Iran obljublja obnovo jedrskih objektov, močnejših kot prej, po izraelskih in ameriških napadih
Objavljeno: 2. 11. 2025 15:05
3. nov 11:59
Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da Iran ne išče neposrednih pogajanj z ZDA, vendar meni, da je mogoče doseči jedrski sporazum z indirektnim dialogom. Obenem je Araghchi opozoril pred ponovnim izraelskim agresivnim delovanjem in zatrdil, da je Iran pripravljen na soočenje s tujimi grožnjami, vključno z Izraelom. Ponovno je zavrnil ameriške in izraelske navedbe o iranskih jedrskih zmogljivostih kot »gnusno laž«.
Iran je obljubil, da bo obnovil jedrske objekte, poškodovane v izraelskih in ameriških napadih, in sicer »močnejše kot prej«. Oman, ki je gostil pet krogov pogovorov med ZDA in Iranom, si prizadeva oživiti diplomatska prizadevanja med Teheranom in Washingtonom. Izrael je izvedel napade na iranska jedrska mesta tik pred šestim krogom pogovorov.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Čeprav se dogaja v tujini, ima lahko napetost v odnosih med Iranom in drugimi državami vpliv na globalno varnost in ekonomijo, kar posredno vpliva tudi na Slovenijo.
Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ZDA in Izrael obtožil orkestriranja nedavnega 12-dnevnega konflikta z Iranom, ki ga je označil za dolgo načrtovano provokacijo, katere cilj je bil oslabiti državo. Larijani se je Islamabadu zahvalil za podporo Iranu med vojno. Poudaril je tudi, da se Izrael sooča z notranjimi pretresi.
V mošeji Imama Khomeinija se je na srečanju zbralo več tisoč študentov in dijakov, kjer so razpravljali o prihajajoči obletnici 13. Abana in odnosih med Iranom in ZDA. Vrhovni voditelj je odgovoril na vprašanje, ali bodo odnosi med Iranom in ZDA prekinjeni za vedno, pri čemer je ponovil, da spor ni taktičen, temveč bistven.
Visoki iranski varnostni uradnik Ali Larijani je med obiskom zaveznikov v Libanonu pozval regionalne države, naj presežejo razlike in tesno sodelujejo proti, kot je dejal, »izraelskim zarotam«. Opozoril je, da je Teheran popolnoma pripravljen odgovoriti na vsako izraelsko vojaško akcijo, in poudaril, da bi bil takšen korak deležen močnega in odločnega odgovora Islamske republike. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je obsodil izraelski režim kot glavno oviro za regionalni mir in dejal, da obstoj režima temelji na zločinih.
Iranske oblasti so usmrtile Bahmana Choubi Asla, ki so ga obtožile vohunjenja za Izrael. Po navedbah Irana naj bi bil Choubi Asl eden najpomembnejših agentov izraelske obveščevalne agencije Mossad in naj bi imel dostop do pomembnih podatkovnih baz.
Preiskava Washington Posta in PBS Frontline razkriva podrobnosti o izraelski operaciji Narnia, ki je med 12-dnevno vojno ciljala na iranske jedrske znanstvenike. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da iransko jedrsko vprašanje nima vojaške rešitve, kljub napadom Združenih držav in Izraela na iranska jedrska mesta junija. Visoki iranski klerik je izpodbijal versko prepoved vrhovnega voditelja Alija Khameneija glede jedrskega orožja, kar bi lahko omogočilo Iranu, da ponovno zažene svoj atomski program.
Iran je zavrnil opozorila izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja glede iranskega raketnega programa, označil pa jih je za izmišljena. Netanjahu je namreč trdil, da Iran razvija rakete, ki lahko dosežejo ameriška mesta. Iranski zunanji minister je dejal, da je Netanjahu lagal o ambicijah Teherana, da bi Združene države Amerike dosegel s svojimi raketami, da bi Washington prevaral v nov napad.
Čeprav se dogaja v tujini, ima lahko napetost v odnosih med Iranom in drugimi državami vpliv na globalno varnost in ekonomijo, kar posredno vpliva tudi na Slovenijo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.