V zatiranju protestov v Iranu je bilo ubitih najmanj 538 ljudi.
Aretiranih je bilo več kot 10.600 oseb.
Teheran grozi z napadi na ameriške in izraelske cilje.
Mednarodna skupnost, vključno z evropskimi silami, je obsodila nasilje.
Nasilno zatiranje vsesplošnih protivladnih protestov v Iranu je po zadnjih podatkih aktivistov zahtevalo najmanj 538 smrtnih žrtev, medtem ko se število aretiranih vzpenja nad 10.600. Iranske oblasti so v odzivu na dogajanje izdale ostro opozorilo, da bosta vojaški sili Združenih držav Amerike in Izraela postali »legitimni tarči«, v kolikor bi Washington uporabil silo za zaščito protestnikov na terenu.
Kronologija dogodkov
11. jan. 2026 :Evropske velesile obsodile nasilje v Iranu.Voditelji Francije, Velike Britanije in Nemčije so v skupni izjavi ostro obsodili nasilno zatiranje protivladnih protestov, ki so prerasli v velik izziv za teokratsko oblast. Britanski premier Keir Starmer in ostali voditelji so poudarili nujnost spoštovanja pravice do mirnega zbiranja.
Napetosti v državi so se stopnjevale po večtedenskih spopadih med varnostnimi silami in civilisti, ki zahtevajo korenite politične spremembe. Aktivisti s sedežem v Dubaju opozarjajo, da bi bilo dejansko število mrtvih lahko še precej višje, saj je dostop do informacij v nekaterih provincah omejen, pritiski na družine žrtev pa se stopnjujejo.
Mednarodna skupnost je na dogajanje odgovorila z obsodbo, vendar Teheran vztraja pri svoji retoriki, ki proteste pripisuje tujemu vplivu. Grožnja z napadi na ameriške in izraelske cilje predstavlja novo fazo v zaostrovanju odnosov med Iranom in Zahodom, kar dodatno destabilizira regijo Bližnjega vzhoda.
Možne posledice
Visoko število žrtev in povečana nevarnost neposrednega vojaškega spopada z zahodnimi zavezniki.
Možna uvedba novih mednarodnih sankcij proti iranskemu režimu.
Povečanje napetosti v perzijskem zalivu.
Nadaljnje zaostrovanje represije znotraj irana.
Izjave
"Vojaški sili ZDA in Izraela bosta legitimni tarči, če bo Amerika uporabila silo za zaščito demonstrantov."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Iranu neposredno ne ogroža slovenske nacionalne varnosti, vendar pa ima destabilizacija Bližnjega vzhoda posredne vplive na cene energentov in migracijske poti, ki lahko dosežejo Evropsko unijo. Slovenija kot članica EU in trenutna nestalna članica Varnostnega sveta ZN zagovarja spoštovanje človekovih pravic, zato je stopnjevanje nasilja v Teheranu predmet slovenske zunanjepolitične pozornosti.
V silovitem zatrtju protivladnih protestov v Iranu je bilo po navedbah aktivistov ubitih najmanj 538 ljudi, pri čemer obstaja bojazen, da je dejansko število žrtev še precej višje. Iranske oblasti so ob tem zaostrile retoriko in opozorile, da bodo vojaške sile Združenih držav Amerike in Izraela postale legitimne tarče napadov, v kolikor bi Washington uporabil silo za zaščito demonstrantov.
Razmere v državi so se zaostrile po tem, ko so se prvotno gospodarsko motivirani nemiri preoblikovali v vsesplošen upor proti teokratskemu režimu. Aktivisti poudarjajo, da gre za eno najbolj krvavih obdobij v novejši zgodovini države, saj varnostne sile pri zadušitvi protestov ne izbirajo sredstev. Iranski uradniki medtem za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje sile in poskušajo z grožnjami preprečiti mednarodno posredovanje.
