Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da Združene države Amerike v Venezuelo ne bodo napotile kopenskih sil, če bo podpredsednica Delcy Rodríguez v celoti sodelovala z ameriškimi zahtevami. Izjava sledi dramatičnemu stopnjevanju napetosti, v katerem so ameriške elitne enote v Caracasu že izvedle vojaško operacijo, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Trump je poudaril, da so ameriške oborožene sile pripravljene na morebiten drugi val napadov, če se prehodne oblasti ne bodo podredile navodilom Washingtona. Po navedbah Bele hiše je Trumpovo odločitev o morebitnem umiru razmer spodbudil telefonski pogovor med Rodríguezovo in senatorjem Marcom Rubiom, ki nakazuje na pripravljenost podpredsednice za sodelovanje. Kljub temu Trump ohranja ostro retoriko in grozi s ponovnimi napadi na strateško infrastrukturo, če se vzpostavitev prehodne oblasti pod ameriškim nadzorom ne bo odvijala po načrtih. Washington Madura obtožuje narkoterorizma in dejanj, povezanih z mednarodno trgovino z drogami, kar je služilo kot glavni povod za invazijo.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v spremstvu obsežnega konvoja oklepnih vozil in helikopterjev prispel v prostore Urada za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Po navedbah tujih tiskovnih agencij so varnostni ukrepi ob njegovem prihodu izjemno poostreni, kar odraža visoko stopnjo tveganja in politične napetosti, povezane z njegovim obiskom v Združenih državah Amerike. Obisk se dogaja v času zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, saj ZDA že dlje časa obtožujejo venezuelsko vodstvo vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Prisotnost Madura na sedežu protinarkotičnega urada nakazuje na morebitna uradna zaslišanja ali pogajanja, vendar uradnih podrobnosti o vsebini srečanja obe strani še nista razkrili. Dogajanje v New Yorku spremljajo številni mednarodni opazovalci, saj bi lahko morebitni pravni postopki proti Maduru močno vplivali na geopolitično stabilnost v Latinski Ameriki.

Posebne enote vojske Združenih držav Amerike so v hitri in vnaprej načrtovani vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija trajala le 30 minut, predhodno pa so ZDA v prestolnici povzročile izpad električne energije. Madura so po zajetju s helikopterjem prepeljali v New York, kjer se bo soočil z obtožnico zaradi trgovine z drogami in pranja denarja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA prevzele upravljanje Venezuele in nadzor nad njenimi energetskimi viri. Operacija je bila po besedah generala Dana Caina načrtovana več mesecev, pri čemer so ameriške sile izvajale prikrite manevre ob venezuelski obali pod pretvezo boja proti narkokartelom. Obveščevalne službe, vključno s Cio, so podrobno spremljale Madurove navade, kar je omogočilo natančen vdor v predsedniško palačo. Medtem ko so nekatere afriške države in latinskoameriški voditelji operacijo že uradno obsodili kot kršitev suverenosti, Trump vztraja, da je bila odstranitev avtoritarnega vodje nujna za stabilnost regije in boj proti mednarodnemu kriminalu.

Venezuelski voditelj Nicolás Maduro je pod strogim nadzorom ameriških zveznih organov prispel v New York, kjer bo v priporu pričakal sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu, zaroti za uvoz kokaina in kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Ameriške sile so Madura prepeljale z vojaškim letalom, nato pa so ga namestili v zvezni pripor Metropolitan Detention Center (MDC) v Brooklynu. Premestitev v Združene države Amerike sledi nedavni vojaški operaciji, v kateri je bil Maduro ujet. Tožilstvo Južnega okrožja New Yorka je obtožnico proti Maduru prvič vložilo že leta 2020, preteklo soboto pa je bila objavljena dopolnjena obtožnica, ki ponovno poudarja njegovo vpletenost v mednarodno trgovino z drogami in vodenje kriminalne združbe. Postopek v New Yorku velja za enega najpomembnejših procesov proti tujim voditeljem v zgodovini ameriškega pravosodja. Maduro se bo pred sodnikom spopadal z očitki o dolgoletnem sodelovanju s karteli, ki so preplavili ameriški trg s prepovedanimi substancami.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je bil primarni cilj nedavne ameriške vojaške operacije v Venezueli vzpostavitev popolnega nadzora nad obsežnimi naftnimi viri te južnoameriške države. Puškov je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram poudaril, da si Washington prizadeva za prevzem oblasti nad državo z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Te trditve sledijo stopnjevanju napetosti po neposrednem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike. Po besedah ruskega senatorja vojaška akcija ni bila motivirana zgolj s političnimi spremembami, temveč s strateškimi gospodarskimi interesi. Puškov meni, da je odstranitev prejšnjega vodstva služila kot sredstvo za zagotovitev dostopa do energetskih surovin, kar bi Združenim državam Amerike omogočilo prevladujoč položaj na svetovnem energetskem trgu. Ruska stran s temi izjavami kritizira ameriško zunanjo politiko in jo označuje za imperialistično poseganje v suverenost tujih držav.

