Objavljeno: 3. 1. 2026 11:42
Donald Trump je potrdil, da so ameriške specialne enote aretirale Nicolása Madura in ga s soprogo prepeljale z vojaško ladjo v New York. Dejal je, da bo ZDA začasno upravljala Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil ponovnega posredovanja.
Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ZDA napadle Venezuelo in aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Trdi, da je šlo za "briljantno operacijo". Venezuelska vlada je sporočila, da ne ve, kje se nahaja Maduro, in pozvala Trumpa, naj predloži dokaz, da je živ. Obrambni strokovnjaki menijo, da je bila operacija aretacije dobro pripravljena.
Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po napadu ZDA na Venezuelo aretirali in ju obtožili »narkoterorizma« v New Yorku. Generalna državna tožilka ZDA, Pam Bondi, je potrdila, da bosta se soočila s kazenskim pregonom. Mehika in Brazilija so ostro obsodile napad ZDA. Po poročilih ameriških medijev naj bi Madura in njegovo ženo iz spalnice odvlekli ameriški vojaki.
Po poročilih o napadih ZDA na Venezuelo in aretaciji predsednika Nicolása Madura so se odzvali demokratski in republikanski zakonodajalci. Podrobnosti o njihovih odzivih niso navedene v povzetku.
Venezelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sporočila, da ne vedo, kje se nahajata predsednik Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores, ter od vlade Donalda Trumpa zahteva dokaz o življenju. Predsednik Trump je potrdil, da so ameriške sile zajele Madura in njegovo ženo ter ju odpeljale iz države. Kolumbijski predsedniški kandidati so se odzvali na novico o zajetju.
Po poročilih o eksplozijah v Caracasu, ki so jih povzročili napadi ZDA, je ameriški predsednik Trump potrdil, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in aretirale predsednika Madura. Medtem ko Bela hiša in Pentagon ostajata tiho, je venezuelska vlada napade označila za vojaško agresijo. Minister Van Weel je sporočil, da pozorno spremlja razmere v Venezueli, ki so še vedno nejasne.
Venezuelsko vlado je obtožila ZDA za "zelo resno vojaško agresijo" po eksplozijah v Caracasu. Ameriški uradniki so izjavili, da je vlada ZDA seznanjena s poročili o eksplozijah v Caracasu, vendar se Bela hiša in Pentagon še nista oglasila. Trump je trdil, da je bil venezuelski predsednik Maduro ujet in potrdil napade v prestolnici Caracas.
Donald Trump je potrdil, da so ameriške specialne enote aretirale Nicolása Madura in ga s soprogo prepeljale z vojaško ladjo v New York. Dejal je, da bo ZDA začasno upravljala Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil ponovnega posredovanja.
19. dec. 2025
Predsednik Trump je napovedal popolno pomorsko blokado venezuelskih naftnih tankerjev in hkrati izjavil, da za kopenske napade ne potrebuje soglasja Kongresa. Brazilski predsednik Lula je neuspešno ponudil posredovanje, medtem ko so protivojne organizacije v ZDA obsodile stopnjevanje napetosti.
28. nov. 2025
Donald Trump je venezuelski zračni prostor razglasil za zaprtega in opozoril civilna letala pred nevarnostjo. V odgovor je Nicolás Maduro venezuelskim letalskim silam ukazal najvišjo stopnjo pripravljenosti za obrambo države pred pričakovano ameriško intervencijo.
6. okt. 2025
Venezuelske oblasti so trdile, da so preprečile napad na ameriško veleposlaništvo v Caracasu, ki naj bi ga načrtovala desna opozicija, da bi izzvala ameriški vojaški odziv. Istočasno so ZDA poročale o novih operacijah proti plovilom v Karibih.
3. sep. 2025
ZDA so pod pretvezo boja proti trgovini z drogami začele bombardirati cilje, ki naj bi pripadali narkokartelom, in napadle ladjo s pripadniki skupine Tren de Aragua. Maduro je te obtožbe zavrnil kot izgovor za krajo venezuelske nafte in zlata.
"Njegovi dnevi so šteti."
