Neel Kashkari, predsednik podružnice Zveznih rezerv (Fed) v Minneapolisu, je v javnem nagovoru 14. januarja 2026 poudaril nujnost neodvisnosti osrednje ameriške denarne institucije. Njegov odziv prihaja po tem, ko je ameriško pravosodno ministrstvo (DOJ) sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Feda Jeromu Powellu. Kashkari je dejanje Trumpove administracije označil za zaskrbljujoč poseg v monetarno politiko in pozval javnost k razumevanju pomena avtonomije centralne banke za zagotavljanje gospodarske stabilnosti. Podporo Powellu so izrekli tudi guvernerji desetih tujih centralnih bank, med njimi guvernerka avstralske centralne banke Michele Bullock, ki so v skupni izjavi poudarili, da neodvisnost institucijam omogoča sprejemanje nujnih, a včasih politično nepriljubljenih ukrepov za obvladovanje inflacije. Spor se je dodatno zaostril zaradi očitkov glede 2,5 milijarde dolarjev vredne prenove sedeža Feda. Čeprav Trumpova administracija trdi, da je Powell zavajal kongres glede stroškov, dokumentacija razkriva, da je Powell že julija prejšnjega leta senatorjem poslal podrobna pojasnila o projektu in proračunskih prekoračitvah. Analitiki opozarjajo, da bi neposreden prevzem nadzora nad Fedom s strani Bele hiše lahko povzročil pretrese na svetovnih finančnih trgih. Kashkari je obrambo Powella izkoristil tudi za pojasnilo prihodnjih korakov, pri čemer je omenil možnost znižanja obrestnih mer v letu 2026, če bodo gospodarske razmere to dopuščale. Trenutne napetosti med izvršno oblastjo in centralno banko predstavljajo enega največjih izzivov za ameriški finančni sistem v zadnjih desetletjih.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je v sredo izvedel obsežno hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post, ki intenzivno poroča o prizadevanjih administracije predsednika Donalda Trumpa za preoblikovanje zvezne uprave. Po navedbah uradnih virov naj bi bila preiskava del širšega postopka proti vladnemu pogodbeniku Aureliu Perezu-Lugonesu, ki je obtožen nezakonitega odtujevanja in hrambe strogo zaupnih podatkov. Čeprav so preiskovalci poudarili, da novinarka sama ni tarča preiskave, so ji kljub temu zasegli mobilni telefon, pametno uro in prenosne računalnike, kar je sprožilo ostre odzive med zagovorniki svobode medijev. Dogodek je v ameriški javnosti povzročil precejšnjo zaskrbljenost, saj so tovrstne preiskave na domovih novinarjev v Združenih državah Amerike izjemno redke in se pogosto razumejo kot oblika ustrahovanja tistih, ki preiskujejo delovanje oblasti. Hannah Natanson je v zadnjem obdobju poročala predvsem o nezadovoljstvu zveznih uslužbencev s Trumpovo politiko kadrovskih rezov in reorganizacije civilne službe, zaradi česar se pojavljajo ugibanja, da želi administracija s takšnimi ukrepi odkriti njene vire znotraj vladnih struktur. Izvršni urednik Washington Posta Matt Murray je zaposlenim sporočil, da se medij ne bo pustil ustrahovati in bo nadaljeval s kritičnim poročanjem. Sočasno z napadi na neodvisnost tiska so se pojavili novi dokazi o domnevnem ideološkem pritisku na druge medijske institucije pod okriljem vlade. Vojaški časopis Stars and Stripes naj bi od kandidatov za zaposlitev zahteval odgovore na vprašanja, kako bodo v svoji vlogi pospeševali predsednikove izvršne ukaze in politične prioritete. Poleg tega so nekateri televizijski voditelji, med njimi Jake Tapper s CNN, opozorili na sporno retoriko ministrstev za delo in za domovinsko varnost na družbenih omrežjih, ki naj bi bila po vsebini in slogu nevaren približek sloganom skrajno desničarskih skupin.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val diplomatskih napetosti z zahtevo, da mora zavezništvo NATO podpreti priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike, saj to vidi kot ključno za nacionalno varnost. V seriji objav je Trump poudaril, da bi bila brez vojaške moči ZDA učinkovitost zavezništva nična, pridobitev otoka pa je označil za obveznost zaveznic. Na sedežu Eisenhower Executive Office Building so se medtem začela pogajanja med podpredsednikom JD Vanceom, zunanjim ministrom Marcom Rubiom ter predstavniki Danske in Grenlandije, ki pa so po prvih poročilih naletela na temeljna nesoglasja. Evropske države so se na zaostreno retoriko odzvale z zadržanostjo in simboličnimi vojaškimi premiki. Združeno kraljestvo je v okviru nove evropske misije na Grenlandijo napotilo zgolj enega vojaka, kar odraža zapleten položaj evropskih zaveznic, ki se trudijo ohraniti suverenost Danske nad otokom. Hkrati so izsledki raziskave Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR) pokazali, da Trumpova politika vodi v večanje razkoraka med ZDA in Evropo, medtem ko se vpliv Kitajske v očeh svetovne javnosti krepi. Geopolitične razmere dodatno zaostrujejo gospodarski podatki iz Kitajske, ki beleži rekorden trgovinski presežek, in energetska kriza v Ukrajini, kjer je predsednik Zelenski zaradi ruskih napadov na infrastrukturo razglasil izredne razmere. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je v zasebnih pogovorih izrazila resno zaskrbljenost nad stanjem v svetu, medtem ko Trumpova administracija uporablja stroge ukrepe, vključno z operacijami proti Nicolasu Maduru, za utrjevanje novega zunanjepolitičnega reda.

Agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo izvedli nenavadno in agresivno hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post. Preiskava na njenem domu v zvezni državi Virginija je del širše preiskave o nepooblaščenem razkrivanju tajnih vladnih dokumentov, povezanih z dejavnostmi administracije predsednika Donalda Trumpa pri preoblikovanju zvezne uprave. Med preiskavo so agenti zasegli telefon, dva prenosna računalnika in pametno uro, medtem ko so novinarki pojasnili, da sama ni neposredna tarča preiskave, temveč zbirajo dokaze proti zunanjemu sodelavcu Pentagona. Operacija, ki jo je odobrilo samo vodstvo ministrstva za pravosodje, je neposredno povezana s primerom Aurelia Pereza-Lugonesa, sistemskega skrbnika z dostopom do strogo tajnih podatkov, ki je obtožen odtujitve obveščevalnih poročil. Hannah Natanson je v zadnjih mesecih intenzivno poročala o prizadevanjih Trumpove administracije za odpuščanje tisočev javnih uslužbencev in reorganizacijo vladnih agenc. Njena poročila so temeljila na številnih virih znotraj ministrstev, kar je vzbudilo pozornost preiskovalnih organov zaradi morebitne kršitve zakonodaje o varovanju tajnih podatkov. Odločitev za neposredno preiskavo bivališča novinarke je v Združenih državah Amerike sprožila val kritik s strani organizacij za svobodo tiska in civilnodružbenih skupin. Takšni ukrepi so v ameriški pravni praksi izjemno redki, saj običajno preiskovalci zahtevajo podatke preko sodnih pozivov za telefonske ali elektronske zapise. Vodstvo časnika Washington Post je izrazilo globoko zaskrbljenost nad ravnanjem zveznih oblasti, ki bi po njihovem mnenju lahko imelo odvračilni učinek na delo preiskovalnih novinarjev in svobodo govora.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sprožil vrsto obsežnih pobud, ki ciljajo na znižanje življenjskih stroškov in regulacijo ključnih trgov. Njegovi predlogi vključujejo omejitev obrestnih mer za kreditne kartice in študentska posojila, kar bi po mnenju analitikov lahko prisililo Američane k iskanju alternativnih virov financiranja. Hkrati administracija pripravlja izjemen poseg na energetski trg, s katerim želi upravljavce električnih omrežij, kot je PJM Interconnection LLC, prisiliti k izredni prodaji energije in kritju stroškov infrastrukture brez obremenitve končnih potrošnikov. Na področju digitalnih financ se Trumpova administracija zavzema za vzpostavitev kriptoplatforme World Liberty Financial, ki so jo soustanovili predsednik in člani njegove družine. Načrt za pridobitev bančne licence je naletel na oster odpor demokratske senatorke Elizabeth Warren. Ta je pozvala Urad kontrolorja valute (OCC), naj odločanje o vlogi zamrzne, dokler se Trump v celoti ne umakne iz lastništva podjetja, saj po njenem mnenju situacija predstavlja primer navzkrižja interesov brez primere v ameriški zgodovini. Trumpovi gospodarski ukrepi prihajajo v času, ko javnomnenjske raziskave kažejo, da so visoki življenjski stroški glavna skrb volivcev. Medtem ko vlada trdi, da bodo posegi na energetski trg omogočili gradnjo novih elektrarn v vrednosti 15 milijard dolarjev in preprečili podražitve zaradi širjenja podatkovnih centrov, kritiki opozarjajo na tveganja, ki jih prinaša neposredno vmešavanje države v tržne mehanizme in etične sporne povezave predsednika z zasebnimi podjetji.