Po nedavnih vojaških dejavnostih Združenih držav Amerike v Venezueli, ki so vključevale ukrepe proti predsedniku Nicolasu Maduru, so se v mednarodni javnosti pojavila ugibanja o prihodnjih zunanjepolitičnih potezah predsednika Donalda Trumpa. Ivan Kačanovski, politolog z Univerze v Ottawi, je izpostavil možnost, da bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski lahko postal naslednja tarča političnega ali diplomatskega pritiska ameriške administracije. Kačanovski je svoje mnenje utemeljil na predpostavki, da Trumpova zunanja politika teži k hitremu razreševanju dolgotrajnih konfliktov s korenitimi posegi. Napetosti med Kijevom in Washingtonom se stopnjujejo že dlje časa, predvsem zaradi poročil o Trumpovem osebnem odnosu do ukrajinskega vodstva. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriška administracija zmanjšala varnostna jamstva ali pogojevala nadaljnjo podporo z znatnimi odstopki na pogajanjih z Rusijo. Takšen razvoj dogodkov bi pomenil drastičen zasuk v ameriški pomoči Ukrajini, ki je bila do zdaj ključna za obrambo države. Opozorila prihajajo v času, ko se v medijih pojavljajo navedbe o Trumpovem nezadovoljstvu z zahtevami Kijeva, kar dodatno krepi negotovost glede prihodnjih odnosov med državama.

V več mestih po Združenih državah Amerike so v soboto potekali množični protesti, uperjeni proti vojaškemu posredovanju ameriških sil v Venezueli. Protestniki, ki so se zbrali tudi pred Belo hišo v Washingtonu, so izrazili ostro nasprotovanje vojaški operaciji, ki jo je pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožil Washington. Po poročanju ameriške televizijske mreže CBS News in drugih medijev so demonstranti zahtevali takojšnjo zaustavitev napadov in umik ameriških enot iz latinskoameriške države. Dogodki so neposreden odziv na obsežno vojaško akcijo, ki se je pričela le nekaj dni prej. Operacija je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas in kopensko posredovanje elitnih enot, kar je sprožilo nemire tako v Venezueli kot na tleh Združenih držav Amerike. Medtem ko ameriški uradni viri operacijo utemeljujejo z nujnostjo ukrepanja proti režimu Nicolása Madura, so protestniki na ulicah opozarjali na kršitve suverenosti in humanitarne posledice vojaškega posega. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj so venezuelske oblasti dejanje označile za neizprosen akt agresije.

Zajem Nicolása Madura je sprožil val odzivov. Kritiki v ZDA, vključno z demokrati, so operacijo označili za distrakcijo. Mednarodno pa je dejanje razdelilo svet, pri čemer nekateri obsojajo kršitev mednarodnega prava, drugi pa podpirajo ZDA. Maduro je že prispel na ameriško sodišče, kjer se bo soočil z obtožbami o trgovini z drogami.

Nicolása Madura so po prihodu v New York, kamor so ga prepeljali z vojaškim letalom Boeing 757, odpeljali v zvezni zapor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Po poročanju New York Timesa je imela CIA vir v venezuelski vladi, ki je nadzoroval Madura pred njegovo aretacijo. Američani so v Caracasu izvedli vojaško operacijo, v kateri so ujeli Madura in njegovo ženo.

Demokratski člani ameriškega kongresa so izrazili, da jih je Trumpova administracija zavajala glede načrtov za Venezuelo, in zahtevajo načrt. Navajajo, da jih je administracija zavajala mesece preden je prišlo do poskusa aretacije venezuelskega predsednika Madura. Državni sekretar Marco Rubio naj bi zakonodajalcem zatrdil, da administracija ne namerava napasti države.

Volodimir Zelenski je izjavil, da obstaja nova priložnost za končanje konflikta v Ukrajini. To je sporočil na srečanju s svetovalci za nacionalno varnost 18 držav "Koalicije pripravljenih". Načrtovan je tudi vrh v Parizu in usklajevanje diplomacije z ZDA.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v soboto v družbi predsednika Donalda Trumpa v letovišču Mar-a-Lago izdal resno opozorilo kubanskim oblastem. Rubio je po prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki so ga izvedle ameriške sile, izjavil, da bi moralo biti vodstvo v Havani zaskrbljeno. Po njegovih besedah je Kuba v varnostnem smislu dejansko kolonizirala Venezuelo, saj naj bi bila celotna venezuelska obveščevalna agencija polna kubanskih agentov. Državni sekretar je kubansko vodstvo označil za nekompetentno in poudaril, da je njihov vpliv na venezuelski varnostni aparat ključen dejavnik v regiji. Medtem ko je Trump izrazil interes za vzpostavitev dobrih odnosov s sosednjimi državami, je kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez Parrilla ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje. Dogodek pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike in stopnjevanje pritiska na preostale avtoritarne režime v regiji.

Demokratski kongresniki ZDA, vključno s senatorjem Chuckom Schumerjem, so obtožili Trumpovo administracijo, da jih je zavajala glede načrtov v Venezueli. Trdijo, da so jim na treh sestankih zatrdili, da administracija ne načrtuje spremembe režima ali vojaške akcije v Venezueli.

