomatska prizadevanja za mir, vključno z načrti novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za hitro končanje konflikta. Stopnjevanje napadov na civilne cilje namreč zmanjšuje manevrski prostor za pogajanja, medtem ko obe vojskujoči se strani krepita napade z droni dolgega dosega na kritično infrastrukturo in naselja.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je sestal z iranskim veleposlanikom v Bakuju Mojtabo Demirčilujem, s katerim sta razpravljala o prihodnosti in širitvi dvostranskih odnosov z Azerbajdžanom. Aragči je med srečanjem izpostavil, da je poglobitev vsestranskega sodelovanja s sosednjo državo ključni del teheranske politike dobrososedstva. Diplomata sta analizirala trenutno stanje odnosov in načrtovala nadaljnje korake za okrepitev političnih in gospodarskih vezi. Ta diplomatska prizadevanja sledijo obdobju, ko sta državi oktobra 2025 že prepoznali velik potencial za sodelovanje na različnih področjih. Iran si prizadeva za stabilizacijo svojih meja in regionalno varnost, kar vključuje tudi spremljanje odnosov med Bakujem in Erevanom. Teheran s temi potezami utrjuje svojo vlogo regionalne sile, ki želi zmanjšati vpliv tujih akterjev na Kavkazu, obenem pa ohranja ravnotežje med svojimi interesi v Armeniji in Azerbajdžanu.

Hrvaška opozicijska stranka SDP je izrazila resno zaskrbljenost zaradi odsotnosti jasnega stališča hrvaške vlade glede vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v Venezueli. Stranka je poudarila, da bi morala Hrvaška v mednarodnih odnosih zavzeti suvereno in načelno držo, namesto da se Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve odziva z zadržanostjo oziroma opravičuje posege s pomanjkanjem demokratične legitimnosti tamkajšnjega režima. Po mnenju SDP se v sodobnem svetu nevarno premikajo meje sprejemljivega, pri čemer se nasilje in vojaška agresija vse pogosteje relativizirata. Predstavniki stranke so izpostavili, da je pasivnost vlade Republike Hrvaške pri tako pomembnih vprašanjih zunanje politike nesprejemljiva. Pozvali so k vzpostavitvi jasne zunanjepolitične strategije, ki bi temeljila na spoštovanju mednarodnega prava in suverenosti držav. Kritika leti predvsem na dejstvo, da se uradni Zagreb izogiba neposredni obsodbi vojaških pritiskov, kar po mnenju opozicije krni ugled države kot samostojne akterke v mednarodni skupnosti.

Donald Trump je opozoril novo začasno predsednico Venezuele, da bo plačala ceno, če ne bo ravnala pravilno. Objavljena je bila prva javnomnenjska raziskava po ameriškem napadu v Venezueli, ki razkriva učinke na Trumpovo odobravanje. Po poročanju New York Timesa je ples Nicolása Madura motiviral Donalda Trumpa, da je ukazal njegovo aretacijo v Caracasu. Republikanci so kritizirali Trumpa zaradi izdaje agende 'Amerika na prvem mestu'.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponovno izrazil podporo Združenim državam Amerike in Donaldu Trumpu zaradi aretacije Nicolása Madura v Venezueli. Poudaril je, da Latinska Amerika doživlja preobrazbo po posredovanju ZDA.

Združene države se soočajo z nasprotovanjem nekaterih izvoljenih uradnikov zaradi invazije na Venezuelo, medtem ko papež izraža globoko zaskrbljenost in je že prej pozval Trumpa k dialogu namesto nasilja. Podpredsednica Delcy Rodriguez je prevzela oblast, pojavljajo pa se vprašanja o morebitnem dogovoru s Trumpom. Mednarodna skupnost s kritiko obsoja nezakonito zajetje Madura, kar po njihovem mnenju predstavlja nevarno dejanje in precedens.

Po ameriški vojaški operaciji odstavitve Madura je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela oblast, pojavljajo pa se vprašanja o morebitnem dogovoru z Washingtonom. Trumpova poteza je v ZDA naletela na pohvale republikanskih voditeljev, a tudi na odpor izvoljenih uradnikov. Razkriti so bili ključni igralci v Trumpovem notranjem krogu med to operacijo. Mednarodna skupnost je obsodila nezakonito ugrabitev venezuelskega predsednika.