Zvezni sodnik Carl Nichols je v četrtek izdal predhodno odredbo, s katero je podjetju Equinor omogočil nadaljevanje gradnje obalne vetrne elektrarne Empire Wind v bližini New Yorka. Projekt, ki je že 60-odstotno dokončan, je bil začasno ustavljen zaradi ukaza administracije predsednika Donalda Trumpa, ki je kot razlog navedla zaupne pomisleke glede nacionalne varnosti. Norveški energetski velikan Equinor je na sodišču trdil, da bi nadaljnje zamude pomenile dokončen propad projekta, ki naj bi z električno energijo oskrboval New York. Sodnik Nichols, ki ga je na položaj imenoval prav Trump, je v svoji obrazložitvi poudaril, da vlada ni ustrezno odgovorila na ključne navedbe razvijalca, vključno s trditvami o kršitvi postopkovnih pravil pri izdaji ukaza o zaustavitvi del. To je že druga tovrstna sodna zmaga za industrijo vetrne energije v tem tednu, kar kaže na precejšnje pravne težave Trumpove administracije pri uresničevanju napovedane blokade projektov obnovljivih virov energije na morju. Medtem ko nasprotniki vetrnih elektrarn, vključno s skupino Protect Our Coast New Jersey, pozivajo notranje ministrstvo k takojšnji pritožbi na odločitev, se energetska industrija sooča z negotovostjo. Agencija za varstvo okolja (EPA) hkrati predlaga nova pravila, ki bi omejila moč zveznih držav pri blokiranju naftovodov in plinovodov, kar nakazuje na širša prizadevanja administracije za dajanje prednosti fosilnim gorivom pred obnovljivimi viri, kljub temu da veter v ZDA trenutno zagotavlja približno 10 odstotkov vse električne energije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo podpisal zakon o zdravem mleku za otroke (Whole Milk for Healthy Kids Act), ki javnim šolam ponovno dovoljuje strežbo polnomastnega in dvoodstotnega mleka. S tem je uradno odpravil omejitve iz obdobja predsednika Obame, ki so šolske jedilnice od leta 2012 omejevale na brezmaščobne izdelke ali izdelke z nizko vsebnostjo maščob. Zakon, ki sta ga pred tem z visoko podporo sprejela oba domova kongresa, bo nekaterim šolam omogočil uvedbo novih možnosti že do jeseni. Ob podpisu zakonodaje je Trump napovedal tudi nove trgovinske ukrepe na podlagi člena 232, ki se nanašajo na uvoz kritičnih mineralov in polprevodnikov. Med napovedanimi ukrepi so 25-odstotne carine na izbrane čipe, s čimer administracija zaostruje svojo trgovinsko politiko do tujih tehnoloških komponent. Dogodek so zaznamovali tudi nekateri osebni trenutki, saj so mediji poročali o predsednikovi navidezni utrujenosti med govorom kmetijske ministrice Brooke Rollins. Sprememba pravil o šolski prehrani sledi novim prehranskim smernicam Trumpove administracije, ki dajejo večji poudarek uživanju polnomastnih mlečnih izdelkov. Pri slovesnem podpisu v Beli hiši so bili prisotni tudi nekateri vidni člani kabineta, med njimi minister za zdravje Robert F. Kennedy mlajši. Zagovorniki zakona poudarjajo, da gre za zmago za ameriške pridelovalce mleka in starše, ki si želijo večje izbire pri prehrani svojih otrok.

Visoki predstavniki investicijske industrije so kritizirali načrte vlade glede reforme individualnih varčevalnih računov (ISA). V Romuniji je vlada dokončala osnutek reforme javne uprave, ki je del drugega paketa proračunskih reform.

Ameriška komičarka Nikki Glaser je po vodenju 83. podelitve zlatih globusov pojasnila svojo odločitev, da iz uvodnega monologa izloči vse neposredne politične šale in omembe predsednika Donalda Trumpa. V pogovoru za oddajo Howarda Sterna je 41-letna voditeljica razkrila, da se ji je vključevanje političnih tem v trenutnem družbenem ozračju zdelo neprimerno in preveč trivialno. Kljub temu da je s svojim drugim zaporednim vodenjem prejela številne pohvale, je namenoma izpustila pripravljene šale o uradu za priseljevanje in carino (ICE) ter morebitnem preimenovanju prizorišča v Trump Beverly Hilton. Glaserjeva je poudarila, da je težko najti ustrezen ton za obravnavo resnih političnih razmer v okviru zabavne prireditve. Med pripravo materiala se je posvetovala tudi s komedijantsko legendo Stevom Martinom, ki ji je prvotno poslal šalo o predsedniku, a kasneje sam svetoval, naj je ne uporabi, saj ne ustreza vzdušju večera. Voditeljica je dejala, da si v tem trenutku preprosto ni želela izgovarjati predsednikovega imena in je raje pustila prostor drugim temam, saj se ji je zdelo, da bi s politizacijo dogodka zmanjšala pomen resnih vprašanj. Podelitev nagrad je potekala v senci nedavnih napetosti in protestov v Združenih državah Amerike, kar je dodatno vplivalo na previdnost ustvarjalcev programa. Odločitev za nepolitičen pristop odraža širši trend v ameriški industriji zabave, kjer se nekateri izvajalci zaradi zasičenosti javnosti s političnimi novicami in visoke polarizacije družbe raje izogibajo neposrednim kritikam oblasti na velikih odrih. Glaserjeva je zaključila, da v današnjem času nekatere teme preprosto niso več smešne na način, ki bi bil primeren za format podelitve filmskih nagrad.

Organizacija za človekove pravice HRANA s sedežem v Združenih državah Amerike je sporočila, da je število smrtnih žrtev med protivladnimi protesti v Iranu naraslo na 2.571. Iranski varnostni organi ob obsežnem zatiranju upora izvajajo številne aretacije, medtem ko se Islamska republika sooča z enim največjih valov nezadovoljstva proti teokratski vladavini v zgodovini države. Zaradi stopnjevanja nasilja se vse več prebivalcev odloča za prebeg v sosednjo Turčijo, kar potrjujejo poročila z mejnega prehoda Kapikoy. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl protestnike in jih pozval k nadaljevanju demonstracij, ob tem pa obljubil pomoč Združenih držav Amerike. Izraelske obveščevalne službe medtem navajajo, da bi bile lahko številke o žrtvah še bistveno višje od trenutnih uradnih ocen nevladnih organizacij. Položaj v državi ostaja izjemno napet, saj režim poskuša na vse načine zadušiti nestrinjanje prebivalstva z verskim vodstvom. Zaradi brutalnega zatiranja in vse večjega pritiska varnostnih sil so iranski državljani začeli množično zapuščati državo. Turške oblasti na mejah opažajo povečan pretok ljudi, ki bežijo pred nasiljem in morebitnimi povračilnimi ukrepi režima v Teheranu. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število ubitih in zaprtih oseb še naprej strmo narašča.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v Beli hiši sestal z venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado, s čimer so Združene države Amerike ponovno potrdile podporo prizadevanjem za politično svobodo v tej južnoameriški državi. Machado je po srečanju poudarila, da je Trump popolnoma zavezan izpustitvi političnih zapornikov in splošni svobodi vseh Venezuelcev. Bela hiša je ob tem dogodku izpostavila pomen odnosov z začasnimi venezuelskimi oblastmi, ki so prevzele vodenje po odstavitvi prejšnjega režima. Srečanje predstavlja ključen korak v prizadevanjih opozicije za utrditev mednarodne legitimnosti in zagotavljanje podpore najpomembnejše zaveznice v regiji. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je srečanje označila za plodno, opozicijska voditeljica pa je po pogovorih pot odšla proti senatu, kjer je nadaljevala z diplomatskimi aktivnostmi. Administracija predsednika Trumpa s tem dejanjem nadaljuje politiko pritiska na ostanke starega režima in krepi vezi z novimi političnimi akterji v Caracasu. Dogodek odmeva v celotni Latinski Ameriki, saj simbolizira odločenost ZDA, da aktivno sodelujejo pri stabilizaciji razmer v državi, ki jo že leta pretresajo gospodarska kriza in politični nemiri. Machado je izrazila optimizem glede prihodnjega sodelovanja in poudarila, da se Venezuela lahko zanese na neposredno pomoč ameriškega predsednika pri doseganju demokratičnih standardov.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v Beli hiši sestal z voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado, s katero sta razpravljala o prihodnosti Venezuele in prizadevanjih za vzpostavitev demokracije. Machado je po srečanju izrazila optimizem in poudarila, da računa na Trumpovo podporo pri zagotavljanju svobode venezuelskega ljudstva. Kljub pozitivnemu tonu srečanja pa je Bela hiša jasno sporočila, da Združene države Amerike ne priznavajo Machade kot uradne predsednice države. Srečanje predstavlja nadaljevanje kompleksne ameriške diplomacije v regiji, kjer Washington poskuša uravnotežiti podporo opozicijskim gibanjem z realnostjo trenutnih oblasti v Caracasu. Trump je po navedbah opozicijske voditeljice sicer izrazil polno zavezanost svobodi Venezuelcev, vendar Washington ohranja previdno držo glede formalnega priznanja nove izvršne oblasti. To kaže na taktični pristop ameriške administracije, ki se izogiba prehitrim enostranskim potezam v nestabilnem političnem okolju. Machado ostaja ključna figura opozicije, ki si prizadeva za mednarodno priznanje in podporo pri odstranitvi ostankov režima Nicolása Madura. Čeprav Bela hiša tokrat ni podelila uradnega predsedniškega naziva, srečanje na najvišji ravni simbolizira pomembno diplomatsko zmago za opozicijsko gibanje in potrjuje, da Venezuela ostaja ena izmed prednostnih nalog ameriške zunanje politike v Latinski Ameriki.