V središču Portlanda se je v soboto popoldne zbralo več kot sto protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje vojaškim in političnim ukrepom administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Venezueli. Shod pred sodiščem na trgu Pioneer Square so organizatorji pripravili kot neposreden odziv na novice o stopnjevanju pritiska na venezuelsko vlado in poročila o domnevnem zajetju predsednika Nicolása Madura. Udeleženci protesta so obsodili ameriško vmešavanje v notranje zadeve južnoameriške države in opozorili na posledice tovrstnih operacij za civilno prebivalstvo. Shod je potekal mirno, vendar z jasnimi sporočili proti intervencionistični politiki Združenih držav Amerike v regiji, ki jo protestniki označujejo za napad na suverenost Venezuele. Dogodek v Portlandu odraža širše delitve v ameriški javnosti glede zunanje politike do Latinske Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter napovedal, da bo Washington priskočil na pomoč demonstrantom, če jih bodo iranske oblasti začele pobijati. Napetosti so se stopnjevale v petek, 2. januarja 2026, ko so se v islamski republiki razširili gospodarski protesti zaradi padca vrednosti valute in visokih cen. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranske oblasti so hkrati obtožile ZDA in Izrael, da spodbujata nemire v državi. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem opozoril, da so vse ameriške baze in vojaki v regiji legitimne tarče za napad, če bi prišlo do vojaške avanture Washingtona. Protesti, ki so se začeli v Teheranu in se razširili v več kot 15 mest, so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je demonstrante označil za izgrednike in zahteval, da se jih »postavi na svoje mesto«, kar nakazuje na možnost še ostrejšega ukrepanja varnostnih sil. Medtem so nekateri ameriški politiki, med njimi republikanec Thomas Massie, kritizirali Trumpovo retoriko in izrazili dvom o njenih resničnih motivih.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protivladnih protestov. Trump je v seriji objav zapisal, da je vojska v stanju polne pripravljenosti ("locked and loaded") in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Po navedbah človekoljubnih organizacij in medijskih poročil je v zadnjem tednu nemirov zaradi gospodarske krize in visoke inflacije v Iranu življenje izgubilo najmanj deset ljudi. Trumpove izjave so sprožile val kritik tudi znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi sodelavci. Kongresnik Thomas Massie je poudaril, da bi za kakršen koli napad na Iran predsednik potreboval odobritev kongresa, hkrati pa je opozoril, da bi se morala država osredotočiti na domače težave namesto na vmešavanje v notranje zadeve tujih držav. Podobno kritična je bila kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je potezo označila za odklon od politike "Amerika na prvem mestu". Na Trumpove grožnje se je že odzval iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je zatrdil, da se država ne bo vdala pritisku, medtem ko je Teheran od Združenih narodov zahteval ukrepanje proti ameriškim grožnjam.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, uputil ostre grožnje kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Trump je Petra javno pozval, naj bo previden, pri čemer ga je obtožil neposredne vpletenosti v proizvodnjo kokaina in njegovega pošiljanja na ameriški trg. Napetosti v regiji so se dodatno stopnjevale, ko je ameriški državni sekretar opozoril tudi kubansko vlado, da bi morala biti zaradi trenutnih dogodkov zaskrbljena, kar nakazuje na širšo diplomatsko in vojaško ofenzivo ZDA v Latinski Ameriki. Dogodki so povzročili globok razkol med ameriškimi državami. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na operacijo odzval z opozorilom o nevarnosti bombardiranj in zahteval nujno zasedanje Organizacije ameriških držav (OEA) ter Združenih narodov. Operacija zajetja Madura, ki je sledila dolgotrajnim obtožbam o trgovini z drogami in diktatorskem vladanju, predstavlja vrhunec ameriških prizadevanj za spremembo režima v Venezueli, hkrati pa resno ogroža stabilnost sosednjih držav, ki so kritične do zunanje politike Washingtona.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura izrazil neposredno opozorilo kubanskemu režimu in namignil, da bi Kuba lahko postala naslednja tarča zunanjepolitičnih prizadevanj administracije Donalda Trumpa. Rubio je na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago v Floridi izjavil, da bi bil na mestu kubanskih oblasti resno zaskrbljen, s čimer je nakazal na morebitno stopnjevanje pritiska Združenih držav Amerike za ponovno vzpostavitev prevladujočega vpliva na zahodni polobli. Izjave prihajajo le nekaj ur po obsežni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Venezueli aretirale Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami narkoterorizma. Rubio je kubansko vodstvo označil za nekompetentno in poudaril, da dogodki v Venezueli služijo kot jasen signal vsem avtoritarnim režimom v regiji. Odnosi med Washingtonom in Havano ostajajo napeti, saj je Kuba ameriško posredovanje že obsodila kot imperialistično agresijo.

Severna Koreja je v nedeljo izstrelila več balističnih raket proti morju ob svoji vzhodni obali, kar je potrdil južnokorejski generalštab. Po navedbah vojaških virov v Seulu so bili izstrelki usmerjeni proti Japonskemu morju, kar predstavlja novo zaostritev napetosti na Korejskem polotoku. Dogodek se je zgodil le kratek čas po tem, ko so se v Južno Korejo vrnile ameriške raketne baterije patriot, ki so bile pred tem začasno nameščene na Bližnjem vzhodu. Južnokorejska vojska je nemudoma okrepila nadzor in pripravljenost v sodelovanju z ameriškimi zavezniki. Analitiki ocenjujejo, da so tovrstni preizkusi orožja pogosto odziv na premike vojaških sil v regiji ali poskus krepitve pogajalskih izhodišč Pjongjanga. Gre za nadaljevanje serije provokacij, s katerimi severnokorejski režim kljub mednarodnim sankcijam posodablja svoj raketni arzenal in preizkuša odzivnost sosednjih držav.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v javnem nagovoru od vlade Združenih držav Amerike zahtevala takojšnjo izpustitev predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Rodríguezova je v svojem nastopu na državni televiziji poudarila, da je Maduro edini legitimni predsednik države, in opozorila, da Venezuela ne bo postala ameriška kolonija. Njen odziv sledi potrditvi njegovega zajetja s strani ameriških sil, kar je povzročilo globoko politično krizo v tej južnoameriški državi. Napetosti so se dodatno stopnjevale po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je govoril o prihodnjem upravljanju Venezuele in dostopu do njenih naftnih zalog. Trump je omenil tudi predhodne pogovore z Delcy Rodríguez in svetovalcem za nacionalno varnost Marcom Rubiem, pri čemer je namigoval na pripravljenost podpredsednice na sodelovanje. Rodríguezova je te navedbe zavrnila in vztrajala pri suverenosti države ter zahtevala dokaze o zdravstvenem stanju in varnosti pridržanega predsednika. Dogajanje v Venezueli ostaja negotovo, saj opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado aretacijo vidi kot priložnost za vzpostavitev demokratične ureditve in kazenski pregon Madura zaradi domnevnih zločinov proti človečnosti.