Zadnji podatki o žrtvah prihajajo v času, ko mednarodna skupnost vse glasneje obsoja ravnanje Teherana. Kljub blokadam komunikacij in poskusom osamitve države, informacije o brutalnosti varnostnih organov še naprej dosegajo svetovno javnost, kar povečuje pritisk na zahodne države, naj proti iranskemu režimu uvedejo dodatne sankcije oziroma ukrepe za zaščito civilnega prebivalstva.
Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.
V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.
Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.
V Iranu so se protivladni protesti sprevrgli v krvavo zatiranje s strani režimskih sil, pri čemer različni viri poročajo o izjemno visokem številu žrtev. Medtem ko je uradni predstavnik Teherana za tiskovno agencijo Reuters priznal približno 2.000 smrtnih žrtev in za nasilje okrivil »teroriste«, iranske opozicijske skupine in mednarodni strokovnjaki navajajo bistveno višje številke. Po navedbah nekaterih opozicijskih virov naj bi število ubitih preseglo 12.000, pri čemer naj bi večina ljudi izgubila življenje v zgolj dveh nočeh konec preteklega tedna.
Iranski uradniki so sporočili, da je država »popolnoma pripravljena na vojno«, hkrati pa so izrazili pripravljenost na pogovore, kar kaže na zaostrovanje razmer tako na notranjepolitičnem kot na mednarodnem področju. Strokovnjaki, med njimi Nati Toobian, opozarjajo na podobne vzorce nasilja iz preteklosti, vendar sedanji val protestov po intenzivnosti in številu žrtev presega prejšnje vstaje. Razmere v državi ostajajo kritične, saj se nekateri protestniki soočajo s takojšnjimi usmrtitvami.
Poročila o več tisoč mrtvih so sprožila ostre odzive mednarodne javnosti, čeprav je dostop do informacij zaradi omejitev komunikacij v državi otežen. Opozicijske skupine trdijo, da njihovi notranji viri potrjujejo obsežne poboje civilistov, ki so se uprli teokratskemu režimu. Iranske oblasti vztrajajo pri retoriki o zunanjih sovražnikih in terorističnih celicah, ki naj bi stale za nemiri, s čimer upravičujejo uporabo smrtonosne sile proti lastnemu prebivalstvu.
Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice je v Ženevi izrazil zgroženost nad stopnjevanjem nasilja iranskih varnostnih sil nad mirnimi protestniki. Po poročilih nevladnih organizacij in virov ZN je bilo v zadnjem valu protivladnih protestov ubitih že več kot 500 ljudi, na tisoče pa jih je bilo aretiranih. Gre za enega najbolj krvavih in posledično pomembnih valov demonstracij v Iranu po letu 2009, ki resno ogroža stabilnost tamkajšnjega režima.
Med identificiranimi žrtvami je 23-letna študentka Rubina Aminian, ki je bila v Teheranu ustreljena v glavo iz neposredne bližine. ZN opozarjajo, da iranske oblasti protestnike neupravičeno označujejo za teroriste, da bi s tem opravičile uporabo smrtonosne sile. Med ubitimi so po poročanju medijev tudi športni sodniki in številni študenti, kar kaže na široko demografsko zastopanost nezadovoljstva v državi.
Mednarodna skupnost vse glasneje poziva k takojšnji prekinitvi pobijanja demonstrantov. Iran je ob tem opozoril Združene države Amerike pred morebitnim napadom, medtem ko se napetosti v regiji stopnjujejo zaradi vztrajnega zatiranja civilne družbe. Poročila kažejo na sistematično uporabo strelnega orožja proti neoboroženim državljanom, ki zahtevajo politične spremembe in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.
Dogajanje v Iranu neposredno ne ogroža slovenske nacionalne varnosti, vendar pa ima destabilizacija Bližnjega vzhoda posredne vplive na cene energentov in migracijske poti, ki lahko dosežejo Evropsko unijo. Slovenija kot članica EU in trenutna nestalna članica Varnostnega sveta ZN zagovarja spoštovanje človekovih pravic, zato je stopnjevanje nasilja v Teheranu predmet slovenske zunanjepolitične pozornosti.
Spletno mesto apdejt.si se nenehno spreminja in nadgrajuje,
zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