Iranski pravosodni vrh je napovedal pospešitev sodnih procesov in izvršitev smrtnih kazni za osebe, pridržane med obsežnimi protivladnimi protesti. Po navedbah aktivistov in nevladnih organizacij je bilo v nasilnem zatiranju nemirov ubitih že več kot 2.500 ljudi, medtem ko naj bi oblasti pridržale približno 18.000 demonstrantov. Mednarodna skupnost, vključno z Združenimi državami Amerike, je že opozorila na ostre povračilne ukrepe v primeru nadaljevanja usmrtitev. Posebno pozornost je vzbudil primer 26-letnega Erfana Soltanija, ki naj bi bil po poročanju nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) obsojen na smrt po hitrem postopku zaradi sodelovanja na demonstracijah. Soltani, po poklicu trgovec, bi lahko postal prvi usmrčeni protestnik v tem valu nemirov. Čeprav so se pojavila poročila o njegovi skorajšnji usmrtitvi, je iransko pravosodje te navedbe uradno zanikalo in trdilo, da se sooča z zaporno kaznijo zaradi ogrožanja nacionalne varnosti. Napetosti v državi se stopnjujejo kljub grožnjam nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in mednarodnim pozivom k spoštovanju človekovih pravic. Iranske oblasti vztrajajo pri strogem pregonu tistih, ki jih označujejo za povzročitelje neredov, medtem ko družine obsojenih v zadnjem trenutku neuspešno skušajo preprečiti usmrtitve svojih bližnjih. Razmere ostajajo nepredvidljive, saj se ekonomsko nezadovoljstvo prepleta s političnimi zahtevami po spremembi režima.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se bo januarja udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v švicarskem Davosu. Trump bo vodil doslej največjo in najvišjo ameriško delegacijo v zgodovini tega foruma, v kateri bo med drugimi tudi državni sekretar. Njegov prihod v Švico pomeni vrnitev na prizorišče elitnega zbiranja po šestih letih, ko je Davos zadnjič obiskal med svojim prvim predsedniškim mandatom. Udeležba ameriškega predsednika na dogodku, katerega letošnja osrednja tema je "Duh dialoga", se interpretira kot neposreden izziv uveljavljenim globalističnim strukturam. Trump namerava v osrčju foruma, ki tradicionalno zagovarja multilateralizem in prosto trgovino, izpostaviti svojo agendo "Amerika na prvem mestu". Generalni direktor foruma Børge Brende je ob tem javno pozdravil vrnitev ameriškega voditelja in poudaril pomen dialoga v trenutnih mednarodnih odnosih. Napovedani obisk v Davosu prihaja le nekaj dni po tem, ko je Trumpova administracija sprejela drastične ukrepe za zmanjšanje mednarodne vpletenosti ZDA. Kljub uradnemu umiku iz številnih mednarodnih organizacij se Trump očitno odloča za neposredno soočenje s svetovnimi gospodarskimi in političnimi voditelji na njihovem najpomembnejšem letnem srečanju, kar bo po mnenju analitikov močno zaznamovalo razprave o prihodnosti mednarodnega sodelovanja.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v Beli hiši sestal z venezuelsko opozicijsko voditeljico in dobitnico Nobelove nagrade za mir Mario Corino Machado. Srečanje, ki je trajalo več kot dve uri in je potekalo za zaprtimi vrati, predstavlja pomemben diplomatski premik v prizadevanjih za stabilizacijo Venezuele po odstranitvi prejšnjega režima. Čeprav vsebina pogovorov ni bila javno razkrita, analitiki menijo, da sta sogovornika razpravljala o prihodnji politični ureditvi države in vlogi opozicije pri njeni obnovi. Machado je po srečanju zavrnila podrobnejše komentarje o vsebini pogovorov, kar nakazuje na občutljivost trenutnih pogajanj. Dogodek se je odvil v času, ko se Združene države Amerike aktivno vključujejo v reševanje venezuelske krize, pri čemer Trumpova administracija išče zanesljive partnerje za vzpostavitev nove demokratične oblasti. Srečanje poudarja osrednjo vlogo Marie Corine Machado kot ključne figure v venezuelski politiki, kljub predhodnim Trumpovim pomislekom glede njene vodstvene sposobnosti. Diplomatski vrh v Washingtonu bi lahko odločilno vplival na nadaljnji razvoj dogodkov v latinskoameriški državi. Združene države Amerike s tem srečanjem potrjujejo svojo podporo opozicijskim silam, ki si prizadevajo za tranzicijo oblasti. Obisk v Beli hiši velja za simbolno priznanje legitimnosti prizadevanj Machade na mednarodnem prizorišču, kar bo verjetno okrepilo njen položaj v domovini.

Vodilna predstavnica venezuelske opozicije María Corina Machado se je v Washingtonu sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je po njenih besedah izrazil popolno zavezanost svobodi venezuelskega naroda. Srečanje je potekalo v okviru njenih prizadevanj za utrditev mednarodne podpore po političnih spremembah v državi. Po pogovorih s Trumpom se je Machadova odpravila v ameriški kongres, kjer je o razmerah v domovini razpravljala s senatorji iz vrst demokratov in republikancev. Sestanek predstavlja pomemben korak pri oblikovanju nove ameriške politike do Venezuele po odstavitvi Nicolása Madura. Machadova je po srečanju poudarila, da Trump razume nujnost demokratične tranzicije in gospodarske stabilizacije države. Njun pogovor sledi nedavnim diplomatskim aktivnostim, s katerimi Washington potrjuje svojo vlogo ključnega zaveznika nove venezuelske oblasti pod vodstvom začasne predsednice Delcy Rodríguez. Politična teža tega obiska je v usklajevanju prihodnjih korakov glede energetske politike in sankcij, ki so v preteklosti močno hromile venezuelsko gospodarstvo. Podpora Združenih držav Amerike ostaja ključna za legitimnost novih institucij v Caracasu, obenem pa obisk Machadove v kongresu kaže na dvostrankarsko soglasje v ameriški politiki glede vprašanja venezuelske demokracije.

Islandsko ministrstvo za zunanje zadeve je vzpostavilo stik z veleposlaništvom Združenih držav Amerike v Reykjaviku po spornih izjavah Billyja Longa, kandidata predsednika Donalda Trumpa za novega veleposlanika na Islandu. Long se je med nastopom v Washingtonu pošalil, da bo Islandija postala 52. zvezna država ZDA, sam pa da bo zasedel položaj njenega guvernerja. Te navedbe so v islandski prestolnici sprožile diplomatsko nelagodje in vprašanja o resnosti ameriških ozemeljskih ambicij. Islandska diplomacija je zahtevala pojasnila glede točnosti navedb, ki jih je prvi objavil portal Politico. Odziv Reykjavika odraža občutljivost države na vprašanja suverenosti, zlasti v luči geostrateškega položaja otoka v severnem Atlantiku. Poleg Islandije so Longovi komentarji posredno vznemirili tudi Grenlandijo, kar je dodatno zapletlo diplomatski položaj še pred uradnim začetkom njegovega mandata. Po poročanju tujih medijev je po prvotnem škandalu in uradnem posredovanju ministrstva sledilo opravičilo. Incident kljub temu ostaja predmet razprav o diplomatskem protokolu in nepredvidljivosti zunanje politike nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, ki je že v preteklosti kazal zanimanje za nakupe ozemelj na Arktiki.

