APDEJT.si

Predsednik Stranke evropskega napredka, Duško Marković, je v Zagrebu ocenil, da Črna gora še nikoli ni bila tako blizu Evropski uniji, a hkrati poudaril, da v potezah dela oblasti zaznava močno protievropsko politiko. Izrazil je prepričanje, da bo do volitev leta 2027 okrepila suverenistična, državljanska in evropska politična opcija, dodajajoč, da so bili do leta 2020 dobri sosedski odnosi pomembna značilnost črnogorske državne politike.

Novo poročilo organizacije Oil Change International razkriva, da je 25 držav, vključno z Azerbajdžanom, Kazahstanom, Rusijo in Združenimi državami Amerike, med novembrom 2023 in oktobrom 2025 dobavljalo nafto in rafinirana goriva Izraelu. Poročilo, ki je bilo objavljeno na podnebni konferenci COP30 v Braziliji, trdi, da ta dobava goriva prispeva h krizi v Gazi, ki jo označujejo kot »genocid«.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je na povabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Parizu udeležil delovne večerje, ki se je začela ob 20.45 v palači.

Albanski premier Edi Rama je na družbenih omrežjih delil fotografije s skupne seje albanske in italijanske vlade, ki je potekala v Rimu. Sejo je označil za zgodovinski trenutek v mednarodnih odnosih med državama.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump bi lahko zahteval izročitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega iz Velike Britanije, če bi ta tam poiskal zatočišče. Zelenski je namreč pomembna priča, poroča InfoBRICS.

Srbski režiser Emir Kusturica je ostro kritiziral ameriško igralko Angelino Jolie zaradi njenega obiska v Hersonu. Kusturica jo je označil za propagandistko in dejal, da je njen obisk namenjen ustvarjanju informacijskega dogodka. Spomnil je tudi na njen režiserski prvenec, film 'V deželi krvi in medu', ki govori o vojni v Bosni, in dodal, da je Jolie za ta film dobila 10-15 milijonov dolarjev, da bi posnela 'neumno' zgodbo o vojni.

Po uspešnem obisku Viktorja Orbána v Združenih državah Amerike polovica Madžarov pričakuje zmago vladajoče stranke na prihodnjih volitvah, medtem ko le tretjina verjame v zmago stranke Tisa. Inštitut Nézőpont je sporočil, da veliko več ljudi pričakuje zmago Orbána.

Izrael je norveškemu premierju Jonasu Garu Støreju zavrnil vstop v državo, kjer naj bi potekali pogovori. Po poročanju norveškega časnika Dagens Næringsliv, je premier Izraela Benjamin Netanjahu zavrnil srečanje iz političnih razlogov. Do zavrnitve je prišlo po prekinitvi ognja v Gazi. Norveška je sicer ena izmed držav, ki je priznala Palestino.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva se je v Astaneh-je Ašrafije poklonil spominu na žrtve napada sionistov.

Po poročanju agencije Bloomberg, ki se sklicuje na interne dokumente družbe, je rudarska družba Rio Tinto začasno ustavila projekt eksploatacije litija v dolini reke Jadar v zahodni Srbiji in ga bo postavila v status "vzdrževanja".

Na podnebnem vrhu COP30 v Belému v Braziliji so domorodski protestniki blokirali glavni vhod in zahtevali ustavitev vseh razvojnih projektov v Amazoniji ter srečanje s predsednikom Lulo da Silvo. Protest je trajal 90 minut in se končal mirno, delegati pa so za vstop uporabljali stranski vhod. Brazilska vlada je branila varnost na vrhu po prejšnjih pomislekih.

Približno 100 protestnikov je blokiralo glavni vhod na podnebno konferenco Združenih narodov COP30 na obrobju brazilske Amazonije. Brazilska vojska je nadzorovala protest.

Avstralska vlada je Ruski federaciji odvzela zemljišče v Canberri, kjer je ta načrtovala gradnjo novega veleposlaništva. Odločitev je bila sprejeta zaradi strahu, da bi veleposlaništvo lahko postalo gnezdo vohunov.

Organizacija islamskega sodelovanja je obsodila požig mošeje v provinci Salfit. Podrobnosti o storilcih in motivu dejanja niso znane.

Ameriški predsednik Donald Trump se bo prihodnje leto udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu v Švici, je sporočil uradnik Bele hiše.

Oblasti Slonokoščene obale so okrepile varnost na meji po prihodu nenavadnega števila beguncev iz Malija. Razlog za prihod beguncev so napadi oboroženih skupin na civiliste.

Ameriška administracija je konzularnim službam naložila, da pri izdaji vizumov upoštevajo kronične bolezni, kot so rak, sladkorna bolezen in debelost. Po poročanju The Washington Post te bolezni predstavljajo razlog za zavrnitev izdaje ameriškega vizuma tujcem.

