Ameriški senat je v četrtek sprejel obsežen proračunski sveženj, s katerim je zavrnil predlog predsednika Donalda Trumpa za drastično, 24-odstotno zmanjšanje sredstev za vesoljsko agencijo Nasa. Novi proračun v višini 24,4 milijarde dolarjev predstavlja le 1,6-odstotno zmanjšanje glede na prejšnje leto, s čimer so senatorji ohranili ključne znanstvene misije, ki bi bile ob uveljavitvi prvotnega predloga ogrožene. Medtem ko je Bela hiša zahtevala skoraj prepolovitev sredstev za direktorat za znanstvene misije, so zakonodajalci zagotovili 7,25 milijarde dolarjev, kar bo omogočilo nadaljevanje večine od 55 načrtovanih projektov. Istočasno se v Washingtonu stopnjujejo pritiski za znatno povečanje obrambnega proračuna. Admiral Daryl Caudle, poveljnik pomorskih operacij, je javno pozval, naj Združene države Amerike za obrambo namenijo več kot štiri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Po njegovih besedah bi ta "nova normalnost" znašala približno 1,25 bilijona dolarjev letno, kar bi po mnenju vojaškega vrha zagotovilo ustrezno stopnjo pripravljenosti in odvračanja v trenutnem geopolitičnem okolju. Predsednik Trump je za leto 2027 že napovedal obrambni proračun v višini 1,5 bilijona dolarjev. Dodatne polemike je povzročila ocena proračunskega urada kongresa (CBO) glede stroškov preimenovanja obrambnega ministrstva v ministrstvo za vojno. Uvedba sekundarnega naziva, ki jo je Trump odredil z izvršnim ukazom, bi lahko stala od 10 do 125 milijonov dolarjev, odvisno od obsega implementacije. Kritiki, med njimi senatorka Tammy Duckworth, opozarjajo, da gre za nepotrebno trošenje proračunskih sredstev, ki bi jih lahko porabili za oskrbo vojnih veteranov ali druge socialne programe. Ministrstvo za obrambo urada CBO še ni seznanilo s podrobnostmi izvedbe preimenovanja, zato končni znesek ostaja negotov.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je po močnem odzivu javnosti in strokovnjakov preklicala odločitev o nenadnem ukinitvi približno dveh milijard dolarjev sredstev, namenjenih programom za duševno zdravje in boj proti odvisnostim. Agencija za storitve na področju zlorabe snovi in duševnega zdravja (SAMHSA) je sprva v torek zvečer brez predhodnega opozorila odpovedala okoli 2000 nepovratnih sredstev, kar je ogrozilo delovanje številnih neprofitnih organizacij in nujno oskrbo najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Preklic sredstev bi pomenil takojšnjo zaustavitev ključnih storitev, vključno s preprečevanjem prevelikih odmerkov, razdeljevanjem naloksona in programi za brezdomce. Kritiki so potezo označili za uničujočo za nacionalno zdravstveno infrastrukturo, pri čemer so nekateri strokovnjaki opozarjali, da bi takšni ukrepi neposredno povzročili izgubo človeških življenj. Organizacije so poročale o izgubi znatnih finančnih virov čez noč, kar je povzročilo kaos med ponudniki zdravstvenih storitev na terenu. Preobrat predstavlja neuspeh za načrte Roberta F. Kennedyja mlajšega, ministra za zdravje in socialne zadeve, ki se zavzema za agresivno krčenje proračunov zdravstvenih agencij. Kennedy je predlagal združitev agencije SAMHSA v novo krovno organizacijo, imenovano Uprava za zdravo Ameriko (AHA). Čeprav so bila sredstva v sredo zvečer in četrtek zjutraj uradno ponovno odobrena, med izvajalci programov še vedno vlada negotovost glede dolgoročne stabilnosti financiranja pod trenutno vlado.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu in voditelji ključnih arabskih držav so po poročanju časnika The New York Times pozvali ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj odloži načrtovane vojaške napade na Iran. Netanjahu se je s Trumpom osebno pogovarjal v sredo, le dan po tem, ko je predsednik ZDA namignil, da je prejel kritične informacije o iranskih dejavnostih. Čeprav je Izrael v preteklosti zagovarjal ostrejše ukrepe, naj bi bila trenutna prošnja za odlog posledica strahu pred neobvladljivo regionalno vojno. Poleg Izraela so zaskrbljenost izrazile tudi sosednje arabske države, ki se bojijo neposrednih povračilnih ukrepov Teherana na svojem ozemlju. Diplomatski viri navajajo, da bi ameriško posredovanje v tem trenutku lahko destabiliziralo regijo do točke, ko nadzor nad konfliktom ne bi bil več mogoč. Donald Trump se je znašel pred zahtevno odločitvijo, saj je predhodno napovedoval odločno podporo Izraelu pri nevtralizaciji iranskega jedrskega in raketnega programa. Ta nenaden zasuk v strategiji izraelskega vrha odraža kompleksnost varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu. Medtem ko je Trump pred meseci obljubljal uničenje iranskih zmogljivosti, so regionalni akterji zdaj očitno ocenili, da bi bila cena neposrednega spopada previsoka. Bela hiša uradno še ni potrdila, ali bo Trump sledil tem prošnjam, vendar poročila nakazujejo na začasno umiritev napetosti.

Združene države Amerike so v letu 2025 prvič po več desetletjih zabeležile negativen migracijski saldo, kar je neposredna posledica poostrene priseljenske politike predsednika Donalda Trumpa. Po podatkih študije inštituta Brookings se je število neto migracij gibalo med ničlo in izgubo približno 295.000 ljudi. Čeprav se je število deportacij povečalo, poročilo poudarja, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov v državo. Zmanjšanje števila priseljencev je posledica strožjih pogojev za pridobitev vizumov in podaljšanih čakalnih dob, kar je močno prizadelo predvsem tuje študente in visoko usposobljene strokovnjake, zlasti iz Indije. Ta trend bi lahko v prihodnje negativno vplival na zaposlovanje v ključnih sektorjih, kot so tehnologija, zdravstvo in visoko šolstvo. Napovedi za leto 2026 kažejo, da se bo trend negativnega migracijskega salda verjetno nadaljeval, kar vnaša negotovost v ameriško gospodarsko rast. Na političnem področju so se pojavile trditve, da množične deportacije prispevajo k večji dostopnosti stanovanj. Republikanska stranka izpostavlja, da se je v 14 od 20 metropolitanskih območij z največjim številom nezakonitih priseljencev znižala cena stanovanj, kar pripisujejo zmanjšanemu povpraševanju po nepremičninah. Kljub tem trditvam ekonomisti opozarjajo, da korelacija med deportacijami in cenami nepremičnin še ne potrjuje neposredne vzročne povezave, saj na trg vplivajo številni drugi dejavniki.