Leto dni po nastopu mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa so njegove carinske politike pustile globoke sledi v nemškem gospodarstvu, ki se še vedno spopada s trajnimi posledicami trgovinskih omejitev. Po besedah ekonomistke inštituta Ifo Lisandre Flach bodo carine za nemško gospodarstvo predstavljale trajen šok, saj se obetajo le redke izjeme pri njihovem uveljavljanju. Strokovnjaki opozarjajo, da so ukrepi ameriške administracije povzročili negotovost na trgu, kar neposredno vpliva na izvozno usmerjena nemška podjetja. Takšen razvoj dogodkov je po mnenju ekonomistov zmanjšal konkurenčnost evropskih izdelkov na ameriškem trgu in povzročil motnje v ustaljenih dobavnih verigah, kar je privedlo do zmanjšanja napovedi gospodarske rasti. Napetosti v trgovinskih odnosih med Washingtonom in Berlinom se kljub prizadevanjem za pogajanja ne umirjajo. Inštitut Ifo poudarja, da se bo moralo nemško gospodarstvo dolgoročno prilagoditi novi realnosti protekcionizma, saj so možnosti za hitro odpravo carin ali sklenitev obsežnejših trgovinskih izjem trenutno zelo majhne.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da se voditelji evropskih držav nekdanjega in bodočega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa bojijo kot ognja. Njegove izjave so se pojavile v luči razprav o zunanjepolitičnih premikih in načrtih evropskih držav glede vojaške prisotnosti na Grenlandiji. Puškov meni, da ponovna izvolitev Trumpa povzroča precejšnjo negotovost v evropskih prestolnicah, kar vpliva na njihove strateške odločitve. Ruski politik je s temi besedami komentiral širši kontekst čezatlantskih odnosov, ki so bili v času prvega Trumpovega mandata zaznamovani s številnimi trenji glede financiranja zveze NATO in trgovinskih sporazumov. Po mnenju Puškova evropska elita nima jasne strategije za sodelovanje z nepredvidljivo ameriško administracijo, kar naj bi vodilo v defenzivno držo in strah pred morebitnimi novimi pritiski iz Washingtona. Čeprav gre za navedbe ruskega uradnika, ki odražajo uradno stališče Kremlja o razkolu znotraj zahodnega zavezništva, izjave poudarjajo napetosti, ki so prisotne v mednarodni politiki. Vprašanje Grenlandije in vojaške prisotnosti na tem območju ostaja ena izmed točk, kjer se prepletajo interesi evropskih sil in Združenih držav Amerike, kar Puškov izkorišča za utrjevanje narativa o šibkosti evropskega vodstva.

Večje število vidnih članov republikanske stranke in konservativnih vplivnežev je javno zavrnilo predlog predsednika Donalda Trumpa o uvedbi enoletne kapice na obrestne mere za kreditne kartice v višini 10 odstotkov. Nasprotniki ukrepa opozarjajo, da bi bila takšna omejitev dolgoročno nevzdržna in bi lahko povzročila resne motnje na finančnem trgu. Diplomantka univerze Wharton Arynne Wexler je ob tem poudarila, da bi predlog lahko imel nasproten učinek od želenega, saj bi posojilodajalcem otežil odobravanje kreditov, potrošnike pa potisnil k ponudnikom hitrih posojil z visokimi stroški. Znotraj republikanske stranke so se pojavili očitki, da Trumpov predlog spominja na politike, ki jih običajno podpirajo progresivni demokrati in nekateri radikalnejši konservativni krogi v kongresu. Republikanski poslanci opozarjajo na tveganja, ki jih prinaša državno poseganje v tržne mehanizme, saj bi to po njihovem mnenju omejilo dostop do kapitala za najranljivejše skupine prebivalstva. Spor med predsednikom in njegovo stranko kaže na ideološki razkol glede vprašanja regulacije finančnega sektorja in zaščite potrošnikov. Kljub Trumpovim prizadevanjem, da bi z ukrepom olajšal finančno breme državljanov, strokovnjaki in strankarski kolegi menijo, da bi neposreden poseg v obrestne mere povzročil več škode kot koristi. Predlog se trenutno zdi težko izvedljiv, saj nima potrebne podpore v zakonodajnem telesu, hkrati pa je sprožil burno razpravo o mejah populizma znotraj konservativne ekonomske politike Združenih držav Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump se je z guvernerji več zveznih držav na severovzhodu ZDA dogovoril o uvedbi izredne dražbe za veleprodajo električne energije. Namen tega ukrepa je prisiliti tehnološka podjetja, da neposredno financirajo gradnjo novih zmogljivosti za proizvodnjo energije, saj se potrebe po elektriki zaradi hitrega razvoja umetne inteligence in gradnje podatkovnih centrov močno povečujejo. Načrt predvideva, da bo največji upravljavec elektroenergetskega omrežja v ZDA, PJM Interconnection, izvedel dražbo, s katero bodo stroške novih energetskih objektov prenesli na tehnološke gigante. S tem želi administracija razbremeniti prebivalstvo, saj bi povečano povpraševanje brez takšnih posegov povzročilo strmo naraščanje mesečnih položnic za končne uporabnike in gospodinjstva. Pobuda je nastala kot odgovor na kritično obremenitev omrežja, ki jo povzročajo energetsko potratne operacije za obdelavo podatkov. Odločitev odraža Trumpovo gospodarsko politiko, ki poudarja energetsko neodvisnost in deregulacijo, obenem pa zahteva, da zasebni sektor nosi stroške lastne infrastrukture, namesto da bi jih prelagal na javne finance.

Republikanski kongresnik iz Nebraske Don Bacon je izjavil, da bi kakršno koli ameriško vojaško posredovanje na Grenlandiji pomenilo predčasen konec mandata predsednika Donalda Trumpa. Bacon je v svojih izjavah izrazil resno zaskrbljenost nad predsednikovimi namerami glede tega danskega avtonomnega ozemlja. Čeprav kongresnik verjame, da so Trumpove izjave o prevzemu otoka predvsem del njegove pregovarjalne taktike, je poudaril, da grožnje zaveznikom niso ustrezen pristop k zunanji politiki. Bacon je v javnem nastopu ocenil, da predsednik verjetno ne bo dejansko izpeljal groženj o prevzemu Grenlanda, temveč otok uporablja kot »pregovarjalno orodje«. Kljub temu opozarja, da bi dejanska vojaška akcija sprožila nepopravljive politične posledice znotraj Združenih držav Amerike in na mednarodnem prizorišču. Po njegovem mnenju bi takšna poteza spodkopala temelje ameriških zavezništev in vplivala na stabilnost predsednikove administracije. Opozorila iz vrst lastne stranke prihajajo v času, ko se v Washingtonu stopnjujejo razprave o ameriških interesih na Arktiki. Don Bacon, ki velja za vplivnega člana republikanske stranke, s temi izjavami jasno postavlja mejo med legitimno gospodarsko diplomacijo in nesprejemljivimi vojaškimi pritiski na suverene zaveznice v okviru zveze Nato.

Venezuelska opozicijska voditeljica in lanska dobitnica Nobelove nagrade za mir Maria Corina Machado se je v sredo, 15. januarja 2025, v Beli hiši sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Po navedbah virov je Machadova Trumpu med približno dve uri in pol dolgim srečanjem podarila svojo originalno medaljo Nobelove nagrade za mir. Voditeljica je srečanje označila za izjemno, poudarila pa je simbolni pomen geste, ki jo je primerjala z zgodovinskim darilom generala Lafayetta Simonu Bolivarju, in Trumpa poimenovala za naslednika Georgea Washingtona. Kljub simbolnemu dejanju pa Nobelov odbor poudarja, da naziva Nobelovega nagrajenca ni mogoče prenašati ali deliti z drugimi osebami. Čeprav se fizična medalja lahko podari, status nagrajenca ostaja izključno vezan na prvotno prejemnico. Trump je pred srečanjem izrazil dvom o legitimnosti in priljubljenosti Machadove znotraj Venezuele, saj je v preteklih izjavah dejal, da bo težko postala voditeljica države, ker naj ne bi uživala zadostnega spoštovanja med prebivalstvom. Srečanje se je odvilo v času po ameriški vojaški operaciji, v kateri je bil s položaja odstranjen dolgoletni venezuelski predsednik Nicolas Maduro. ZDA pod Trumpovim vodstvom zdaj iščejo poti za politično stabilizacijo Venezuele, pri čemer se Machadova trudi pridobiti polno podporo Washingtona za svojo vlogo v prihodnji vladi. Po obisku Bele hiše je Machadova pot nadaljevala v ameriški kongres, kjer se je srečala s senatorji obeh strank.