V središču Portlanda v zvezni državi Oregon se je v soboto zbralo več kot 100 protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje operacijam administracije takratnega predsednika Donalda Trumpa v Venezueli. Shod pred sodiščem na trgu Pioneer Square je potekal v odziv na novice o stopnjevanju ameriških pritiskov na vlado Nicolása Madura in poročila o njegovem morebitnem zajetju. Demonstranti so obsodili dejanja ameriške vlade, ki so jih označili za neupravičen napad na suverenost južnoameriške države. Zbrana množica je s transparenti in vzkliki opozarjala na posledice zunanje politike Združenih držav Amerike do Venezuele. Protest se je odvil v času močnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ko so ZDA aktivno podpirale opozicijo in izvajale diplomatski ter gospodarski pritisk na Madurov režim. Dogodek v Portlandu odraža del notranjepolitičnih razhajanj v ZDA glede vprašanja legitimnosti tujih vojaških in političnih intervencij.

Zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških vojaških sil v Caracasu je sprožilo močne in nasprotujoče si odzive po celotni Latinski Ameriki. Honduraška predsednica Xiomara Castro je ostro obsodila dejanje Združenih držav Amerike in ga označila za »barbarstvo« ter agresijo na suverenost regije. Castrova je izrazila polno solidarnost z Madurom in njegovo soprogo Cilio Flores, ki sta bila po poročilih prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami o narkoterorizmu iz leta 2020. Nasprotno pa je zunanje ministrstvo Ekvadorja podprlo proces in ga označilo za korak k obnovi demokratične institucionalnosti v Venezueli. Medtem ko nekatere levičarske vlade v regiji dogajanje vidijo kot imperialistični napad na neodvisno državo, ekvadorske oblasti in venezuelska opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado dogodek interpretirajo kot nujno odstranitev avtoritarnega režima. Venezuelska ustava zdaj določa postopke za prenos oblasti, opozicija pa poziva izvoljenega predsednika Edmunda Gonzáleza Urrutio k takojšnjemu prevzemu vodenja države po vojaški operaciji v kompleksu Fuerte Tiuna.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu razkril nove podrobnosti o operaciji zajetja venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Trump je pojasnil, da so ameriške sile Madura zajele v predsedniški palači v Caracasu, kjer je bil pod močnim varovanjem. Po besedah ameriškega predsednika bi se operacija lahko končala s smrtnim izidom, če bi Maduro ob zajetju nudil odpor, vendar so ga uspešno pridržali in odpeljali iz države. Ob potrditvi uspešne izvedbe operacije je Trump javno posvaril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden, s čimer je nakazal na morebitne nadaljnje premike v regionalni politiki Latinske Amerike. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale od diplomatskih groženj do neposrednega vojaškega posredovanja sil Združenih držav Amerike na venezuelskem ozemlju. Maduro je bil po poročilih prepeljan v New York, kjer ga čakajo nadaljnji postopki.

Ameriške letalske družbe so po vojaškem napadu Združenih držav Amerike na Venezuelo odpovedale na stotine letov v karibski regiji. Zvezna uprava za letalstvo (FAA) je po izvedenih zračnih napadih zaprla zračni prostor nad deli Karibov, kar je povzročilo takojšnjo zaustavitev prometa proti destinacijam, kot so Portoriko, Deviški otoki in Aruba. Ukrep neposredno vpliva na potovalne načrte številnih potnikov, saj regijo letno obišče skoraj 17 milijonov ameriških državljanov. Letalski prevozniki so se na nastale razmere odzvali z izdajo dobropisov in opozorili, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov. Vojaška operacija, ki jo je ukazala administracija predsednika Donalda Trumpa, je bila usmerjena proti strateškim ciljem v Caracasu in je privedla do zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Zaradi nestabilnih varnostnih razmer in omejitev FAA ostaja letalski promet v regiji močno oviran, neposredne povezave z Venezuelo pa so bile že predhodno prekinjene.