Združene države Amerike so v letalskem oporišču v Katarju odprle novo celico za koordinacijo zračne in protiraketne obrambe, s čimer krepijo svojo vojaško držo v luči naraščajočih napetosti z Iranom. Ameriški predsednik Donald Trump je hkrati izrazil podporo protivladnim protestnikom v islamski republiki in napovedal možnost novih vojaških napadov, kar še dodatno zaostruje odnose v regiji Persijskega zaliva. Na gospodarskem področju je Trumpova napoved uvedbe 25-odstotnih carin na uvoz iz držav, ki ohranjajo trgovinske odnose z Iranom, neposredno prizadela strateške interese Indije. Ukrep ogroža indijske načrte za razvoj strateškega pristanišča Čabahar in negativno vpliva na izvoz kmetijskih pridelkov, predvsem basmati riža. Čeprav Iran predstavlja le 0,3 odstotka celotnega indijskega izvoza, bi lahko carinski pritiski resno otežili prizadevanja New Delhija za diverzifikacijo trgovinskih poti. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je Iran preko državne televizije objavil grožnje z atentatom na ameriškega predsednika, pri čemer so uporabili posnetke preteklih napadov. Washington se je na te grožnje odzval s povečano pripravljenostjo in pritiski na zaveznice, da omejijo sodelovanje s Teheranom, kar povzroča negotovost na svetovnih trgih in v mednarodni diplomaciji.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je napovedalo začasno zaustavitev obdelave priseljenskih vizumov za državljane 75 držav, ki začne veljati 21. januarja 2026. Ukrep, ki ga je sprejela administracija predsednika Donalda Trumpa, temelji na prepričanju, da priseljenci iz teh držav prekomerno obremenjujejo ameriški socialni sistem. Med prizadetimi državami so med drugim Pakistan, Iran, Rusija, Nigerija, Afganistan in Maroko. Odločitev vključuje vse kategorije priseljenskih vizumov, vključno z družinskimi, delovnimi in tistimi iz loterije. Zunanje ministrstvo, pod vodstvom državnega sekretarja Marca Rubia, je pojasnilo, da bo zamrznitev trajala, dokler ne bodo vzpostavljeni postopki, ki bodo preprečili, da bi novi priseljenci postali finančno breme za ameriške davkoplačevalce. Čeprav bodo prosilci še vedno lahko oddajali vloge in se udeleževali načrtovanih intervjujev, vizumov do preklica ne bodo izdajali. Ukrep ne vpliva na nepriseljenske vizume, kot so turistični, študentski ali poslovni, prav tako pa ne velja za tiste, ki vizume že imajo. Kritiki opozarjajo, da takšna politika spreminja priseljevanje v preizkus premoženja, saj administracija razmišlja o uvedbi varščin v višini do 15.000 dolarjev. Države, kot je Pakistan, so že izrazile upanje na hitro obnovitev rednih postopkov, medtem ko ameriške oblasti poudarjajo načelo "Amerika na prvem mestu" in potrebo po večji finančni samozadostnosti priseljencev pred vstopom v državo. Seznam prizadetih držav zajema približno 40 odstotkov vseh držav na svetu, kar predstavlja enega najobsežnejših posegov v ameriško priseljensko politiko v zadnjih desetletjih.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročanju tujih medijev preklical načrte za neposreden vojaški poseg proti Iranu. Odločitev o opustitvi vojaške opcije naj bi sprejel kljub predhodnim grožnjam z napadi na iranske jedrske in civilne cilje. Administracija Združenih držav Amerike se je namesto vojaškega posredovanja osredotočila na zbiranje obveščevalnih podatkov, pri čemer so evropske zaveznice zaprosili za delitev informacij o potencialnih tarčah znotraj Irana. Napetosti med državama so se stopnjevale zaradi nasilnega zatiranja protestov v Iranu, kjer naj bi po nekaterih ocenah pod rokami vladnih sil padlo do 12.000 ljudi. Trump je protestnikom obljubil pomoč in Teheran posvaril pred usmrtitvami zapornikov, vendar so zalivske zaveznice pod vodstvom Savdske Arabije lobirale proti ameriškemu vojaškemu vpletanju v regiji. Geopolitični položaj dodatno zapletajo razpoke znotraj Sveta za sodelovanje v Zalivu, predvsem med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Združene države Amerike še naprej pozorno spremljajo iranski raketni in jedrski program. Čeprav je bila vojaška akcija za zdaj ustavljena, je Trump poudaril, da bi ponovni poskusi razvoja jedrskega orožja lahko sprožili nove povračilne ukrepe. Mednarodna skupnost ostaja v pripravljenosti, saj Washington od zaveznic v Evropski uniji pričakuje tesnejše sodelovanje pri spremljanju iranskih dejavnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek, 15. januarja 2026, zagrozil z aktivacijo zakona o uporu (Insurrection Act), ki bi mu omogočil namestitev aktivnih vojaških enot v zvezni državi Minnesota. Grožnja sledi stopnjevanju napetosti v Minneapolisu, kjer se prebivalci in aktivisti spopadajo z zveznimi agenti urada za priseljevanje in carine (ICE). Razmere so se dodatno zaostrile po sredinem incidentu, ko je zvezni agent ustrelil in ranil moškega, ki naj bi ga napadel z orodjem, kar je že drugo streljanje zveznih organov v tem mestu v zadnjem tednu. Predsednik je v svojem sporočilu na družbenih omrežjih lokalne politike označil za skorumpirane in zahteval, da nemudoma zaustavijo "profesionalne hujskače in upornike", ki naj bi ovirali delo agentov ICE. Guverner Minnesote Tim Walz in župan Minneapolisa Jacob Frey sta se na grožnje odzvala kritično ter poudarila, da prisotnost zveznih sil podpihuje nasilje. Walz je operacije ICE označil za kampanjo organizirane brutalnosti proti državljanom, hkrati pa protestnike pozval k mirnemu izražanju nezadovoljstva. Zakon o uporu iz leta 1807 predstavlja izjemo od splošne prepovedi uporabe vojske za domače kazensko pregone in ni bil uporabljen že več kot 30 let. Kritiki opozarjajo, da bi Trumpova napoved lahko vodila v uvedbo izrednega stanja v mestu, kjer so se zvezni agenti že spopadali s protestniki z uporabo solzivca in kemičnih sredstev. Medtem ko administracija načrtuje napotitev dodatnih tisoč agentov obmejne straže, se pravni strokovnjaki in zavezniki predsednika spopadajo z vprašanji o ustavnosti in primernosti takšnega ukrepa.