Združene države Amerike in Tajvan so v četrtek podpisali obsežen trgovinski sporazum, ki predvideva znižanje ameriških carin na tajvansko blago z 20 na 15 odstotkov. V zameno za ugodnejše carinske pogoje so se tajvanska tehnološka podjetja, predvsem s področja polprevodnikov, zavezala k naložbam v ameriško gospodarstvo v skupni vrednosti 250 milijard ameriških dolarjev. Po navedbah ameriškega ministrstva za trgovino bo ta dogovor spodbudil obsežno vračanje proizvodnje polprevodnikov v ZDA. Sporazum vključuje določilo o 15-odstotni vzajemni carini in ne bo dodatno obremenjen z obstoječimi stopnjami za države z statusom najbolj priljubljene države (MFN). Tajvanska vlada je dogovor potrdila v petek po lokalnem času in poudarila, da gre za strateško potezo, ki bo okrepila gospodarsko sodelovanje med stranema. Dogovor prihaja v času, ko administracija predsednika Donalda Trumpa aktivno preoblikuje trgovinske odnose s ključnimi partnerji v azijsko-pacifiški regiji. Naložbeni paket v višini 250 milijard dolarjev bo usmerjen predvsem v gradnjo novih tovarn čipov na ameriških tleh. To bo po pričakovanjih ameriške administracije zmanjšalo odvisnost od uvoza ključnih tehnoloških komponent in okrepilo nacionalno varnost. Tajvan s tem korakom potrjuje svojo vlogo ključnega gospodarskega zaveznika ZDA, hkrati pa si zagotavlja stabilnejši dostop do ameriškega trga za svoje izvozne izdelke.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v četrtek v Beli hiši sestal z venezuelansko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Srečanje je potekalo pod strogimi varnostnimi ukrepi in brez prisotnosti medijev, kar je nenavadno za obiske tujih političnih predstavnikov. Po pogovorih je Machadova izjavila, da je Trump popolnoma zavezan svobodi vseh Venezuelcev in izpustitvi političnih zapornikov v državi, ki jo še vedno pretresa globoka politična kriza. Kljub javnim zagotovilom o podpori pa iz Bele hiše prihajajo informacije o predsednikovem skepticizmu glede politične moči Machadove. Po navedbah uradnih virov Trump še vedno meni, da lanska dobitnica Nobelove nagrade za mir nima zadostne podpore v domovini, da bi lahko učinkovito vodila prehodno oblast v Venezueli. Ta ambivalentnost kaže na zapletenost ameriške diplomacije do režima Nicolása Madura, kjer se prepletajo ideološka podpora demokraciji in pragmatični interesi. Sestanek se je zgodil v času, ko Združene države Amerike prilagajajo svojo politiko do Venezuele, kar vključuje tudi nedavno odobritev omejenega delovanja naftnega giganta Chevron v tej državi. Medtem ko Machadova poskuša utrditi svojo vlogo ključne sogovornice z Washingtonom, Trumpova administracija očitno še naprej ocenjuje dejansko moč opozicije na terenu, preden bi sprejela morebitne nadaljnje korake za priznanje nove oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump kljub srečanju z venezuelsko opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado ohranja skeptično stališče glede njene primernosti za naslednico strmoglavljenega predsednika Nicolása Madura. Tiskovna predstavnica Bele hiše je potrdila, da predsednik Trump po pogovorih ni spremenil svojega mnenja o politični prihodnosti Machadove v Venezueli. Srečanje v Washingtonu je bilo namenjeno razpravi o stabilizaciji države po padcu Madurovega režima, vendar Trumpovi pomisleki vnašajo negotovost v prihodnje diplomatske odnose med Združenimi državami Amerike in Venezuelo. Čeprav so ZDA podpirale opozicijska prizadevanja, osebno zaupanje ameriškega predsednika v vodstvene sposobnosti Machadove ostaja omejeno. Venezuelska opozicija se zdaj sooča z izzivom, kako utrditi svojo legitimnost v očeh ključne zaveznice, medtem ko Trumpova administracija preučuje alternativne možnosti za zagotovitev politične stabilnosti v regiji. Odločitev Bele hiše bo imela dolgoročne posledice za razvoj demokratičnih procesov v Južni Ameriki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v četrtek ostro odzval na obtožbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Ukrajina namerno zavira sklenitev mirovnega sporazuma z Rusijo. Zelenski je poudaril, da njegova država nikoli ni bila in nikoli ne bo ovira na poti do miru, s čimer je neposredno naslovil Trumpove trditve, da je Kijev manj pripravljen na pogajanja kot Moskva. Odziv sledi Trumpovemu intervjuju, v katerem je slednji Rusijo in njenega predsednika Vladimirja Putina razbremenil odgovornosti za zastoj v pogajanjih. Sporazum o končanju konflikta ostaja osrednja točka mednarodne diplomacije, vendar se stališča med Washingtonom in Kijevom glede pogojev in odgovornosti za mir vse bolj razhajajo. Medtem ko Trump pritiska na hitro rešitev in kritizira ukrajinsko vodstvo, Zelenski opozarja na potrebo po pravičnem miru, ki ne bi ogrozil ukrajinske suverenosti. Napetost med voditeljema se stopnjuje v času, ko ruska invazija vstopa v četrto leto trajanja. Obenem je Ukrajino v četrtek obiskal češki predsednik Petr Pavel, kar potrjuje nadaljnjo podporo evropskih zaveznic kljub pritisku iz Združenih držav Amerike. Pavel se je srečal z lokalnimi oblastmi v Lvovu, njegov obisk pa simbolizira vztrajno solidarnost dela Evropske unije z ukrajinskim bojem za ozemeljsko celovitost.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši gostil venezuelsko opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado na več kot dve uri trajajočem zaprtem pogovoru. Sestanek, ki se je odvil le nekaj dni po tem, ko so ameriške sile zajele dosedanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, je bil osredotočen na politično prihodnost države po ameriškem posredovanju. Trump je po srečanju na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da mu je bilo srečanje v veliko čast, ter pohvalil njeno vlogo v krizi. Machado je po odhodu iz Bele hiše pred podporniki izrazila optimizem in poudarila, da opozicija računa na podporo predsednika Trumpa pri prizadevanjih za svobodo Venezuele. Srečanje se je odvilo v času povečanih napetosti in mednarodne pozornosti glede usode južnoameriške države, kjer se po padcu Madurovega režima vzpostavljajo nove politične strukture. Kljub podpori, ki jo je Trump izkazal opozicijski voditeljici, pa Bela hiša uradno še vedno vzdržuje stike z začasno predsednico Delcy Rodríguez. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je pojasnila, da se Trumpovo mnenje o vlogi Maríe Corine Machado v prihodnosti Venezuele ni spremenilo, kar nakazuje na kompleksno diplomatsko igro med različnimi akterji v prehodnem obdobju. Dogodek pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki do Venezuele, saj neposredna podpora Machadojevi prinaša dodatno težo njenim zahtevam po vodenju države po odstranitvi Madura.

Začasna venezuelska predsednica Delcy Rodriguez je v svojem prvem nagovoru o stanju v državi napovedala korenite reforme naftne industrije, s katerimi želi v državo privabiti več tujih naložb. V zakonodajni predlog, ki ga je predložila parlamentu, je vključena sprememba zakona o ogljikovodikih, kar bi tujim vlagateljem olajšalo dostop do venezuelskih energetskih virov. Rodriguezova je poudarila, da je odpiranje državnega naftnega sektorja ključno za gospodarsko oživitev države in izboljšanje odnosov z mednarodno skupnostjo, vključno z Združenimi državami Amerike. Napovedana reforma prihaja v času velikih političnih premikov v državi, saj je bila Rodriguezova na položaj imenovana po nedavnem padcu prejšnjega vodstva. Ameriški vlagatelji so že izrazili interes za večji vpliv na južnoameriškem naftnem trgu, kar sovpada s prizadevanji administracije predsednika Trumpa za vzpostavitev nadzora nad prodajo venezuelske surove nafte. Predlagane spremembe bi lahko pomenile konec dolgoletnega državnega monopola nad strateškimi viri, ki ga je vzdrževal prejšnji režim. Kljub ambicioznim načrtom za privabljanje tujega kapitala pa predlog sproža vprašanja o prihodnji suverenosti države nad naravnimi viri. Nova vlada pod vodstvom Rodriguezove poskuša z energetsko odprtostjo stabilizirati gospodarstvo, ki so ga leta pestile sankcije in upad proizvodnje. Za uveljavitev reform bo potrebna potrditev v parlamentu, kjer pa se pričakuje podpora, glede na trenutno politično razmerje moči po zamenjavi oblasti.