"ZDA želijo prevzeti venezuelsko nafto in druge naravne vire."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Donald Trump | Negativno |
| Nicolas Maduro | nevtralno |
| Caracas | Negativno |
| Združene države Amerike | Negativno |
| Venezuela | Negativno |
| Bela hiša | nevtralno |
| Ministrstvo za obrambo ZDA | nevtralno |
| Van Weel | nevtralno |
| Delcy Rodríguez | nevtralno |
| Cilia Flores | nevtralno |
| Kolumbija | nevtralno |
| Demokratski zakonodajalci | nevtralno |
| Republikanski zakonodajalci | nevtralno |
| New York | nevtralno |
| Pam Bondi | nevtralno |
| Mehika | Negativno |
| Brazilija | Negativno |
| Delcy Rodriguez | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje v Venezueli ima pomemben vpliv na globalne energetske trge, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte. Vsaka destabilizacija ali neposreden vojaški spopad z ZDA bi lahko povzročil skok cen nafte, kar bi neposredno vplivalo na slovensko gospodarstvo in inflacijo.
Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja zunanjepolitične poteze ZDA. Morebitna enostranska vojaška akcija ZDA brez odobritve Varnostnega sveta ZN bi lahko povzročila diplomatska razhajanja znotraj zavezništva, kar vpliva na slovensko zunanjepolitično pozicijo in varnostno stabilnost v širšem mednarodnem okolju.
Nemški mediji poročajo, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal napad na venezuelsko prestolnico Caracas. V mestu naj bi odjeknilo več eksplozij.
3. jan 12:42
V venezuelski prestolnici Caracas so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja, odjeknile močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki preletov vojaških letal. Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolása Madura je dogodke nemudoma označila za »zelo hudo vojaško agresijo« s strani Združenih držav Amerike. Do napadov je prišlo po večtedenskih grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je odkrito napovedoval možnost kopenskega in zračnega posredovanja proti Madurovemu režimu. Predsednik Maduro je zaradi napadov pozval prebivalce k splošni mobilizaciji in obrambi države pred tujim posredovanjem. Poročila iz prestolnice navajajo več požarov na strateških točkah, vendar natančno število žrtev ali obseg gmotne škode še nista uradno potrjena. ZDA so pred tem v Karibih namestile močno mornariško floto, kar je dodatno zaostrilo napetosti, ki so se stopnjevale že od konca leta 2025.
3. jan 12:42
Združene države Amerike so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo zaznamovale silovite eksplozije v prestolnici Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da gre za napad velikega obsega, ki sledi njegovim predhodnim opozorilom o vojaškem posredovanju zaradi domnevne vpletenosti venezuelskega režima v trgovino z drogami in organiziran kriminal. Po poročilih so bile tarče napadov predvsem vojaške instalacije in strateška infrastruktura v okolici prestolnice. Venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura je operacijo ostro obsodila in jo označila za »zelo resno vojaško agresijo«. Maduro je državljane pozval k splošni mobilizaciji za obrambo suverenosti države, medtem ko so poročila z terena potrdila več detonacij, ki so pretresle Caracas. Do stopnjevanja napetosti prihaja po obdobju intenzivnega ameriškega pritiska, vključno z gospodarskimi sankcijami in prejšnjimi omejenimi napadi z brezpilotnimi letalniki, kar zdaj prerašča v neposreden vojaški konflikt širših razsežnosti.
3. jan 14:42
Venezuelsko prestolnico Caracas so stresle silovite eksplozije, ki so bile po poročanju lokalnih medijev posledica zračnih napadov ameriške vojske. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem uradno potrdil, da so ameriške sile v okviru "briljantne operacije" zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale zaradi obtožb o vpletenosti Madurovega režima v trgovino z drogami in zatiranje demokratičnih procesov. Maduro je pred zajetjem svoje privržence pozval k splošni mobilizaciji za obrambo države pred ameriško agresijo, vendar se zdi, da so ameriške sile s hitrim in koordiniranim napadom ohromile venezuelski obrambni sistem. Operacija, ki je še vedno zavita v nekatere protislovne informacije glede natančnega poteka, je že sprožila globoke politične premike v latinskoameriški regiji. Medtem ko Washington poudarja nujnost boja proti narkoterorizmu, kritiki operacijo označujejo za kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Razmere v Caracasu ostajajo negotove, saj poročila o eksplozijah in spopadih še vedno prihajajo iz različnih delov mesta.