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal možnost uporabe zakona o uporu (Insurrection Act) iz leta 1807, da bi v Minneapolisu ustavil proteste, usmerjene proti zvezni agenciji za priseljevanje in carine (ICE). Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da namerava uporabiti vojaško silo ali nacionalno gardo, če lokalni politiki v Minnesoti ne bodo zajezili delovanja, ki ga je označil za napade profesionalnih agitatorjev na uslužbence agencije ICE. Po njegovih besedah je namen takšnega ukrepa hitra končanje razmer, ki jih je opisal kot travestijo v tej zvezni državi. Zakon o uporu je redek zvezni instrument, ki predsedniku omogoča namestitev aktivne vojske za domače kazensko pregajanje, kar je v ameriški zgodovini sprožilo številne pravne in politične razprave. Čeprav je Trump trdil, da so nekateri predsedniki ta zakon uporabili več deset krat, zgodovinski zapisi kažejo, da je bil v celotni zgodovini ZDA uporabljen približno tridesetkrat. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza pomenila močan poseg v pristojnosti posameznih zveznih držav. Napetosti v Minneapolisu so se stopnjevale po incidentih s streljanjem, v katere so bili vpleteni uslužbenci agencije ICE, kar je med prebivalci sprožilo val ogorčenja in strahu. Namestnik generalnega tožilca Todd Blanche je proteste proti domnevnim zlorabam agencije na družbenih omrežjih označil za upor, kar dodatno zaostruje retoriko med zveznimi oblastmi in lokalnimi skupnostmi. Analitiki poudarjajo, da bi uveljavitev zakona lahko vodila do nepredvidenih posledic za državljanske svobode v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z aktivacijo zakona o vstaji (Insurrection Act) v odziv na zaostrene razmere v Minneapolisu, kjer so se stopnjevale napetosti med protestniki in agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Odločitev sledi incidentu, v katerem je agent Jonathan Ross pred dobrim tednom dni ubil neoboroženo 37-letno ameriško državljanko Renee Nicole Good. Medtem ko administracija brani postopke agenta in zavrača preiskavo, guverner Minnesote Tim Walz pripravlja nacionalno gardo na morebitno posredovanje proti zveznim agentom, če bi prišlo do novih nasilnih soočenj. Kritike na račun predsednikovih metod prihajajo tudi iz konservativnih vrst, saj je kolumnist New York Timesa Bret Stephens ravnanje agentov v mestu primerjal s tujo invazijo in opozoril na brutalno zlorabo oblasti. Hkrati so se v Philadelphii lokalne oblasti, vključno z okrožnim tožilcem Larryjem Krasnerjem, odločno postavile proti zveznim operacijam in zagrozile s kazenskim pregonom agentov ICE, če bodo kršili mestne zakone. Administracija in njeni zavezniki v kongresu, med njimi predsednik predstavniškega doma Mike Johnson, medtem vztrajajo pri izvajanju množičnih deportacij, kar nekateri analitiki povezujejo s krščanskim nacionalizmom. Analitiki opozarjajo na nevarno retoriko Bele hiše, ki poskuša pokojno Renee Nicole Good prikazati kot teroristko, da bi upravičila uporabo smrtonosne sile. Situacija v Minneapolisu predstavlja globok ustavni spor med zvezno oblastjo in lokalnimi samoupravami, ki se spopadajo z vse večjo militarizacijo pregona priseljencev sredi ameriških mest.

V Minneapolisu v ameriški zvezni državi Minnesota se nadaljujejo napeti spopadi med protestniki in pripadniki zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE), ki izvajajo ukrepe administracije predsednika Donalda Trumpa. Razmere so se močno zaostrile po 7. januarju, ko je uradnik med operacijo ustrelil 37-letno Renée Good, kar je sprožilo val nezadovoljstva in uličnih nemirov. Predsednik Trump je zaradi nezmožnosti lokalnih oblasti, da bi zajezile napade na zvezne agente, zagrozil z aktivacijo zakona o vstaji (Insurrection Act) in napotitvijo vojaških enot. Lokalne oblasti v Minnesoti in Illinoisu so na stopnjevanje zvezne prisotnosti odgovorile s pravnimi sredstvi. Državi sta vložili tožbo proti Trumpovi administraciji, s katero želita ustaviti okrepljeno delovanje agentov ICE na svojih ozemljih. Guvernerji trdijo, da zvezno posredovanje krši avtonomijo zveznih držav in le še dodatno podpihuje nasilje na ulicah, namesto da bi umirilo strasti po tragičnem incidentu. Morebitna uporaba zakona o vstaji bi pomenila drastičen preobrat v ameriški notranji politiki, saj bi omogočila razporeditev redne vojske za izvajanje policijskih nalog na ameriških tleh. Kritiki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko vodila v ustavno krizo in nadaljnjo polarizacijo družbe. Trenutno zvezni agenti ostajajo na položajih, medtem ko se protesti v mestu Minneapolis ne umirjajo, kar povzroča visoko varnostno tveganje za obe strani.