Združene države Amerike so pod upravo predsednika Donalda Trumpa znatno povečale pritisk na mehiško vlado, da bi ta dovolila neposredno posredovanje ameriških vojaških sil ali agentov CIE na mehiškem ozemlju. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na ameriške uradnike, Washington zahteva odobritev za izvajanje skupnih operacij, katerih cilj bi bil uničenje laboratorijev za proizvodnjo fentanila in razbitje narkokartelov. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je tovrstne predloge že večkrat zavrnila in poudarila suverenost države. Napetosti med državama so se v zadnjem obdobju stopnjevale zaradi Trumpovih predlogov o vojaški pomoči, ki jih Mehika razume kot poseg v notranje zadeve. Kljub ponudbam iz Washingtona, da bi ZDA zagotovile tehnično in kadrovsko podporo pri spopadanju z organiziranim kriminalom, v Ciudad de Méxicu vztrajajo pri politiki, ki zavrača prisotnost tujih oboroženih sil na svojem ozemlju. Vprašanje boja proti trgovini z drogami tako ostaja osrednja točka trenj v dvostranskih odnosih. Razmere dodatno zapleta dejstvo, da ZDA vprašanje varnosti in boja proti mamilom povezujejo s širšo agendo, ki vključuje tudi migracijsko politiko in carinske grožnje. Medtem ko Washington trdi, da so radikalni ukrepi nujni za zajezitev epidemije odvisnosti od fentanila, mehiška stran opozarja na zmanjšanje pretoka drog in si prizadeva za diplomatsko rešitev sporov brez vojaškega posredovanja sosednje velesile.

Kanadski predsednik vlade Mark Carney se je v Pekingu sestal s kitajskim premierjem Lijem Qiangom, kar označuje začetek prvega uradnega obiska kanadskega voditelja v tej državi po osmih letih. Srečanje predstavlja ključen premik v zunanji politiki Kanade, ki si prizadeva popraviti odnose po dolgem obdobju diplomatskih napetosti in zmanjšati svojo gospodarsko odvisnost od Združenih držav Amerike, kjer so se obeti za prihodnje sodelovanje poslabšali. Kitajski premier Li Qiang je med pogovori izrazil pripravljenost na krepitev sodelovanja na področjih čiste energije, digitalne tehnologije, sodobnega kmetijstva, letalske industrije in financ. Kitajska stran je izpostavila pomen oblikovanja novih gonil gospodarske rasti in pozvala kanadska podjetja k večjim vlaganjem na kitajski trg. Carney je obisk označil kot začetek nove dobe v odnosih med Ottawo in Pekingom. Diverzifikacija kanadskega izvoza in iskanje novih trgov sta postala prednostni nalogi za Carneyjevo administracijo. Obisk, ki poteka med 13. in 17. januarjem, je neposreden odgovor na spreminjajočo se geopolitično dinamiko v Severni Ameriki. Obe strani sta izrazili optimizem glede prihodnjega sodelovanja, kljub preteklim nesoglasjem, ki so zaznamovala zadnje desetletje.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši gostil aktualne prvake hokejske lige NHL, ekipo Florida Panthers, ki so v sezoni 2024/25 osvojili Stanleyjev pokal. Med tradicionalnim sprejemom zmagovalcev je predsednik posebej izpostavil ruskega vratarja Sergeja Bobrovskega, ki ga je označil za legendarnega čuvaja mreže. Trump je poudaril ključno vlogo, ki jo je Bobrovski odigral pri uspehu ekipe na poti do naslova prvaka. Sprejem v Beli hiši je potekal v sproščenem vzdušju, kjer se je predsednik Združenih držav Amerike pogovarjal s člani strokovnega štaba in igralci. Pohvala ruskemu vratarju je v medijih odmevala predvsem zaradi njegove izjemne statistike v končnici in dejstva, da ostaja eden najboljših vratarjev v severnoameriški hokejski ligi. Bobrovski, ki velja za enega najbolj cenjenih igralcev na svojem položaju, je bil vidno počaščen ob predsednikovih besedah. Dogodek predstavlja nadaljevanje dolgoletne tradicije, po kateri ameriški predsedniki v svoji rezidenci sprejmejo najuspešnejše športne kolektive države. Florida Panthers so si obisk prislužili po zmagi v napetem finalnem nizu, kjer je bila prav obramba z Bobrovskim na čelu odločilen faktor za končno slavje.

V Beli hiši in ameriških medijih se je razplamtela ostra razprava glede incidenta v Minneapolisu, kjer je agent službe ICE Jonathan Ross ubil Renee Nicole Good. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt se je v četrtek zapletla v besedni spopad z novinarjem Niallom Stanageem, ki ga je obtožila pristranskosti, potem ko je ta trdil, da je agent ravnal nepremišljeno in ubil žrtev brez opravičljivega razloga. Spor se je razširil tudi na poročanje mreže CBS, kjer so nekateri novinarji podvomili o resnosti poškodb agenta in stopnji stika med vozilom ter uradno osebo, kar je sprožilo očitke o poskusih zmanjševanja resnosti dogodka s strani različnih političnih taborov. Podpredsednik JD Vance je medtem skušal opravičiti dejanja agenta Rossa s sklicevanjem na pretekle nevarne dogodke, ki jih je agent preživel, vključno z navedbami, da so ga v preteklosti vlekli z vozilom. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko takšne izjave pravzaprav škodovale obrambi agenta, saj nakazujejo, da se je odzval na podlagi preteklih travm in ne na neposredno grožnjo v trenutku streljanja. Analitiki hkrati poudarjajo izjemno nizko verjetnost obsodbe zveznega agenta v ameriškem pravosodnem sistemu, kljub videoposnetkom, ki jih kritiki označujejo za obremenilne. Dogajanje v Minneapolisu je sprožilo širša vprašanja o taktiki službe ICE in njihovi odgovornosti do javnosti. Medtem ko vlada vztraja pri zaščiti svojih uslužbencev, so se pojavila poročila o oviranju preiskave s strani zvezne policije FBI, ki naj bi lokalnim preiskovalcem preprečila dostop do ključnih dokazov. Primer Renee Good ostaja v središču politične polarizacije med zagovorniki strogega izvajanja priseljenske politike in kritiki domnevne policijske brutalnosti.

Mednarodne letalske družbe so kljub uradnemu odprtju zračnega prostora nad Iranom in Irakom ohranile previdnostne ukrepe ter se izogibale letom nad omenjenima državama. Odločitev prevoznikov je sledila izdaji iranskega obvestila NOTAM za celotno državo, kar je v svetovni javnosti sprožilo ugibanja o morebitnih novih vojaških zaostritvah. Čeprav je ameriški predsednik Donald Trump zagotovil, da neposredni napadi na Iran niso načrtovani, razmere ostajajo napete. Iranske oblasti so sosednje države, ki gostijo ameriška vojaška oporišča, uradno opozorile, da bodo v primeru ameriškega posredovanja ob nemirih v Iranu izvedle povračilne ukrepe proti tem bazam. Teheran je to sporočilo podal kot odgovor na Trumpove napovedi o "zelo ostrih ukrepih" v primeru usmrtitev protestnikov s strani iranskega režima. Stopnjevanje retorike med Washingtonom in Teheranom je tako neposredno vplivalo na varnostne protokole v mednarodnem letalskem prometu. Situacijo dodatno zapleta dejstvo, da so iranski državni mediji v svojih sporočilih uporabili vizualne elemente, ki namigujejo na pretekle poskuse atentatov na ameriškega predsednika, kar je še poglobilo nezaupanje med državama. Letalski prevozniki zaradi teh nepredvidljivih groženj in možnosti nenadne uporabe protiletalskih sistemov raje volijo daljše in dražje obvozne poti, kar vpliva na logistiko v celotni regiji Bližnjega vzhoda.

Nečakinja Donalda Trumpa je ostro kritizirala Roberta F. Kennedyja mlajšega, češ da ogroža življenja. Zvezni sodnik je ustavil Trumpov poskus pridobitve občutljivih podatkov o registriranih volivcih, ki ga je označil za "brez precedensa in nezakonitega". Član Trumpovega kabineta naj bi našel način, kako se izogniti odgovornosti v zvezi z datotekami Jeffreyja Epsteina. The Wall Street Journal pa je posvaril pred posledicami želja Stephena Millerja.

Vlada predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa načrtuje uporabo zasebnih vojaških podjetij za zaščito energetskih objektov v Venezueli, s čimer se želi izogniti neposredni namestitvi ameriških oboroženih sil. Ta strateška odločitev je ključna za ponovni zagon venezuelske naftne industrije, ki jo pestita propadajoča infrastruktura in varnostna nestabilnost po odhodu Nicolása Madura. Glavna prednostna naloga Bele hiše ostaja povečanje proizvodnje nafte v državi z največjimi dokazanimi zalogami na svetu. Ameriška administracija si prizadeva prepričati velike naftne družbe k vrnitvi na venezuelski trg, vendar se te soočajo s tveganji zaradi morebitnega političnega vakuuma in groženj s strani narko-kartelov. Delcy Rodríguez, trenutna vršilka dolžnosti predsednice, se trudi ohraniti nadzor, medtem ko Trumpova ekipa v zasebnih varnostnih službah vidi rešitev za zagotavljanje dolgoročne varnosti brez vpletanja redne vojske. Poznavalci razmer ocenjujejo, da bo ta poteza prinesla velik finančni vzpon podjetjem, ki že imajo izkušnje v regiji in tesne vezi s trenutno ameriško oblastjo. Kljub ambicioznim načrtom pa ostajajo izzivi v obliki vojaških upornikov in organiziranega kriminala, ki bi lahko dodatno destabilizirali državo. Trumpova nepripravljenost za pošiljanje ameriških vojakov na tuja tla odraža njegovo širšo zunanjepolitično doktrino, hkrati pa ustvarja prostor za privatizacijo varnostnih operacij v strateško pomembnih energetskih vozliščih Latinske Amerike.