Kancler Merz je v telefonskem pogovoru s predsednikom Zelenskim izrazil zaskrbljenost zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini in poudaril, da zahod izgublja zaupanje. Merz je Zelenskega pozval k ukrepom za boj proti korupciji.

Indija je ponovno imenovala veleposlanika v Severno Korejo po prekinitvi zaradi pandemije COVID-19. Novi indijski veleposlanik Aliawati Longkumer je že predal poverilna pisma predsedniku parlamentarnega odbora Choe Ryong-haeju v Pjongjangu.

V Nemčiji se pripravljajo na proteste proti pokojninski reformi, medtem ko se podkancler Lars Klingbeil (SPD) odpravlja na zahtevno misijo na Kitajsko. Poleg tega naj bi pocenili letalske vozovnice z nemških letališč. Te in še druge novice iz Nemčije in sveta so v ospredju.

Na Zahodnem bregu so se zaostrile napetosti, ko so izraelski naseljenci zažgali mošejo Hajja Hamida v Deir Istiya in oskrunili Koran. Medtem sta bila v Beit Ummarju ubita dva palestinska otroka, kar je sprožilo mednarodno obsodbo dejanja izraelskih naseljencev.

Ameriška konferenca katoliških škofov je ponovno ostro obsodila Trumpovo administracijo zaradi njenega zatiranja priseljevanja in se zavzela za smiselno reformo priseljevanja. Škofje so izrazili zaskrbljenost zaradi uporabe pripornikov in zapornikov kot rekvizitov za fotografiranje, kar po njihovem mnenju ponazarja agendo administracije za ostro ukrepanje proti priseljevanju.

Uradniki v Kolumbiji so sporočili, da bo država nadaljevala z izmenjavo obveščevalnih podatkov z mednarodnimi agencijami, ki se borijo proti trgovini z drogami.

Kanadčani so se oktobra še naprej izogibali potovanjem v Združene države, kar je povzročilo precejšen upad števila obiskovalcev iz Kanade v primerjavi z lanskim letom.

Novo poročilo poziva vlado Združenega kraljestva, naj prostovoljno omogoči vrnitev nekdanje članice ISIL (ISIS) Shamime Begum in drugih državljanov iz Sirije. Poročilo poudarja, da bi morala država prevzeti odgovornost za svoje državljane, ki so se pridružili terorističnim skupinam, še posebej, če so izrazili obžalovanje.

Kimberly Guilfoyle, nova ameriška ambasadorka v Grčiji in tesna zaveznica predsednika Donalda Trumpa, je obiskala vodjo grške pravoslavne cerkve. Po besedah ambasadorke naj bi bil patriarh prva oseba, ki jo je poklicala po prihodu v državo.

Gibanje svobodnih državljanov (PSG) in Zeleno-levi front (ZLF) sta podpisala memorandum o strateškem sodelovanju, pri čemer sta kot najpomembnejši cilj navedla članstvo Srbije v Evropski uniji do leta 2032. Predstavniki opozicijskih strank so poudarili pomen te zaveze za prihodnost države.

Italijanska preiskava o "vikend snajperjih" ponovno odpira stare rane v Sarajevu. Irina Čišić, ki bi morala 8. oktobra 1993 praznovati svoj prvi rojstni dan, je bila štiri dni kasneje ubita s snajperskim strelom na ulicah Sarajeva. Njena mati jo je držala za roko, ko je bila ubita. Motivi za streljanje ostajajo nejasni.

Po najdaljši ustavitvi vlade v zgodovini ZDA je predsednik Donald Trump podpisal zakon o financiranju vlade in ponovnem odprtju agencij. Medtem je guverner Kalifornije Gavin Newsom na podnebni konferenci COP30 v Braziliji kritiziral Trumpovo administracijo zaradi njenega odnosa do podnebnih sprememb, medtem ko je Združeni narodi opozorili na rekordne ravni ogljikovega dioksida. Trump je Newsomov odziv označil za 'fasado'.

Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.

Rusija trenutno ni pripravljena na obnovitev stikov z državami Evropske unije, saj v nekaterih prevladuje rusofobno sovraštvo, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Rusija bo z Evropo stopila v stik, ko bo tam minilo »rusofobno sovraštvo«, je Lavrov povedal v intervjuju za italijanski časnik Corriere della Sera.

Med srečanjem v Beli hiši je ameriški predsednik Donald Trump sirskega predsednika Ahmada Šaro vprašal, koliko žena ima. Trump je znan po svojem nekonvencionalnem slogu komuniciranja, srečanje pa je potekalo 10. novembra, kot poroča izraelski server The Times of Israel.