Več kot 80 demokratskih poslancev v ameriškem kongresu je podprlo predlog za ustavno obtožbo (impeach) ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem. Pobuda, ki jo je vložila kongresnica Robin Kelly iz Illinoisa, je neposreden odziv na dogodke v Minneapolisu, kjer je zvezni agent službe za priseljevanje in carine (ICE) 7. januarja ubil 37-letno Renee Nicole Good. Incident je sprožil val protestov po vsej državi proti strogi priseljenski politiki administracije predsednika Donalda Trumpa, ki vključuje obsežno namestitev zveznih agentov v mestih pod vodstvom demokratov. Obtožnica sekretarki Noem med drugim očita oviranje kongresnega nadzora, saj naj bi zakonodajalcem zavrnila dostop do prostorov za pridržanje migrantov, ter kršitev javnega zaupanja. Kljub stopnjevanju napetosti in protestom v Minneapolisu je Noemova po navedbah medijev na območje poslala dodatne zvezne enote in zagovarjala ravnanje agenta, ki je streljal. Demokratski poslanci, vključno s predstavniki iz Minnesote, trdijo, da so taktike pod vodstvom Noemove povzročile nepotrebno nasilje in uničenje družin. Demokrati v več ameriških zveznih državah so hkrati predlagali novo zakonodajo, s katero želijo omejiti delovanje agencije ICE na svojih ozemljih. Ker imajo republikanci trenutno večino v obeh domovih kongresa, so možnosti za uspeh ustavne obtožbe majhne, razen če bi demokratom uspel preobrat na prihajajočih vmesnih volitvah. Kljub temu politični pritisk na ministrstvo za domovinsko varnost narašča, saj se spopadi med zveznimi oblastmi in lokalnimi skupnostmi v Minneapolisu nadaljujejo.

V Minneapolisu in Santa Ani so izbruhnili siloviti nemiri in protesti, potem ko so zvezni agenti službe za priseljevanje in carine (ICE) v dveh ločenih incidentih ustrelili dve osebi. V najnovejšem incidentu v Minneapolisu je zvezni agent ustrelil moškega iz Venezuele, ki se je po navedbah ministrstva za domovinsko varnost upiral aretaciji in agenta napadel z orodjem. Incident je sprožil takojšen odziv javnosti, policija pa je proti protestnikom uporabila solzivec in druga prisilna sredstva. Istočasno so iz Kalifornije poročali o hujših poškodbah 21-letnega protestnika Kadena Rummlerja, ki ga je agent ministrstva za domovinsko varnost med protesti v Santa Ani iz neposredne bližine ustrelil v obraz z nesmrtnim strelivom. Rummler je zaradi strela trajno oslepel na levo oko, utrpel pa je tudi zlome lobanje in hude poškodbe mehkih tkiv. Njegova družina in očividci poročajo o neprimernem vedenju agentov na prizorišču, ki naj bi se poškodovanemu mladeniču celo posmehovali. Napetosti v državi so se stopnjevale že od prejšnjega tedna, ko je agent ICE v Minneapolisu ubil 37-letno Renee Nicole Good. Politični odzivi na dogodke so močno polarizirani; medtem ko administracija poudarja porast groženj agentom in nujnost zagotavljanja varnosti meja, kritiki opozarjajo na sistemsko uporabo prekomerne sile in pomanjkanje nadzora nad zveznimi organi v tako imenovanih mestih zatočiščih.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uveljavitvijo zakona o vstaji (Insurrection Act), da bi zaustavil množične proteste v Minnesoti, ki so izbruhnili po nedavnih incidentih z zveznimi agenti. Gre za izjemno redek ukrep, ki bi predsedniku omogočil namestitev aktivnih vojaških enot na ameriških ulicah za izvajanje domačega kazenskega pregona, kar se v Združenih državah Amerike šteje za skrajno sredstvo v primeru popolne izgube nadzora nad javnim redom. Napoved je sprožila ostre odzive in zaskrbljenost v političnih krogih, kjer kritiki opozarjajo na nevarnost povzročitve kaos in ustavne krize. Zakon, ki je bil nazadnje uporabljen pred več kot tremi desetletji, daje predsedniku široka pooblastila, vendar njegova uporaba v odgovor na civilne nemire ostaja predmet globokih pravnih in etičnih razprav. Stopnjevanje retorike o uporabi domače vojaške sile se dogaja v času visoke napetosti po vsej državi. Zakon iz leta 1807 predstavlja eno redkih izjem od načela, ki vojski prepoveduje opravljanje policijskih nalog znotraj meja države. Trumpova grožnja z aktivacijo vojske za nadzor ulic v Minneapolisu pomeni odmik od običajnih protokolov sodelovanja med zvezno in državno ravnjo pri obvladovanju protestov, kar bi lahko trajno spremenilo naravo odzivanja na državljansko nepokorščino.