Po poročanju New York Timesa je bilo v ameriških vojaških operacijah v Venezueli ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz zadržan pri kritiki ameriške intervencije. Nicolása Madura so v ZDA prikazali v treh različnih oblačilih, kar je pritegnilo pozornost. Medtem so ga že prepeljali v New York, kjer je moral opraviti sramotni "Perp Walk".

Po ameriški operaciji v Venezueli je Trump zagrozil venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez z visokimi stroški, če novi venezuelski voditelj ne bo ravnal pravilno. Prav tako je zagrozil Kolumbiji z vojaškim posredovanjem. Premierka Alberte, Danielle Smith, je izpostavila, da ameriški zajetje Madura poudarja nujnost izgradnje naftovodov za izvoz kanadske nafte.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v pogovoru za televizijsko hišo CBS izjavil, da Združene države Amerike po uspešno izvedeni vojaški operaciji, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolas Maduro, zdaj nadzorujejo prihodnost te države. Po besedah vodje Pentagona Washington odslej določa pogoje upravljanja in nadaljnjega političnega razvoja republike, kar pomeni korenit preobrat v geopolitični sliki Južne Amerike. Operacija, ki so jo izvedle elitne enote ameriške vojske, je neposredno privedla do padca Madurovega režima in vzpostavitve dejanskega ameriškega vpliva nad državnimi strukturami. Hegsethove izjave potrjujejo, da so ZDA prevzele odgovornost za stabilizacijo razmer v državi in določanje novih okvirov oblasti, medtem ko se mednarodna skupnost odziva na nepredviden vojaški poseg v suverenost Venezuele.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v javni izjavi ostro napadel novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa in ga uvrstil v tako imenovani klan pedofilov. Petro je v svojem nagovoru zatrdil, da omenjena skupina načrtno spodkopava temelje demokracije, kar je sprožilo precejšnje začudenje v mednarodni diplomaciji. Njegove izjave so bile usmerjene neposredno proti Trumpu, pri čemer kolumbijski voditelj ni ponudil konkretnih dokazov za svoje obtožbe. Takšna retorika pomeni močno zaostritev odnosov med Bogoto in Washingtonom, ki sta tradicionalno tesna zaveznika na področju boja proti trgovini z drogami in zagotavljanja regionalne varnosti. Izjava odraža globoko ideološko razhajanje med levico, ki jo predstavlja Petro, in desnim populizmom Trumpove administracije. Diplomatski krogi zdaj pozorno spremljajo morebitne odzive iz Bele hiše, saj bi takšne obtožbe lahko trajno škodovale sodelovanju med državama.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in padca vrednosti iranskega riala, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, so prerasle v odkrito nasprotovanje režimu, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Gospodarska kriza, ki jo zaznamuje več kot 42-odstotna inflacija, je povzročila zaprtje teheranskega Velikega bazarja, kar je služilo kot katalizator za širši politični upor. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro posvaril Teheran pred nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij in nakazal možnost posredovanja, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z obtožbami, da Združene države Amerike in Izrael spodbujajo nemire v državi. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike, se nasilje na ulicah iranskih mest ne umirja, predsednik Masoud Pezeshkian pa je priznal obstoj legitimnih zahtev ljudstva, a hkrati poskuša ohraniti nadzor nad razmerami.