3. jan 8:41
Glavno mesto Venezuele, Caracas, so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so trajale približno petnajst minut. Po poročanju mednarodnih tiskovnih agencij in pričevanjih očividcev so napadi, ki so jih domnevno izvedle sile Združenih držav Amerike, povzročili obsežne požare ter izpade električne energije v južnih in vzhodnih delih mesta. Očividci so poročali o zvokih nizko letečih letal in helikopterjev specialnih enot, kar nakazuje na usklajeno vojaško operacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je pred dogodkom potrdil napotitev mornariške flote v Karibsko morje in nakazal možnost kopenskih napadov, ob tem pa izjavil, da so dnevi režima Nicolása Madura šteti. Nekdanji švedski zunanji minister Carl Bildt je operacijo označil za neposredno vojaško posredovanje ZDA. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je mednarodno skupnost že pozval k nujnemu zasedanju Združenih narodov in Organizacije ameriških držav, saj gre po njegovih besedah za neposreden napad na Venezuelo.
3. jan 12:42
Venezuelska prestolnica Caracas in več drugih zveznih držav so bile v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, prizorišče močnih eksplozij in preletov nizko letečih letal. Po navedbah lokalnih oblasti in očividcev je bilo okoli 2. ure zjutraj slišati najmanj sedem močnih detonacij, ki so pretresle prestolnico ter države Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju so bili tarča napadov ključni vojaški objekti, vključno z glavno vojaško bazo Fort Tiuna in letalsko bazo La Carlota. V številnih delih mesta je po eksplozijah zmanjkalo električne energije, nad vojaškimi območji pa se je dvigal gost črn dim. Predsednik Nicolás Maduro je za dogodke neposredno obtožil Združene države Amerike in napade označil za "resno vojaško agresijo". Kot odziv na nastale razmere je Maduro razglasil izredno stanje v državi in odredil aktivacijo Comanda za integralno obrambo (Codin) za koordinacijo oboroženih sil in milic. Vlada trdi, da je napade ukazal ameriški predsednik Donald Trump v okviru kampanje proti domnevnemu trgovanju z drogami, povezanemu z venezuelskim vrhom. Medtem ko so neimenovani viri v ZDA potrdili avtorizacijo napadov, uradnega odgovora Bele hiše še ni. Zaradi stopnjevanja napetosti je sosednja Kolumbija pod vodstvom predsednika Gustava Petra že mobilizirala svoje oborožene sile na meji. Kolumbijske oblasti izražajo resno zaskrbljenost zaradi morebitnega množičnega vala beguncev, ki bi lahko zapustili Venezuelo zaradi vojaškega konflikta. Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je medtem že prepovedala vsem ameriškim komercialnim letalom vstop v venezuelski zračni prostor zaradi tekočih vojaških dejavnosti.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Donald Trump | Negativno |
| Nicolas Maduro | nevtralno |
| Caracas | Negativno |
| Združene države Amerike | Negativno |
| Venezuela | Negativno |
| Bela hiša | nevtralno |
| Ministrstvo za obrambo ZDA | nevtralno |
| Van Weel | nevtralno |
| Delcy Rodríguez | nevtralno |
| Cilia Flores | nevtralno |
| Kolumbija | nevtralno |
| Demokratski zakonodajalci | nevtralno |
| Republikanski zakonodajalci | nevtralno |
| New York | nevtralno |
| Pam Bondi | nevtralno |
| Mehika | Negativno |
| Brazilija | Negativno |
| Delcy Rodriguez | nevtralno |
Dogajanje v Venezueli ima pomemben vpliv na globalne energetske trge, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte. Vsaka destabilizacija ali neposreden vojaški spopad z ZDA bi lahko povzročil skok cen nafte, kar bi neposredno vplivalo na slovensko gospodarstvo in inflacijo.
Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja zunanjepolitične poteze ZDA. Morebitna enostranska vojaška akcija ZDA brez odobritve Varnostnega sveta ZN bi lahko povzročila diplomatska razhajanja znotraj zavezništva, kar vpliva na slovensko zunanjepolitično pozicijo in varnostno stabilnost v širšem mednarodnem okolju.
![<![CDATA[ Candidatos presidenciais reagem aos ataques na Venezuela ]]>](https://cdn.cmjornal.pt/images/2026-01/img_100x100uu2026-01-03-10-38-25-2257765.jpg)