V Minneapolisu so se v sredo zvečer zvezni agenti ponovno zapletli v streljanje, pri čemer so ranili moškega, kar je v mestu povzročilo novo valovanje nasilnih protestov in uporabo prisilnih sredstev. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je sporočilo, da je agent službe ICE med poskusom aretacije ustrelil venezuelskega državljana v nogo. Do incidenta je prišlo med načrtovano ustavitvijo vozila, po kateri je osumljenec domnevno poskušal pobegniti, pri pridržanju pa naj bi agenta napadli še dve osebi iz bližnje stavbe. Kmalu po streljanju se je na prizorišču zbrala množica protestnikov, ki so v organe pregona metali snežne kepe, kamenje in pirotehnična sredstva. Zvezne sile, vključno s pravosodnimi policisti v opremi za obvladovanje izgredov, so odgovorile s solzivcem, svetlobnimi granatami in gumijastimi naboji. Napetosti v mestu so izjemno visoke, saj se je dogodek zgodil le teden dni po tem, ko so zvezni agenti na podoben način ubili Američanko Renee Nicole Good, kar je že pred tem sprožilo vsesplošno ogorčenje. Župan Minneapolisa Jacob Frey je ravnanje zvezne službe ICE označil za nedopustno in zahteval njihov takojšnji umik iz mesta. Kljub kritikam na račun administracije Donalda Trumpa je prebivalce pozval k mirnosti in jih opozoril, naj ne nasedajo provokacijam, saj kaos ne koristi nikomur. Medtem ko so lokalne oblasti poskušale umiriti situacijo, je zvezna vlada napovedala nadaljnjo krepitev prisotnosti agentov za zagotavljanje reda in izvajanje imigracijske politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z aktivacijo zakona o uporu (Insurrection Act), ki bi mu omogočil namestitev aktivnih vojaških enot v Minneapolisu. Grožnja je odziv na stopnjevanje protestov proti zveznemu uradu za priseljevanje in carine (ICE), ki so izbruhnili po smrti Renee Good 7. januarja. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da bo ukrepal sam, če demokratsko vodstvo zvezne države Minnesota ne bo omejilo nasilnih protestnikov in vzpostavilo reda. Zakon o uporu iz leta 1807 predsedniku podeljuje izredna pooblastila za uporabo redne vojske na ozemlju Združenih držav Amerike za namene domačega kazenskega pregona. Gre za izjemno redek ukrep, ki je bil nazadnje uporabljen leta 1992 med nemiri v Los Angelesu. Predsednik je poudaril, da pričakuje od lokalnih politikov spoštovanje zakonov, sicer bo za zaščito zveznih organov uporabil vojaško silo. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po tem, ko sta državi Minnesota in Illinois vložili tožbo proti zvezni vladi zaradi povečane prisotnosti agentov ICE. Trenutni dogodki odražajo širši konflikt med Trumpovo administracijo in lokalnimi oblastmi glede vprašanj priseljevanja in metod zagotavljanja javne varnosti, kar se je v preteklosti že izkazalo za kritično točko v mestih, kot sta Portland in Los Angeles.

V ameriškem mestu Minneapolis so se razmere po usodni ustrelitvi aktivistke Renee Nicole Good s strani agenta službe za priseljevanje in carine (ICE) močno zaostrile. Protestniki so se z zveznimi organi spopadali z uporabo avtomobilov, steklenic in kamenja, medtem ko se v ameriški javnosti krepijo razprave o legitimnosti delovanja službe ICE in nevarnosti državljanske vojne. Medtem ko del medijev in politikov poudarja brutalnost zveznih agentov, konzervativni komentatorji opozarjajo na radikalizacijo protestnikov, ki odkrito pozivajo k oboroženemu uporu. Guverner zvezne države Minnesota Tim Walz je zaradi napetosti aktiviral narodno gardo in v svojih izjavah namignil na zgodovinsko prelomne trenutke, kar so republikanski kritiki označili za podpihovanje vstaje. Na drugi strani je Katy Tur z mreže MSNBC izrazila skrb glede metod zaposlovanja v ministrstvu za domovinsko varnost, češ da privabljanje posameznikov z nagnjenostjo k orožju in borilnim veščinam prispeva k nasilju agentov na terenu. Dogajanje v Minneapolisu je tako postalo osrednja točka globoke politične polarizacije v državi. Administracija predsednika Donalda Trumpa je na dogodke odgovorila z napovedjo strožjih ukrepov proti tistim, ki ovirajo delo zveznih agentov. Tom Homan, svetovalec za varnost meja, je napovedal vzpostavitev javne baze podatkov aretiranih protestnikov, s čimer želi doseči njihovo javno izpostavitev in sankcioniranje s strani delodajalcev ter izobraževalnih ustanov. Po njegovih besedah bodo vsi, ki bodo fizično ovirali ali napadali uradne osebe, kazensko preganjani brez izjem.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je objavila seznam športnih tekmovanj, ki so uvrščena med "večje športne dogodke", za katere veljajo izjeme pri nedavno uveljavljeni splošni prepovedi izdajanja vizumov. Ta odločitev bo športnikom, trenerjem in spremljevalnemu osebju omogočila vstop v državo za namen udeležbe na specifičnih tekmovanjih, kljub siceršnjim strogim omejitvam potovanj v Združene države Amerike. Seznam izjem vključuje številna profesionalna tekmovanja in turnirje, ki so ključni za ameriško športno industrijo, vendar pa presenetljivo ne vključuje svetovnega prvenstva v nogometu leta 2026 in olimpijskih iger leta 2028. Ukrep je bil sprejet po pritisku športnih lig, ki so si prizadevale za jasnost glede statusa mednarodnih udeležencev v času zaostrenih migracijskih politik. Uradniki so pojasnili, da so te izjeme nujne za nemoten potek profesionalnega športa, ki predstavlja pomemben del gospodarske dejavnosti. Kljub temu odločitev sproža vprašanja o doslednosti vizumske politike, saj nekateri največji svetovni dogodki v prihodnosti vsaj za zdaj niso bili vključeni v to kategorijo posebnih obravnav.