Združene države Amerike so sporočile, da napotitev evropskih vojakov na Grenlandijo ne bo vplivala na njihove dolgoročne strateške cilje glede tega arktičnega otoka. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je s tem potrdila, da ostaja osredotočena na morebiten nakup Grenlandije, čeprav so tako lokalne oblasti na otoku kot tudi Danska takšne namere že večkrat odločno zavrnile. Ameriška administracija ostaja ravnodušna do nedavnih izvidniških misij evropskih sil v regiji. Evropski vojaki so na otok prispeli v okviru širših prizadevanj za zaščito arktičnih interesov, kar odraža naraščajoče geopolitične napetosti na tem območju. Kljub temu Washington poudarja, da prisotnost zavezniških sil iz Evrope ne spreminja njihovih načrtov ali želje po širitvi ameriškega vpliva na severu. Grenlandija postaja vse pomembnejša zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Danska vlada je v odzivu na ameriške težnje ponovila, da Grenlandija ni naprodaj, in poudarila avtonomijo otoka pri odločanju o lastni prihodnosti. Situacija povzroča določena trenja znotraj transatlantskih odnosov, saj evropske države s svojo vojaško navzočnostjo simbolično potrjujejo suverenost Danske nad tem strateškim ozemljem. Bela hiša za zdaj ne kaže znakov, da bi odstopila od svojih retoričnih ali diplomatskih pritiskov glede statusa otoka.

Voditeljica venezuelske opozicije María Corina Machado se je v Washingtonu srečala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in mu pred Capitolom simbolično predala svojo Nobelovo nagrado za mir. Srečanje med voditeljema je potekalo v okviru njunega prvega uradnega obiska po Trumpovi napovedi o prevzemu nagrade, s čimer sta želela poudariti tesno zavezništvo v prizadevanjih za demokratične spremembe v Venezueli. Machado je pred mediji izpostavila pomen mednarodne podpore pri boju proti režimu v Caracasu. Kljub simbolnemu pomenu geste je Center za Nobelovo nagrado za mir (Nobel Peace Center) izdal pojasnilo, v katerem so poudarili, da se fizična medalja sicer lahko preda drugi osebi, vendar se naslov nagrajenca ne more prenesti na nekoga drugega. S tem so se odzvali na pravne in formalne pomisleke glede statusa nagrade, ki jo je Machado prejela za svoje delo na področju človekovih pravic. Trump je kljub temu sprejel dejanje kot znak velikega spoštovanja in skupnih ciljev. Dogodek odmeva predvsem v latinskoameriških in ameriških diplomatskih krogih, saj utrjuje zunanjepolitično usmeritev nove ameriške administracije do Venezuele. Podpora Machadi, ki velja za ključno figuro nasprotovanja Nicolásu Maduru, nakazuje, da bodo Združene države Amerike nadaljevale s pritiskom na venezuelsko vlado. Analitiki ocenjujejo, da je bila predaja nagrade skrbno načrtovana politična poteza za krepitev legitimnosti obeh akterjev v očeh mednarodne javnosti.

Kitajska skupina za kibernetsko vohunjenje je le nekaj dni po padcu venezuelskega predsednika Nicolása Madura sprožila obsežno kampanjo ribarjenja (phishing), uperjeno proti uradnikom ameriške vlade in oblikovalcem politik. Po poročanju agencije Reuters so napadalci uporabili vabe z vsebino, povezano z razmerami v Venezueli, da bi pridobili dostop do občutljivih informacij in sistemov v Združenih državah Amerike. Varnostni raziskovalci so dejavnost pripisali skupini, ki je tesno povezana s kitajskimi državnimi organi. Operacija je bila strateško zasnovana tako, da je izkoristila povečano zanimanje ameriških uradnikov za politično tranzicijo v Venezueli. Hekerji so pošiljali elektronska sporočila s prilogami ali povezavami, ki so obljubljale analize o prihodnosti Venezuele po Madurovem odhodu. Gre za enega prvih dokumentiranih primerov, kjer so kitajski akterji neposredno uporabili geopolitične pretrese v Latinski Ameriki kot krinko za napade na ameriško zvezno upravo. Strokovnjaki za kibernetsko varnost opozarjajo, da takšne kampanje kažejo na visoko stopnjo prilagodljivosti kitajskih obveščevalnih operacij. Čeprav so Združene države Amerike v preteklosti že bile tarče podobnih napadov, je tokratna operacija izstopala po hitrosti odziva na mednarodne dogodke. Ameriške oblasti zadeve še niso uradno komentirale, vendar naj bi že potekala preiskava o morebitnem vdoru v vladna omrežja.

Ruski veleposlanik v Danski Vladimir Barbin je v pogovoru za tiskovno agencijo TASS uradno zanikal navedbe o ruskih ozemeljskih pretentijah po Grenlandiji. Izjava je sledila nedavnim trditvam novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ponovno obudil razpravo o strateškem pomenu otoka in domnevnih ruskih načrtih za širitev vpliva na tem območju. Barbin je poudaril, da Moskva nima agresivnih načrtov do svojih arktičnih sosed in da so pogovori o domnevnih arktičnih ambicijah Rusije neutemeljeni. Po njegovih besedah Rusija spoštuje obstoječo suverenost nad otokom, ki je pod dansko upravo, in si prizadeva za ohranitev mirnega sodelovanja v regiji. Diplomatski odziv prihaja v času povečanih napetosti na Arktiki, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostop do naravnih virov. Kljub ruskim zagotovilom zahodne obveščevalne službe in politiki še naprej pozorno spremljajo rusko vojaško prisotnost na severu, medtem ko Trumpova administracija Grenlandijo vidi kot ključno strateško točko za nacionalno varnost Združenih držav Amerike.

Bela hiša je sporočila, da namestitev evropskih vojakov na Grenlandiji ne bo odvrnila ameriškega predsednika Donalda Trumpa od namere, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad tem strateškim arktičnim otokom. Predstavniki ZDA so srečanje z dansko in grenlandsko stranjo opisali kot produktivno, vendar so poudarili, da ključna razhajanja glede prihodnosti ozemlja ostajajo nerazrešena. Washington vztraja pri svojem načrtu za okrepitev vpliva na severu, ne glede na nasprotovanje evropskih zaveznic. Britanski časnik Guardian je razkril, da je zamisel o nakupu Grenlandije predsedniku Trumpu prvi predlagal njegov dolgoletni prijatelj in poslovnež Ronald Lauder, sicer dedič kozmetičnega imperija Estée Lauder. Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je potrdil, da je Trump zamisel o razširitvi ameriškega ozemlja v Arktiko začel resno preučevati po pogovorih z Lauderjem, ki ima na otoku tudi lastne poslovne interese. Bolton je ob tem opozoril, da so tovrstne odločitve tipične za Trumpov slog vodenja, saj predsednik pogosto neomajno sledi predlogom svojih bližnjih prijateljev. Ameriška administracija je po posredovanju milijarderja Lauderja začela iskati načine za povečanje ameriškega vpliva na obširnem ozemlju, ki je pod suverenostjo Danske. Čeprav so evropske države že začele pogovore o okrepljeni vojaški navzočnosti za zaščito otoka pred zunanjimi vplivi, ZDA jasno sporočajo, da njihove imperialistične ambicije ostajajo nespremenjene tudi v drugem Trumpovem mandatu.

Po navedbah virov je Iran ustavil usmrtitve protestnikov, zaradi česar je ameriški predsednik Donald Trump začasno ustavil vojaške priprave. Trump je sicer v Varnostnem svetu ZN opozoril, da so vse možnosti glede Irana še vedno na mizi. Kitajski predstavnik v ZN je ZDA pozval, naj opustijo grožnje s silo. Zaradi umiritve napetosti so svetovne cene nafte padle za štiri odstotke.