V obsežni vojaški operaciji, uperjeni proti režimu Nicolása Madura v Venezueli, je po poročanju ameriškega časnika New York Times umrlo najmanj 40 ljudi. Neimenovani ameriški uradnik je za medije potrdil, da ameriška stran v operaciji ni utrpela nobenih izgub, medtem ko o žrtvah na venezuelski strani uradno niso želeli podrobneje poročati. Operacija, ki je bila usmerjena v zajetje venezuelskega voditelja, je pustila hude posledice med lokalnim prebivalstvom in vojsko. Po navedbah nekaterih virov so med smrtnimi žrtvami tudi kubanski državljani, kar je v izjavi nakazal tudi Donald Trump. Dramatična pričevanja ranjenih venezuelskih vojakov razkrivajo silovitost napada, ki je povzročil precejšnje število žrtev in obsežno gmotno škodo. Kljub visokemu številu mrtvih ameriška administracija poudarja, da je bila akcija izvedena brez izgub na njihovi strani, s čimer poskušajo upravičiti taktični uspeh misije v luči mednarodnih kritik.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstop v leto 2026 zaznamoval z zaostrovanjem zunanjepolitične retorike in osebnimi napadi na javne osebnosti. V seriji objav in izjav je zagrozil z vojaškim posredovanjem v Venezueli, pri čemer je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na dolgotrajno okupacijo države. Trump je svoje stališče kasneje nekoliko omilil v intervjuju za New York Post, kjer je izjavil, da napotitev vojske morda ne bo potrebna, če bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z ameriškimi interesi. Sočasno se je predsednik zapletel v oster verbalni spor z igralcem Georgom Clooneyjem in njegovo soprogo Amal. Trump je kritiziral njuno odločitev za pridobitev francoskega državljanstva in ju označil za neuspešna politična napovedovalca. Kritiki te poteze ocenjujejo kot poskus preusmerjanja pozornosti z razkritij v povezavi z dokumenti Jeffreyja Epsteina. V ozadju napetosti ostajajo vprašanja o prihodnosti ameriške zunanje politike in uporabi vojaške sile za doseganje diplomatskih ciljev v Južni Ameriki.

V Iranu so se močno razširili množični protesti, ki jih sproža vse slabše stanje gospodarstva in padajoči standard prebivalstva, kar stopnjuje pritisk na tamkajšnjo teokracijo. Iransko gospodarstvo se spopada z izjemno inflacijo, saj je valuta rial dosegla rekordno nizko vrednost 1,4 milijona za en ameriški dolar. Razmere so se dodatno zaostrile septembra po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov zaradi iranskega jedrskega programa, država pa si še vedno ni opomogla od dvanajstdnevne vojne z Izraelom v juniju, med katero so Združene države Amerike bombardirale iranske jedrske objekte. Zunanji pritisk na državo se stopnjuje tudi zaradi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal posredovanje ZDA v primeru nasilnega zatrtja mirnih protestov. Napetosti so se povečale po nedavnem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, saj je bil Maduro ključen zaveznik Teherana. Regionalni vpliv Irana slabi, saj je bila njegova mreža zavezništev, znana kot os odpora, v letih po začetku vojne med Izraelom in Hamasom leta 2023 precej oslabljena. Protestniki v državi zdaj neposredno izzivajo oblast, medtem ko se Teheran spopada z mednarodno izolacijo in posledicami uničenih vojaških zmogljivosti.

Moskva je ameriškim oblastem uradno predala domnevne dokaze o poskusu ukrajinskega atentata na ruskega predsednika Vladimirja Putina z droni, ki naj bi se zgodil v njegovi rezidenci v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek srečanja med vodjo ruske obveščevalne službe GRU Igorjem Kostjukovom in ameriškim obrambnim atašejem, na katerem so Američanom predali navigacijsko enoto in podatke o usmerjanju sestreljenega drona. Kremelj s to potezo poskuša utrditi svojo različico dogodkov, medtem ko ameriška obveščevalna agencija CIA in NSA doslej nista našli potrditve za ruske navedbe. Napetosti med velesilama se stopnjujejo v času, ko se ameriški predsednik Donald Trump spopada z nasprotujočimi si informacijami glede ruskih namer. Medtem ko Putin v svojem novoletnem nagovoru ni neposredno omenil mirovnih prizadevanj, temveč je slavil ruske vojake in njihove cilje v Ukrajini, so se pojavila poročila o tajnih operacijah CIA, ki naj bi ob Trumpovi privolitvi pomagala Ukrajini pri sabotažah ruske naftne infrastrukture. Trump je nedavno izrazil kritiko na račun Putina, češ da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, kar vnaša dodatno negotovost v prihodnja mirovna pogajanja.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán je javno izrazil zaskrbljenost glede politične nestabilnosti v Venezueli, ki bi po njegovih ocenah lahko povzročila znaten skok cen nafte na svetovnih trgih. Orbán je poudaril, da zaostrovanje razmer v tej južnoameriški državi neposredno ogroža stabilnost energetskih trgov. Po njegovem prepričanju bi morebitni vojaški posegi ali stopnjevanje pritiska s strani Združenih držav Amerike na Venezuelo služili kot katalizator za destabilizacijo ponudbe energentov. Madžarski premier meni, da bi takšen razvoj dogodkov negativno vplival na globalno gospodarstvo. Njegove izjave prihajajo v času povečanih geopolitičnih napetosti, kjer energetska varnost ostaja ena ključnih prioritet madžarske zunanje politike. Orbán je s tem ponovno izpostavil svojo držo, ki temelji na predvidevanju tveganj, ki jih prinašajo zunanjepolitični pretresi v državah z bogatimi naravnimi viri.