Bela hiša je objavila serijo fotografij predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki v živo spremlja obsežno nočno vojaško operacijo, v kateri so ameriške posebne enote v Venezueli zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Na posnetkih je Trump v družbi državnega sekretarja Marca Rubia in obrambnega sekretarja Peta Hegsetha. Dogodek so pospremili z objavami na družbenih omrežjih, ki vključujejo različne spletne memorandume (memeje) z jasnimi opozorili, da se z Združenimi državami Amerike ni varno zapletati. Administracija je prek uradnih kanalov State Departmenta in Bele hiše delila vsebine z napisi, kot sta »Ne igrajte se s predsednikom Trumpom« in kratico »FAFO«, ki služi kot ostro opozorilo pred posledicami izzivanja ameriške moči. Trump je na svojem omrežju Truth Social objavil tudi videoposnetek, ki združuje izjave Madura s posnetki ameriškega vojaškega delovanja in simboli ameriške nacionalne moči. Takšna neposredna in agresivna komunikacija po mnenju analitikov potrjuje trdno linijo nove ameriške administracije do latinskoameriških vprašanj in uporabo psiholoških operacij v javnem prostoru.

V sobotni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli je po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na vire v venezuelski vladi, umrlo približno 40 ljudi. Med žrtvami naj bi bili tako vojaki kot civilisti. Ameriške specialne sile so med napadom zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar je sprožilo ostre mednarodne odzive in proteste. V grški prestolnici Atene se je zbralo več sto protestnikov, ki so obsodili ameriško vojaško posredovanje in izrazili podporo venezuelskemu ljudstvu. Demonstranti so vzklikali protiameriška gesla in zahtevali spoštovanje suverenosti Venezuele. Operacija, ki jo je potrdil ameriški predsednik Donald Trump, je v državi povzročila obsežno uničenje, venezuelske oblasti pa so dejanje označile za hudo vojaško agresijo in aktivirale obrambne načrte.

Nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer so se v skupnem prizadevanju zavzeli za stabilen in demokratičen prehod oblasti v Venezueli. Poziv sledi nedavnemu ameriškemu vojaškemu posegu, v katerem so sile Združenih držav Amerike strmoglavile in prijele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Zahodni voditelji so poudarili, da v južnoameriški državi ne sme priti do politične nestabilnosti, ter izrazili pričakovanje, da bo vodenje države prevzela demokratično izvoljena vlada. Kljub mednarodnim pritiskom venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez še naprej podpira strmoglavljenega voditelja, kar kaže na globok notranji razkol v državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj po odstranitvi Madura obstaja resna nevarnost nastanka politične praznine. O vojaškem napadu Združenih držav Amerike in prihodnosti Venezuele bo v ponedeljek na izredni seji razpravljal Varnostni svet Združenih narodov.

Ameriške posebne sile so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, s čimer se je končala njegova dolgoletna vladavina. Operacija, ki so jo ameriške enote skrbno načrtovale in vadile na replikah objektov, je bila izvedena po stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom. Poleg Madura so ameriške oblasti pridržale tudi njegovo ženo Cilio Flores in sina, vsi pa so bili prepeljani iz države v Združene države Amerike, kjer se bodo soočili z obtožbami narkoterorizma in nelegalnega posedovanja orožja. Zajetje je sprožilo mešane odzive v Venezueli in širši regiji. Medtem ko so nasprotniki režima in venezuelski izseljenci v tujini na ulicah proslavljali padec Madurove vlade, so države, kot je Kitajska, izrazile šok nad ameriškim posredovanjem. Ameriški kongresniki so se na dogodke odzvali različno; nekateri so operacijo podprli kot nujno za obnovo demokracije, drugi pa so izrazili zaskrbljenost zaradi uporabe vojaške sile in morebitnih dolgoročnih posledic za stabilnost Latinske Amerike. Analitiki zdaj preučujejo prihodnjo politično usmeritev Venezuele in vlogo, ki jo bodo pri njeni obnovi imele mednarodne institucije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah potrdil, da so posebne enote ameriške vojske v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Trump je dejal, da je bila operacija nujna zaradi vpletenosti venezuelskega vrha v trgovino z mamili, obenem pa je izpostavil, da Mehike ne vodi izvoljena vlada, temveč narkokarteli. Po njegovih besedah bo zajetje Madura omogočilo stabilizacijo regije in vrnitev ameriških podjetij na venezuelski trg. Predsednik je napovedal oživitev Monroejeve doktrine in poudaril, da bodo največja ameriška naftna podjetja v Venezuelo vložila milijarde dolarjev za obnovo uničene infrastrukture. Kljub vojaškemu posredovanju Trump ostaja prepričan, da dogodki ne bodo ovirali prihodnjih dogovorov z Moskvo, saj meni, da bo operacija dolgoročno prinesla gospodarske koristi celotni regiji. Ameriška mornarica ostaja v pripravljenosti ob venezuelski obali, dokler vse zahteve Združenih držav Amerike ne bodo v celoti izpolnjene, ameriški embargo na nafto pa za zdaj ostaja v veljavi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem nastopu podvomil v sposobnosti venezuelske opozicijske voditeljice in nobelovke Marie Corine Machado za vodenje države. Kljub temu da je Machadova glasna zagovornica ameriškega posredovanja v Venezueli, je Trump izjavil, da nima potrebnega spoštovanja za prevzem oblasti. Predsednik jo je opisal kot prijetno osebo, ki pa po njegovem mnenju ni primerna za funkcijo nacionalne voditeljice, s čimer je povzročil precejšnje presenečenje v mednarodnih političnih krogih. Izjave so prišle v času povečanih napetosti, saj so ameriške sile izvedle vojaško operacijo v Venezueli. Trumpovo distanciranje od osrednje figure venezuelske opozicije nakazuje na morebitno spremembo strategije Združenih držav Amerike do te latinskoameriške države. Odločitev, da javno spodkoplje legitimnost Machadove, medtem ko potekajo vojaške dejavnosti, bi lahko dodatno destabilizirala opozicijska prizadevanja za zamenjavo oblasti v Caracasu.