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je v Beli hiši sestal z voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado, s katero sta razpravljala o prihodnosti Venezuele po aretaciji nekdanjega diktatorja Nicolása Madura. Machadova je po srečanju obiskala ameriški Kapitol, kjer se je sestala s senatorji in poudarila, da se venezuelski narod pri prizadevanjih za vzpostavitev svobode in demokracije zanaša na podporo predsednika Trumpa. Srečanje predstavlja ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo države po letih avtoritarne vladavine. Nekdanji veleposlaniki in analitiki ocenjujejo, da so preostali deli Madurovega režima v pričakovanju nadaljnjega razvoja dogodkov, medtem ko prebivalstvo Venezuele izraža zadovoljstvo nad aretacijo nekdanjega voditelja. Machadova je v svojih izjavah izpostavila optimizem in pomen mednarodnega sodelovanja pri obnovi države. Pogovori so se osredotočili predvsem na politično tranzicijo in zagotavljanje stabilnega okolja za prihodnje demokratične procese. Ameriška administracija pod vodstvom Trumpa aktivno išče načine za gospodarsko oživitev Venezuele, kar vključuje tudi energetski sektor. Machadova je srečanje označila za zgodovinsko in izrazila prepričanje, da bo ameriška podpora ključna pri preprečevanju ponovnega vzpona socialističnih sil. Napovedane so bile nadaljnje koordinacije med Washingtonom in začasnimi venezuelskimi oblastmi za zagotovitev nemotenega prehoda oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel člane hokejskega moštva Florida Panthers, ki so v letu 2025 ponovno osvojili naslov prvakov lige NHL. Ekipa s Floride je v prestolnico prispela na tradicionalni sprejem po zmagi v finalu Stanleyjevega pokala, kjer so slavili že drugo leto zapored. Predsednik je med slovesnostjo poudaril izjemen športni dosežek moštva in njihovo vztrajnost na poti do zaporednih naslovov. Ob robu dogodka v Ovalni pisarni se je Trump srečal tudi z igralci in vodstvom italijanskega nogometnega kluba Juventus FC, ki so bili prav tako na obisku v Washingtonu. Srečanje s predstavniki torinskega velikana je potekalo 18. junija 2025, kar kaže na pestro diplomatsko in športno dogajanje v predsedniški rezidenci v tem obdobju. Dogodek je služil kot platforma za promocijo mednarodnega športnega sodelovanja in proslavo ameriških športnih uspehov. Sprejemi zmagovalcev severnoameriških profesionalnih lig so v Beli hiši ustaljena tradicija, vendar sta tokratna zaporedna zmaga Floride in prisotnost evropskega nogometnega kolektiva vnesli dodatno težo dogodku. Panthers so s tem potrdili svojo prevlado v hokejskem svetu, medtem ko obisk Juventusa nakazuje na širjenje vpliva evropskega nogometa na ameriškem trgu.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v Beli hiši sestal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado, ki mu je simbolno predala svojo Nobelovo nagrado za mir. Trump je na družbenem omrežju Truth Social dejanje označil za čudovito gesto medsebojnega spoštovanja. Kljub tej simbolni predaji pa Trump Machadovi ni zagotovil ameriške podpore za vodenje Venezuele, kar nakazuje na ohranitev pragmatične distance v ameriški zunanji politiki do regije. Dogodek v Oslu, kjer domuje Nobelov odbor, je sprožil jasna opozorila, da je Nobelova nagrada osebno priznanje in kot taka neprenosljiva na drugo osebo. To pomeni, da dejanje Machadove nima pravne ali formalne teže v očeh podeljevalcev nagrade, temveč ostaja na ravni politične komunikacije. Srečanje se je odvilo v času, ko se ameriška administracija spopada z večplovitimi diplomatskimi izzivi, vključno z odnosi z južnoameriškimi državami. Politični analitiki opozarjajo, da je bila gesta predvsem namenjena krepitvi Trumpovega mednarodnega ugleda, za kar si njegovi sodelavci prizadevajo že dlje časa. Čeprav je predsednik v preteklosti kazal ambivalenten odnos do tovrstnih priznanj, sprejetje nagrade od Machadove potrjuje njegove ambicije po zgodovinskem priznanju njegovih prizadevanj na področju svetovne diplomacije.

Veleposlanik Združenih držav Amerike pri Združenih narodih je sporočil, da so glede morebitnega posredovanja v Iranu za Washington odprte vse možnosti. Napoved sledi poročilom o naraščajočem nasilju v državi, kjer naj bi bilo po določenih navedbah ubitih že več tisoč ljudi. Ameriška stran poudarja, da je njihov primarni cilj ustaviti nadaljnje prelivanje krvi in zagotoviti stabilnost v regiji. Predstavnik ZDA je v svojem nagovoru izpostavil, da je predsednik Donald Trump človek dejanj in ne zgolj besed, kar naj bi bila po njegovih besedah pogosta težava znotraj struktur Združenih narodov. Washington s temi izjavami stopnjuje pritisk na iranski režim, pri čemer ne izključujejo niti vojaškega posredovanja, če bi se razmere še dodatno zaostrile oziroma če diplomatska prizadevanja ne bi obrodila sadov. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja zaostrovanje retorike, saj bi kakršna koli neposredna intervencija v Iranu pomenila korenito spremembo varnostne arhitekture na Bližnjem vzhodu. Čeprav so konkretni načrti še neznani, uporaba fraze o vseh možnostih na mizi jasno nakazuje na pripravljenost ZDA na uporabo sile v primeru neuspeha mednarodnega pritiska.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v noči na petek uradno napovedal ustanovitev Sveta za mir, ki bo zadolžen za nadzor nad novimi oblastmi v Gazi in uveljavljanje mirovnega načrta. Svet, ki mu bo predsedoval Trump osebno, bo bdel nad izvajanjem druge faze mirovnega procesa, ki se je začela ta teden. Trump je ob tem poudaril, da je napočil čas za stabilizacijo regije in zagotovitev dolgoročne varnosti. V okviru nove strategije je ameriški predsednik napovedal popolno demilitarizacijo gibanja Hamas, kar predstavlja ključen pogoj za delovanje novih civilnih struktur v Gazi. Sestava sveta, ki naj bi vključeval mednarodne in regionalne akterje, bo po besedah ameriškega predsednika javnosti razkrita v bližnji prihodnosti. Trump je ustanovitev telesa označil za čast in nujno potezo za zagotovitev miru. Ta poteza sledi seriji Trumpovih diplomatskih pobud na mednarodnem prizorišču, s katerimi želi utrditi ameriško vlogo posrednika v globalnih konfliktih. Čeprav so podrobnosti o sestavi in izvršnih pooblastilih sveta še skope, napoved nakazuje neposredno vključevanje ameriške administracije v povojno ureditev Pásma Gaze. Mednarodna javnost z zanimanjem pričakuje odzive regionalnih sil na Trumpovo neposredno vodenje mirovnega telesa.