Ruska federacija je uradno zahtevala od Združenih držav Amerike in Ukrajine, da razrešita odprta vprašanja v zvezi z domnevno vojaško-biološko dejavnostjo na ukrajinskem ozemlju. Direktor oddelka za neširjenje in nadzor orožja pri ruskem zunanjem ministrstvu Oleg Postnikov je 4. januarja poudaril, da Moskva še vedno ni prejela ustreznega odziva na svoje prejšnje poizvedbe. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva te dejavnosti predstavljajo resen dejavnik vznemirjenja v mednarodnih odnosih. Ruska stran vztraja pri trditvah, da so na ozemlju Ukrajine delovali laboratoriji pod pokroviteljstvom ZDA, ki naj bi razvijali komponente biološkega orožja. Ruski uradniki so izpostavili, da vprašanja ostajajo nerešena kljub prizadevanjem v okviru mednarodnih konvencij. Združene države Amerike in Ukrajina so tovrstne obtožbe že v preteklosti zavrnile kot neutemeljeno propagando in dezinformacije, namenjene upravičevanju ruske vojaške agresije. Postnikov je ponovil, da Rusija ne bo odstopila od svojih zahtev po transparentnosti in mednarodnem nadzoru nad omenjenimi objekti.

Danski diplomat Jesper Møller Sørensen je ostro odgovoril na objave iz krogov blizu ameriške administracije, ki namigujejo na morebitno priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike. Odziv je sprožila objava zemljevida Grenlandije v barvah ameriške zastave s pripisom 'kmalu', ki jo je na družbenem omrežju X delila soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše. Veleposlanik Sørensen je v svoji izjavi poudaril, da so ZDA in Kraljevina Danska zaveznice v okviru zveze NATO ter da morajo spoštovati ozemeljsko celovitost drug druge. Incident je povzročil precejšnjo diplomatsko vznemirjenje v Kopenhagnu, kjer so dejanje označili za nesprejemljivo in provokativno. Danska stran je izpostavila pomen skupnega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti v Arktični regiji, namesto podžiganja ozemeljskih vprašanj. Analitiki dogodek povezujejo s širšo ameriško zunanjo politiko in nedavnimi dogodki v Venezueli, kar vzbuja strahove o morebitnih novih ekspanzionističnih težnjah Washingtona pod trenutnim vodstvom.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je po vojaški operaciji, ki je privedla do zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura, začela uveljavljati agresivno zunanjepolitično strategijo. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da pogoje za prihodnje upravljanje Venezuele postavlja izključno predsednik Trump. Analitiki dogajanje opisujejo kot prehod od tradicionalne Monroejeve doktrine k t. i. Trumpovi doktrini, ki strateško prednost daje zahodni polobli in neposrednim ameriškim interesom. Operacija v Venezueli, v kateri so elitne enote Delta zajele Madura in njegovo soprogo Silio Flores, predstavlja vrhunec stopnjevanja pritiskov na Caracas. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike začasno prevzele nadzor nad državo, hkrati pa je zavrnil neposredne odgovore o usodi Venezuele in zagrozil sosednji Mehiki zaradi delovanja mamilarskih kartelov. Ta poteza signalizira premik ameriške politike k odkritemu rušenju režimov v Latinski Ameriki, ki nasprotujejo interesom Washingtona. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z zaskrbljenostjo. Varnostni svet ZN je sklical izredno zasedanje, na katerem so nekatere države, vključno z Brazilijo, ostro obsodile ameriško posredovanje kot vrnitev v obdobje najhujšega vmešavanja v regiji. Kljub mednarodnim kritikam ameriški uradniki vztrajajo, da bodo ZDA same določale prihodnji politični okvir Venezuele.