Mediji so poročali o Trumpovi odločni potezi v Venezueli, ki je sprožila primerjave z zgodovinskimi poskusi sprememb režimov. Poudarili so, da je Trump v soboto izvedel odločen korak k »osvoboditvi« Venezuele, pri čemer so ameriška bojna letala in komandosi Delta Force napadli Caracas. Analitiki menijo, da ta poteza presega meje doktrine »Amerika na prvem mestu«.

Ameriški republikanci so v kongresu izrazili široko podporo predsedniku Donaldu Trumpu glede vojaškega posredovanja v Venezueli, kljub redkim glasovom nestrinjanja znotraj gibanja MAGA. Do enotnosti stranke prihaja v času, ko so Združene države Amerike po vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura prevzele upravljanje države v prehodnem obdobju. Republikanski zakonodajalci so Trumpova dejanja označili za nujna pri zagotavljanju nacionalne varnosti in demokratične tranzicije v regiji. Na drugi strani je Delcy Rodríguez, ki je po zajetju Madura prevzela vodenje venezuelskih oblasti, ostro zanikala kakršne koli dogovore z Washingtonom. Poudarila je, da v državi obstaja le en predsednik, in dejanja ZDA označila za razgaljenje resničnih namenov ameriške administracije po prevzemu nadzora nad venezuelskimi viri. Napetosti med državama ostajajo na vrhuncu, saj ameriška stran vztraja pri vzpostavitvi prehodne uprave pod svojim okriljem, medtem ko preostanek venezuelskega vodstva to označuje za nezakonito okupacijo.

Venezuelsko vrhovno sodišče je odredilo, da Delcy Rodríguez prevzame položaj začasne predsednice po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil. Rodríguezova je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene. Mehiško veleposlaništvo je pozvalo svoje državljane, naj se izogibajo potovanjem v Venezuelo, kolumbijski predsednik Petro pa je okrepil mejo s Venezuelo po opozorilu Donalda Trumpa.

Iranski voditelji so zavrnili grožnjo intervencije Donalda Trumpa v primeru nasilja nad protestniki. Iranski svet za nacionalno varnost je imel nujni sestanek po Trumpovi grožnji z vojaško akcijo. V Teheranu so na Trgu Palestine postavili mural z opozorilom ZDA glede njihovih vojakov. Trump je izjavil, da ZDA pozorno spremljajo situacijo in se bodo odzvale, če bo Iran uporabil nasilje za zatiranje protestov.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili različni mednarodni odzivi. Brazilski predsednik Lula je ameriško vojaško operacijo ostro obsodil, medtem ko je voditeljica venezuelske opozicije, María Corina Machado, izrazila upanje na svobodo Venezuele. Predsednik Ekvadorja, Daniel Noboa, je napovedal, da bo čas za vse »kriminalne narko-čaviste«. Kitajska se je odzvala na aretacijo Madura po srečanju slednjega s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Beli hiši naj bi načrtovala upravljanje Venezuele. Ameriške sile so v Madurovo rezidenco v Caracasu prispele v soboto malo po 2. uri zjutraj po lokalnem času, po večmesečnih pripravah.

ZDA so v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije. Poročali so o 45 smrtnih žrtvah v ameriškem napadu na Venezuelo.

Nicolasa Madura so z letalom prepeljali v New York, kjer naj bi mu sodili zaradi obtožb v zvezi s trgovino z mamili. Po poročanju ruskih medijev je bil Maduro aretiran s strani ameriških specialnih sil in odpeljan v prostore Uprave za boj proti drogam (DEA). CNN poroča, da so Madura in njegovo ženo Silio Flores prepeljali v priporni center v Brooklynu.

Demokratski člani ameriškega kongresa so ostro obsodili visoke uradnike administracije predsednika Donalda Trumpa in jih obtožili, da so zakonodajalcem namerno podajali neresnične informacije glede načrtov v Venezueli. Po navedbah kongresnikov so uradniki na nedavnih brifingih zagotavljali, da Združene države Amerike ne načrtujejo zamenjave režima v Caracasu, kar se je po izvedbi obsežne vojaške operacije in zajetju predsednika Nicolása Madura izkazalo za zavajanje. Demokrati sedaj zahtevajo podrobno pojasnilo in celovit načrt za prihodnost Venezuele. Kritike so usmerjene predvsem v dejstvo, da je administracija le nekaj mesecev pred napadom zanikala namere o invaziji, medtem ko so se v ozadju očitno pripravljale vojaške dejavnosti. Kongresniki opozarjajo, da je bila s tem kršena ustavna vloga kongresa pri odločanju o vojnih operacijah. Razmere so se dodatno zapletle po Trumpovi napovedi o vzpostavitvi ameriške uprave v državi, kar je v neposrednem nasprotju s prejšnjimi zagotovili o spoštovanju suverenosti in omejenosti posegov.

Ruski mediji, ki se sklicujejo na nemški časnik Berliner Zeitung, so poročali, da je ameriška operacija proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru za Ukrajino "najslabši signal", celo bolj zaskrbljujoč od težav na fronti in neuspešnih pogajanj. Operacija naj bi bila "pomembno opozorilo" za Kijev.