Tajvan in Združene države Amerike sta podpisala ključen trgovinski sporazum, ki predvideva znižanje ameriških uvoznih carin z 20 na 15 odstotkov. V zameno za ugodnejše pogoje trgovanja so se tajvanska podjetja, ki delujejo na področju polprevodnikov, zavezala k investicijam v ZDA v skupni višini vsaj 250 milijard dolarjev. Ta korak je namenjen predvsem razvoju domače ameriške proizvodnje kritične tehnologije in krepitvi gospodarskih vezi med Washingtonom in Tajpejem. Sporazum prihaja v času zaostrenih globalnih trgovinskih pogojev in predstavlja neposreden odgovor na carinsko politiko, ki jo je vpeljala administracija Donalda Trumpa. Glavni poudarek dogovora je na industriji polprevodnikov, ki velja za strateško najpomembnejši sektor za obe državi. Tajvanska stran si s tem zagotavlja stabilnejši dostop do ameriškega trga, medtem ko ZDA zmanjšujejo odvisnost od uvoza komponent. Dogovor sledi širšemu trendu selitve proizvodnje in kapitala v ZDA, kar so v preteklosti že storila nekatera evropska farmacevtska podjetja. Takšni sporazumi kažejo na novo realnost mednarodne trgovine, kjer so znižanja carin pogojena z neposrednimi kapitalskimi vložki v lokalno gospodarstvo, kar vpliva na celotno dobavno verigo visokotehnoloških izdelkov.

Ruske sile so v enem najobsežnejših napadov od začetka leta z raketami in brezpilotnimi letalniki ciljale mesta po vsej Ukrajini, pri čemer so ubile najmanj štiri osebe. Predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je bilo na osem ukrajinskih regij izstreljenih skoraj 300 dronov ter več kot 20 balističnih in vodenih raket. Napadi so bili usmerjeni predvsem na objekte za proizvodnjo električne energije in transformatorske postaje, kar je milijone ljudi v hudem zimskem mrazu pustilo brez ogrevanja in oskrbe z vodo. Medtem ko se zračni napadi stopnjujejo, se na diplomatski ravni pojavljajo protislovni signali. Odposlanec Bele hiše Steve Witkoff načrtuje obisk v Moskvi za srečanje z Vladimirjem Putinom, vendar Rusija po mnenju opazovalcev ne kaže resne želje po miru. Moskva je po domnevnem napadu z dronom na Putinovo rezidenco konec decembra 2025 zaostrila svoja pogajalska izhodišča, čeprav Kijev in ameriški obveščevalni viri trdijo, da je bil incident zrežiran ali napačno interpretiran. Na bojišču ukrajinska vojska uvaja nove taktike in obrambne sisteme, kot so ameriška vozila Tempest, ki so se izkazala za učinkovita pri uničevanju ruskih dronov. Ruski vojaški blogerji priznavajo, da ukrajinska strategija t. i. con uničenja povzroča ogromne izgube med ruskimi enotami, ki poskušajo napredovati. Hkrati Estonija stopnjuje politični pritisk z uvedbo prepovedi vstopa za 261 ruskih državljanov, ki so sodelovali v agresiji, in k podobnim ukrepom poziva tudi ostale evropske države.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Zvezno prizivno sodišče je razveljavilo odločitev nižjega sodišča o izpustitvi Mahmuda Khalila iz imigracijskega zapora, kar je omogočilo njegovo ponovno aretacijo in morebitno deportacijo. Odločitev je bila sprejeta z razmerjem glasov 2 proti 1. Odvetniki Mahmuda Khalila načrtujejo pritožbo na to odločitev. Sodišče je odločilo, da okrožno sodišče nima pristojnosti, dokler postopki na imigracijskem sodišču niso zaključeni.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Maria Corina Machado se je v četrtek v Beli hiši sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ob tej priložnosti mu je podarila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir kot priznanje za njegov domnevni prispevek k svobodi Venezuele. Srečanje so v Beli hiši označili za pozitivno, čeprav je Trump pred tem javno izrazil prepričanje, da bi moral nagrado prejeti on, saj naj bi v času svojega mandata končal osem vojn. Simbolna gesta je sprožila številne kritike in polemike tako v mednarodni javnosti kot v institucijah, ki podeljujejo to prestižno priznanje. Nobelov inštitut je ob tem pojasnil, da so njihove odločitve dokončne in da nagrade ni mogoče prenašati, deliti ali odvzeti, zato Machado kljub predaji medalje ostaja edina uradna nosilka naziva. Kritiki so dejanje označili za nepotrebno ponižanje in poskus pridobivanja naklonjenosti ameriške administracije, medtem ko so se na Norveškem odzvali s prezirom do takšnega razvrednotenja nagrade. Dogodek odraža napete odnose med venezuelsko opozicijo, ki si prizadeva za strmoglavljenje režima Nicolasa Madura, in ameriško politiko. Čeprav so se pojavila ugibanja o morebitni delitvi nagrade, pravila Nobelovega sklada tega ne dopuščajo. Analitiki opozarjajo, da gre predvsem za politično potezo Machado, s katero želi utrditi zavezništvo z Washingtonom v boju za demokratični prehod v domovini, vendar pa je s tem tvegala ugled v mednarodnih diplomatskih krogih.

Združeno kraljestvo je napotilo vojaškega častnika na Grenlandijo, kjer se bo pridružil novim evropskim silam pod vodstvom Danske. Odločitev vlade premierja Keira Starmerja prihaja v času, ko Danska krepko povečuje svojo vojaško prisotnost na Arktiki in na območju visokega severa. Skupna operacija vključuje več zavezniških držav, njen cilj pa je okrepiti varnostno arhitekturo v strateško pomembni regiji. Napetosti na tem območju so se povečale zaradi ponovnih pozivov novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi Združene države Amerike prevzele nadzor nad tem ozemljem ali ga celo anektirale. Grenlandija je sicer samoupravno ozemlje pod suverenostjo Danske, vendar Trump meni, da bi moral otok postati ameriška postojanka iz varnostnih razlogov. Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je poudaril pomen zavezniškega sodelovanja pri ohranjanju stabilnosti. Britanski prispevek z enim samim častnikom simbolizira politično podporo Danski in evropskim zaveznikom, hkrati pa odraža previdno diplomatsko držo Londona v odnosih z Washingtonom. Operacija je neposreden odgovor na spreminjajoče se geopolitične razmere in ozemeljske ambicije, ki so se znova pojavile v mednarodnem prostoru. Povečana prisotnost sil NATO in evropskih partneric na Arktiki služi kot odvračilni dejavnik pred morebitnimi poskusi destabilizacije regije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek, 15. januarja 2026, odločno zavrnil trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Kijev ovira uresničevanje mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Zelenski je v odzivu na Trumpove izjave poudaril, da Ukrajina nikoli ni bila in ne bo ovira za vzpostavitev miru, ter izpostavil pomen nadaljnjih diplomatskih odnosov z Združenimi državami Amerike. Trumpove obtožbe je pred tem podprl tudi Kremelj, kar je dodatno zaostrilo retoriko med Washingtonom in Kijevom. Odziv Zelenskega prihaja v času povečanih pritiskov nove ameriške administracije na ukrajinsko vodstvo, naj pristane na pogoje za končanje spopadov. Ukrajinski predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da si njegova država prizadeva za pravičen mir, hkrati pa je zavrnil odgovornost za morebitne zastoje v pogajalskem procesu, ki jih je Trump pripisal ukrajinski strani. Situacijo pozorno spremljajo tudi evropski zavezniki, ki so pred kratkim razpravljali o varnostnih jamstvih po morebitnem premirju. Politična napetost med Belo hišo in ukrajinskim predsedstvom se odraža tudi v širši mednarodni skupnosti, saj bi morebitna sprememba ameriške podpore lahko bistveno vplivala na potek konflikta. Zelenski je ob tem poudaril, da Ukrajina ostaja zavezana diplomaciji, vendar pod pogoji, ki ne ogrožajo njene suverenosti in prihodnje varnosti.

Ameriške oblasti so v Karibskem morju zasegle novo, že šesto cisterno, povezano z Venezuelo, sta 15. januarja 2026 potrdila dva uradnika Združenih držav Amerike. Operacija se je odvila v času povečanih napetosti in neposredno pred pomembnim diplomatskim srečanjem. Zasegi plovil so del širših prizadevanj Washingtona za uveljavljanje sankcij in nadzor nad trgovskimi potmi, ki so povezane z režimi pod ameriškimi embargi. Novica o zasegu je sovpadla s prvim uradnim srečanjem med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Machadova je srečanje označila za izvrstno, kar nakazuje na tesno usklajevanje med ameriško administracijo in opozicijskimi silami v Venezueli. Trumpova administracija s temi koraki krepi pritisk na Caracas, hkrati pa v regiji uveljavlja svojo zunanjepolitično strategijo. Analitiki opozarjajo, da so ti ukrepi povezani s širšo strategijo Donalda Trumpa, ki vključuje tudi napovedane carine za trgovinske partnerje Irana, s čimer želi izolirati države, ki kršijo ameriške trgovinske omejitve. Zasegi tankerjev v zadnjih tednih potrjujejo odločnost Združenih držav Amerike pri izvajanju sankcij, kar neposredno vpliva na globalne energetske trge in geopolitično stabilnost v Latinski Ameriki.