Mehiško ministrstvo za finance je blokiralo delovanje 13 igralnic, kjer so odkrili več milijonske gotovinske transakcije, mednarodne denarne tokove in uporabo nenadzorovanih digitalnih platform. Preiskavo so vodile različne institucije.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izjavil, da je najrealnejša rešitev za politični zastoj na Cipru obstoj dveh držav. Erdogan je to izjavil ob srečanju z novoizvoljenim voditeljem ciprskih Turkov, Tufanom Erhurmanom, ki je obljubil, da bo preučil možnost federalne rešitve, ki jo Združeni narodi podpirajo že skoraj 50 let, da bi končali delitev otoka.

Predsednik ruske državne dume Vjačeslav Volodin je napovedal, da bo Rusija priznala vozniška dovoljenja samo tistih držav, kjer ima ruski jezik uradni status.

Izrael si prizadeva za sklenitev novega 20-letnega varnostnega sporazuma z Združenimi državami Amerike, da bi si zagotovil podporo ameriškega predsednika.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je v pismu generalnemu sekretarju ZN in predsedniku Varnostnega sveta ZN obtožil ZDA, da so usmerjale izraelski napad junija, v katerem je umrlo več kot 1000 ljudi. Iran poziva ZN, da ZDA in Izrael pozovejo k odgovornosti za "agresijo" proti Teheranu in kršitve mednarodnega prava.

Predsednik turškega parlamenta Numan Kurtulmuş se je srečal s predsednikom Severne Ciprske turške republike (KKTC) Tufanom Erhürmanom. Kurtulmuş je poudaril, da je KKTC po velikih bojih in žrtvah postal popolnoma razvita država.

Moldavski parlament je v prvem branju podprl predlog o prekinitvi sporazuma, na podlagi katerega deluje Ruski dom v Kišinjevu.

Nizozemska vlada bo v začetku naslednjega tedna poslala delegacijo na Kitajsko, da bi našli rešitev za spor okoli proizvajalca čipov Nexperia. Minister za gospodarske zadeve Vincent Karremans je sporočil, da bo delegacija visokih uradnikov poskušala rešiti konflikt v zvezi s tem podjetjem iz Nijmegena.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je odgovoril na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bojkotira vrh G20 v Johannesburgu, in dejal, da 'politika bojkota ne deluje'. Poudaril je, da bi ZDA morale ponovno premisliti o učinkovitosti takšne politike.

Po poročanju Bloomberga, Financial Timesa in ruskih medijev se kitajski predsednik Xi Jinping ni udeležil vrha G20 v Južni Afriki. Namesto njega je Kitajsko zastopal premier Li Qiang.

Srbski minister za šolstvo Dejan Vuk Stanković je izjavil, da bojkot pouka v srbskih šolah obstaja, vendar se ni močno razširil. Poudaril je, da bi se izobraževanje moralo vrniti v normalno stanje.

V Berlinu so propalestinski aktivisti s pomočjo dvižne ploščadi splezali na Brandenburška vrata in izobesili transparent proti Izraelu. Policija je posredovala s specialnimi enotami in višinskimi reševalci, ki so protestnike aretirali.

Moškega so v četrtek zjutraj aretirali na vlaku, ki je prečkal mejo med Dansko in Nemčijo, zaradi suma načrtovanja napada na judovske cilje v Nemčiji.

Ruski umetnostni drsalki Adelija Petrosjan in Alina Gorbačova sta bili dodani v bazo podatkov 'Mirotvorec', ukrajinske spletne strani, ki zbira informacije o ljudeh, ki naj bi bili 'sovražniki Ukrajine'. Razlog za uvrstitev je njuna javna podpora ruski invaziji na Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo v nedeljo obiskal Atene, kjer se bo srečal z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom, predsednikom republike Konstantinosom Tasulasom in predsednikom parlamenta Nikitasom Kaklamanisom. To bo Zelenskijev drugi obisk v Atenah od začetka vojne z Rusijo. Obisk je bil predhodno napovedan, vendar je bil dokončno potrjen v zadnjih 24 urah.

Hamas in Islamski džihad sta napovedala, da bosta Izraelu vrnila posmrtne ostanke talca. Do predaje naj bi prišlo v okviru dogovora o prekinitvi ognja, ki je začel veljati 10. oktobra pod pritiskom ZDA. Od 28 mrtvih talcev, ki jih je Hamas obljubil vrniti Izraelu, so jih v okviru prekinitve ognja doslej vrnili že 24.

Po odpovedanem obisku zunanjega ministra Wadephula, je podkancler in finančni minister Klingbeil pričakovan na Kitajskem kot prvi visoki predstavnik nemške vlade. Peking naj bi poskušal izkoristiti morebitne razprtije.

Evropski poslanci so pozvali Evropsko unijo, naj se upre aktivnostim avtoritarnih režimov, ki nadzirajo ali ustrahujejo politične nasprotnike in kritike zunaj svojih meja. Parlamentarci želijo okrepiti boj proti represiji nad aktivisti, ki jo izvajajo avtoritarni režimi v tujini.