V nemški prestolnici Berlin se je pred Brandenburškimi vrati zbralo več sto protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje ameriškemu vojaškemu posredovanju v Venezueli. Shod je bil organiziran kot neposreden odziv na akcijo sil Združenih držav Amerike, v kateri je bil pridržan venezuelski predsednik Nicolás Maduro. Udeleženci protesta so od nemške vlade zahtevali odločno ukrepanje in uvedbo posledic za Washington zaradi tovrstnega posega v suverenost tuji države. Dogodek v Berlinu odraža širše napetosti v mednarodni skupnosti glede legitimnosti uporabe vojaške sile za dosego političnih sprememb v latinskoameriških državah. Čeprav so protestniki pozvali k diplomatskemu pritisku na ZDA, uradni Berlin o morebitnih sankcijah ali uradnih diplomatskih notah še ni podal podrobnejših informacij. Razmere ostajajo napete, saj aretacija Madura predstavlja velik premik v geopolitični dinamiki regije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek v zgodnjih jutranjih urah preko svojega družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike "pripravljene in oborožene" (locked and loaded), da priskočijo na pomoč mirnim protestnikom, če bo iranski režim nadaljeval z njihovim nasilnim zatiranjem in ubijanjem. Njegova izjava prihaja v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize, visokih cen hrane in padca vrednosti domače valute, pri čemer naj bi po nekaterih poročilih v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo že najmanj sedem oseb. Trumpova retorika je sprožila mešane odzive znotraj Združenih držav Amerike in v mednarodni skupnosti. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta izrazila ostro nasprotovanje tovrstnemu vmešavanju v notranje zadeve tujih držav, pri čemer sta izpostavila domače težave in načelo "Amerika na prvem mestu". Na drugi strani je nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon predsednika obtožil, da uporablja metode svojih političnih nasprotnikov, medtem ko je Teheran že pozval Združene narode k ukrepanju zaradi ameriških groženj. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je medtem pozval k dialogu, a hkrati vztrajal pri vzpostavitvi reda in miru.

Ameriški predsednik Donald Trump je s serijo objav na družbenem omrežju Truth Social sprožil buren mednarodni odziv, ko je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Trump je izjavil, da so ameriške sile v polni pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nad miroljubnimi demonstranti uporabil smrtonosno silo. Po navedbah ameriškega predsednika Washington ne bo dopustil nasilnega zatiranja protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli več kot 15 iranskih mest. Iranski politični in varnostni vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ameriško vmešavanje označil za »rdečo črto« in posvaril, da bi kakršno koli posredovanje destabiliziralo celotno regijo ter neposredno ogrozilo življenja ameriških vojakov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem dodal, da so v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA na Bližnjem vzhodu legitimna tarča. Medtem ko se retorika stopnjuje, iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva vzpostavitev reda, število smrtnih žrtev med protestniki pa se po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj deset.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro obsodil nedavno aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura in jo označil za vojno dejanje ter kršitev mednarodnega prava. Mamdani je v svoji izjavi poudaril, da takšne poteze destabilizirajo mednarodno skupnost in neposredno spodkopavajo diplomatska prizadevanja. Venezuelski voditelj naj bi bil po navedbah ameriških uradnikov na poti v zaporniško ustanovo v New Yorku. Odziv newyorškega župana odraža notranjepolitične napetosti v Združenih državah Amerike glede zunanje politike do Latinske Amerike. Medtem ko ameriška zvezna administracija Madurovo aretacijo utemeljuje s pravosodnimi postopki, kritiki, kot je Mamdani, opozarjajo na nevarne precedense, ki jih takšni ukrepi postavljajo v mednarodnih odnosih. Dogodek je sprožil val razprav o suverenosti držav in mejah mednarodnega pregona.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročilih o zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje Venezuele in obnovile njeno naftno industrijo. Trump je na tiskovni konferenci po napadu v Caracasu poudaril, da so ZDA prišle po "ukradeno nafto" in da bodo ameriška naftna podjetja ponovno začela delovati v državi ter ustvarjala dobiček. Po njegovih besedah bo Washington v Caracasu prisoten do nadaljnjega, pri čemer bo državo upravljal skupaj z določeno skupino zaveznikov. Ta poteza sledi dolgotrajnim prizadevanjem Trumpove administracije za odstranitev Madura z oblasti, ki jih je predsednik utemeljil z obtožbami o kraji ameriških sredstev in nafte. Trump je dejal, da je bil prejšnji režim v Caracasu odgovoren za uničenje infrastrukture, ZDA pa bodo zdaj poskrbele za ponovni zagon proizvodnje v državi z največjimi zalogami nafte na svetu. Napoved je sprožila odzive po vsem svetu, saj gre za neposreden poseg v suverenost južnoameriške države pod pretvezo gospodarske obnove.

Obrambni minister Združenih držav Amerike Pete Hegseth je na tiskovni konferenci poudaril vojaško moč države in poslal jasno opozorilo vsem svetovnim nasprotnikom. Njegove izjave so sledile odmevni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Venezueli aretirale predsednika Nicolása Madura. Hegseth je izpostavil, da lahko Amerika svojo voljo uveljavi kjerkoli in kadarkoli, pri čemer je ameriške vojščake označil za elito naroda. Na istem dogodku je o izvedeni operaciji spregovoril tudi predsednik Donald Trump. Retorika obrambnega ministrstva nakazuje na novo obdobje agresivnejše zunanje politike ZDA, ki temelji na neposredni vojaški intervenciji in hitrem ukrepanju proti tujim voditeljem, ki jih Washington označi za grožnjo ali nasprotnike. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni javnosti, saj aretacija sedečega predsednika druge države predstavlja precedens v sodobnih mednarodnih odnosih.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek, 5. januarja 2026, sestal na izrednem zasedanju v New Yorku, da bi obravnaval zaostrene razmere v Venezueli. Srečanje je bilo sklicano na zahtevo Caracasa, ki ga podpirajo zaveznice, potem ko so ameriške sile v soboto zgodaj zjutraj izvedle bombni napad na venezuelsko prestolnico. Stopnjevanje napetosti med državama sledi daljšemu obdobju vojaških trenj in diplomatskih sporov, ki so se v zadnjih mesecih močno zaostrili. Dogodek predstavlja neposredno posledico stopnjevanja ameriške vojaške prisotnosti v regiji in prejšnjih incidentov, vključno z zasegi naftnih tankerjev in napadi na plovila v Karibskem morju. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je dejanja Združenih držav Amerike označil za agresijo, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, ki bi lahko destabiliziralo širšo regijo Latinske Amerike. Zasedanje bo namenjeno analizi krize in iskanju diplomatskih rešitev za preprečitev nadaljnjega nasilja.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike že vstopile na venezuelsko ozemlje, s čimer se je vojaško posredovanje močno stopnjevalo. V izjavi za javnost je Trump poudaril, da se ZDA ne bojijo prisotnosti svojih vojakov na tem območju in da so enote dosegle visoko stopnjo prisotnosti že v nočnih urah. Kot glavni cilj operacije je navedel zagotavljanje stabilnega upravljanja države, kar nakazuje na morebitno namero po zamenjavi oblasti ali dolgotrajnejši stabilizaciji pod ameriškim nadzorom. Dogajanje je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive. Medtem ko so republikanski politiki, kot sta senatorja Britt in Tuberville, pohvalili Trumpovo odločnost in jo označili za uresničevanje politike "Amerika prva", so nekateri drugi zakonodajalci opozorili na nevaren precedens vojaškega vmešavanja v suvereno državo. Med venezuelskimi skupnostmi v tujini, vključno s tistimi na Nizozemskem, prevladujejo negotovost, strah in napetost glede prihodnosti njihove domovine pod ameriško vojaško upravo.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez je v javnem nagovoru odločno zanikala trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je po domnevni aretaciji Nicolasa Madura prisegla kot nova predsednica države. Trump je pred tem na novinarski konferenci izjavil, da je Rodriguezova že prevzela funkcijo in da je ameriški državni sekretar Marco Rubio z njo že opravil pogovore o mirnem prehodu oblasti. Ameriški predsednik je še dodal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo do končne tranzicije. Rodriguezova je te navedbe označila za neresnične in poudarila, da Nicolas Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države. V svojem nastopu na državni televiziji je dejala, da so Združene države Amerike s svojimi dejanji pod izmišljenimi pretvezi napadle venezuelsko suverenost. Pozvala je k takojšnji izpustitvi Madura in njegove žene Cilie Flores ter poudarila, da je vlada pripravljena braniti državo in njene naravne vire. Kljub ostrim besedam je izrazila pripravljenost na sodelovanje z ameriško administracijo, vendar le v skladu z veljavno venezuelsko zakonodajo.

Iranski zunanji minister Abas Erakči in njegov venezuelski kolega Yván Gil Pinto sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta razpravljala o najnovejšem razvoju dogodkov po ameriški vojaški agresiji na venezuelsko ozemlje. Erakči je v imenu iranske vlade ostro obsodil dejanja Združenih držav Amerike in jih označil za očitno kršitev mednarodnega prava. Iran je ob tem izrazil polno solidarnost in podporo venezuelskemu ljudstvu ter vladi v njunem prizadevanju za ohranitev suverenosti. Venezuelska stran je poudarila pomen podpore Teherana v času povečanih napetosti z Washingtonom. Minister Gil Pinto je sporočil, da je Caracas prejel zagotovila o neomajni pomoči Irana, kar krepi odpor države proti tujemu vmešavanju. Diplomata sta se strinjala, da so enostranski vojaški ukrepi nesprejemljivi in da ogrožajo stabilnost v regiji, zato bosta državi še naprej tesno sodelovali na mednarodnem prizorišču.

Izvoz nafte iz Venezuele se je po navedbah virov tiskovne agencije Reuters v celoti ustavil. Do prekinitve je prišlo po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump ukazal popolno blokado vseh sankcioniranih tankerjev, ki vstopajo v venezuelske teritorialne vode ali jih zapuščajo. Ta ukrep je zadnji v vrsti zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so se dodatno zaostrili po nedavni aretaciji predsednika Nicolása Madura. Izvozni tokovi so bili že pred popolno zaustavitvijo na kritično nizki ravni zaradi predhodnih gospodarskih sankcij in zasegov plovil. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Trumpa in zunanjega ministra Marca Rubia s temi ukrepi stopnjuje pritisk na venezuelski režim, kar je povzročilo popolno paralizo naftne industrije, ki predstavlja ključni steber venezuelskega gospodarstva. Zaradi blokade tankerji ne morejo več varno prevažati surovine do mednarodnih trgov, vključno z glavnimi uvozniki, kot je Kitajska.