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek v Beli hiši gostil hokejsko ekipo Florida Panthers, ki je v pretekli sezoni ubranila naslov prvaka lige NHL in osvojila Stanleyjev pokal. To je bil za ekipo s Floride že drugi zaporedni obisk v predsedniški rezidenci, s čimer so potrdili svojo prevlado v severnoameriški hokejski ligi. Med slovesnostjo je Trump pohvalil izjemne dosežke moštva in izpostavil njihovo borbenost ter športni duh, ki sta jih pripeljala do ponovitve lanskega uspeha. Predsednik si je nadel tudi šampionski prstan, ki so mu ga podarili člani ekipe, in poudaril pomen vztrajnosti pri doseganju vrhunskih športnih ciljev na najvišji ravni. Sprejem športnih prvakov v Beli hiši velja za dolgoletno tradicijo v ameriški politiki in kulturi, s katero se počastijo najboljši športni kolektivi v državi. Dogodek je minil v sproščenem vzdušju, udeležil pa se ga je celoten strokovni štab z igralci, ki so predsedniku v zahvalo podarili personaliziran dres ekipe.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo, 15. januarja, napovedal uradno ustanovitev mirovnega sveta za območje Gaze, kar predstavlja ključni mejnik v drugi fazi ameriškega načrta za končanje spopadov v palestinski enklavi. Trump je novico objavil na svojem družbenem omrežju Truth Social, kjer je poudaril, da je odbor pripravljen prevzeti svojo vlogo pri stabilizaciji razmer. Gre za strateški premik v ameriški zunanji politiki, ki se pod novo upravo osredotoča na neposredno posredovanje pri doseganju trajnega premirja med spopadajočimi se stranmi. Svet za mir bo deloval kot osrednji organ za nadzor nad izvajanjem sporazumov in zagotavljanje humanitarne pomoči, hkrati pa bo služil kot diplomatska platforma za nadaljnja pogajanja. Po navedbah tiskovne agencije AFP je ustanovitev tega telesa del širšega prizadevanja Združenih držav Amerike za ponovno vzpostavitev varnosti na Bližnjem vzhodu. Člani komisije in njihove specifične pristojnosti bodo podrobneje opredeljeni v prihodnjih dneh, ko se bo načrt začel izvajati v praksi. Trumpova administracija s tem korakom utrjuje svojo vlogo glavnega mediatorja v regiji, vendar pa odločitev sproža različne odzive v mednarodni javnosti. Kritiki in podporniki pozorno spremljajo, kako bo novoustanovljeni svet sodeloval z lokalnimi oblastmi in drugimi mednarodnimi akterji, saj druga faza načrta predvideva zahtevne korake pri obnovi infrastrukture in zagotavljanju politične stabilnosti na območju Gaze. Napoved predstavlja pomemben odmik od prejšnjih diplomatskih pristopov in stavi na večji vpliv Washingtona na terenu.

Voditeljica venezuelske opozicije María Corina Machado je med obiskom v Beli hiši ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu podarila medaljo svoje Nobelove nagrade za mir. Machado je dejanje potrdila po delovnem kosilu s predsednikom, ki je že pred srečanjem izrazil mnenje, da bi mu bila predaja ali delitev nagrade v veliko čast. Odločitev opozicijske voditeljice je v mednarodni javnosti sprožila mešane odzive, zlasti glede narave in namena takšne gest. Na vprašanje novinarjev, ali je Trump medaljo dejansko obdržal, Machado ni podala neposrednega odgovora. Ameriški predsednik je predhodno v javnih nastopih nakazal, da si zasluži priznanje za svoja prizadevanja na področju mednarodne politike, kar je verjetno botrovalo tej nenavadni diplomatski gesti. Kljub temu podelitev fizične medalje ne spreminja uradnega statusa nagrajenke, saj naziv Nobelovega nagrajenca ostaja vezan na prvotno prejemnico. Center za Nobelovo nagrado za mir v Oslu je v odzivu na dogodek pojasnil, da fizična medalja sicer lahko zamenja lastnika, vendar to nima vpliva na uradni seznam nagrajencev. Poudarili so, da naslov nagrajenca ni prenosljiv. Dogodek simbolizira tesno zavezništvo med Trumpovo administracijo in venezuelsko opozicijo, ki si prizadeva za spremembo oblasti v Caracasu s podporo Washingtona.

Mehika se je leta 2025 pozicionirala kot vodilna dobaviteljica nafte in naftnih derivatov na Kubo, pri čemer je država na otok pošiljala predvsem surovo nafto najvišje kakovosti. Po podatkih državnega naftnega podjetja Pemex je Mehika med januarjem in septembrom 2025 na Kubo izvozila energentov v skupni vrednosti 400 milijonov dolarjev. Ta porast pošiljk predstavlja močan trend utrjevanja energetskih vezi med državama v obdobju, ko se Kuba sooča s hudo energetsko krizo. Poročila razkrivajo precejšnja neskladja v uradnih podatkih o izvozu, saj je Mehika Združenim državam Amerike poročala le o 13 odstotkih dejanskih pošiljk goriva na Kubo. Medtem ko Mehika doma zadržuje nafto nižje kakovosti, v Havano pošilja svojo najlažjo in najbolj kakovostno surovo nafto, kar dodatno poudarja strateško naravo teh pošiljk. Takšna praksa je povzročila napetosti v diplomatskih odnosih, zlasti z Washingtonom, ki ohranja strog gospodarski embargo proti Kubi. Operacije podjetja Pemex kažejo na namerno politiko podpore kubanskemu režimu s strani mehiške vlade. Kljub pritiskom mednarodne skupnosti in tveganju sankcij, se je Mehika odločila za vlogo glavnega energetskega poroka za otok. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti podatki o prikritem izvozu sprožili ostrejše odzive ameriške administracije, ki pozorno spremlja vsako kršitev omejitev trgovanja z energenti na karibskem območju.

Vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) Kiril Dmitrijev je izjavil, da bo naslednja strateška tarča ameriškega predsednika Donalda Trumpa Kanada. Dmitrijev je svojo oceno podal v luči Trumpovih preteklih interesov po širitvi ameriškega ozemlja in vpliva, pri čemer je kot predhodni primer navedel predsednikovo zanimanje za nakup Grenlandije. Po mnenju ruskega uradnika se bodo ameriška prizadevanja zdaj usmerila proti severni sosedi. Izjave Dmitrijeva so bile podane v petek, 16. januarja, in odražajo ruski pogled na zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod vodstvom Trumpa. Čeprav uradni Washington ni potrdil nobenih načrtov glede Kanade, Dmitrijev poudarja, da gre za logično nadaljevanje geopolitične smeri, ki jo je začrtala trenutna ameriška administracija. Analitiki opozarjajo, da gre pri tovrstnih izjavah ruskih predstavnikov pogosto za retorične manevre, namenjene vnašanju nemira med zahodne zaveznice. Kljub temu so trditve pritegnile pozornost mednarodne javnosti, saj neposredno namigujejo na morebitne nove napetosti v severnoameriški regiji in spremembe v diplomatskih odnosih med Washingtonom in Ottawo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek napovedal ustanovitev posebnika odbora, imenovanega "svet za mir" (Board of Peace), ki bo zadolžen za načrtovanje in izvedbo povojne obnove območja Gaze. Po Trumpovih besedah gre za ključen element druge faze njegovega mirovnega načrta, imena članov novega organa pa naj bi bila znana v kratkem. Pobuda prihaja po daljšem obdobju stopnjevanja humanitarne krize na območju, kjer so Združene države Amerike prevzele aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju pomoči in varnosti. Napoved ustanovitve sveta sledi predsednikovim nedavnim spremembam retorike, ko je poudaril nujnost zagotavljanja hrane in varnosti za podhranjene prebivalce Gaze. Čeprav Trump še ni podal konkretnih odgovorov glede vprašanja palestinske državnosti, vzpostavitev tega organa nakazuje premik k bolj strukturiranemu ameriškemu upravljanju s kriznim območjem. Svet bo predvidoma deloval kot koordinacijsko telo med mednarodno skupnostjo, regionalnimi partnerji in Izraelom, ki je do nedavnega samostojno odločal o vojaških operacijah. Analitiki poudarjajo, da je ustanovitev mirovnega sveta tudi odziv na pritiske zaveznikov, kot je britanski premier Keir Starmer, ki je v pogovorih s Trumpom izpostavil nujnost preprečevanja lakote. Trumpova administracija namerava z novo strukturo vzpostaviti centre za preskrbo in hkrati pripraviti teren za dolgoročno rekonstrukcijo uničene infrastrukture. Kljub optimizmu uradne Washingtona ostaja vprašanje dejanskega vpliva sveta na terenu odvisno od prihodnjega sodelovanja z izraelsko vlado in regionalnimi akterji, kot je Egipt.

Republikansko vodstvo v zvezni državi Tennessee je v četrtek ob podpori administracije predsednika Donalda Trumpa predstavilo obsežen sveženj zakonskih predlogov, namenjenih zatiranju nezakonitega priseljevanja. Namen nove zakonodaje je angažirati vse državne vire za podporo zveznim prizadevanjem pri izvajanju imigracijskih politik, kar predstavlja neposreden odgovor na poskuse nekaterih demokratskih zveznih držav, ki omejujejo delovanje zveznih agentov na svojih ozemljih. Zakonodajni paket je nastal v neposrednem sodelovanju z Belo hišo, kar odraža usklajeno prizadevanje med zvezno in državno ravnjo oblasti pod vodstvom republikancev. Medtem ko so nekatere zvezne države pod vodstvom demokratov, denimo Minnesota, po nedavnih protestih in incidentih začele uvajati omejitve za zvezne imigracijske uradnike, Tennessee zavzema nasprotno stališče in se postavlja v vlogo ključnega zaveznika Trumpove administracije pri uveljavljanju strožjih nadzorov. Napovedani ukrepi vključujejo večjo koordinacijo lokalnih organov pregona z organi ICE ter strožje sankcije za kršitve priseljenske zakonodaje. Republikanski predstavniki poudarjajo, da so ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti državljanov in spoštovanje vladavine prava, medtem ko kritiki opozarjajo na morebitne humanitarne posledice in zaostrovanje političnih napetosti med zveznimi državami glede pristojnosti nadzora meja.

Vodja vojske narodne osvoboditve (ELN), ene največjih oboroženih gverilskih skupin v Kolumbiji, je v izjavi za javnost poudaril pripravljenost na zavezništvo z drugimi uporniškimi organizacijami v primeru ameriškega vojaškega posredovanja. Poveljnik ELN je izpostavil, da bi bila skupina pripravljena pozabiti na notranje spore in se združiti z ostalimi oboroženimi frakcijami, če bi bilo potrebno braniti državo pred tujim agresorjem. Ta poziv prihaja v času povečanih napetosti v regiji in ob ugibanjih o morebitnih vojaških načrtih Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki. Poziv k enotnosti je neposreden odziv na politiko nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Kolumbijo in sosednjo Venezuelo večkrat postavil v središče svoje zunanjepolitične retorike. ELN meni, da bi morebiten napad na Venezuelo ali neposredno vmešavanje v kolumbijske notranje zadeve zahtevalo skupen odpor vseh militantnih skupin, vključno s tistimi, ki so v preteklosti delovale kot tekmice. Organizacija s tem poskuša utrditi svojo politično vlogo pod pretvezo domoljubne obrambe. Strokovnjaki opozarjajo, da takšne izjave dodatno destabilizirajo varnostne razmere v Kolumbiji, kjer mirovni procesi z različnimi gverilskimi skupinami potekajo počasi in s številnimi zapleti. Morebitno povezovanje različnih oboroženih skupin, ki vključujejo tudi odpadniške frakcije nekdanje organizacije FARC, bi pomenilo resno grožnjo kolumbijski vladi in regionalni stabilnosti, saj bi se s tem povečala operativna moč upornikov na terenu.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado se je 15. januarja 2026 v Beli hiši srečala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kateremu je v znak hvaležnosti ponudila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir. Machado je dejanje utemeljila kot priznanje za Trumpovo zavezanost svobodi Venezuele, vendar Bela hiša ni potrdila, ali je predsednik darilo dejansko sprejel. Srečanje, ki je trajalo dve uri, je potekalo za zaprtimi vrati in vključevalo delovno kosilo, uradne fotografije dogodka pa javnosti niso bile nemudoma na voljo. Center za Nobelovo nagrado za mir se je na dogodek odzval s pojasnilom, da se fizična medalja sicer lahko preda drugemu lastniku, vendar naziv dobitnika nagrade ostaja neprenosljiv. Kljub simbolni gesti je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt pred srečanjem nakazala, da Trumpovo stališče glede vodenja venezuelske vlade ostaja nespremenjeno. Predsednik naj bi po nekaterih navedbah še vedno dvomil o zadostni stopnji podpore, ki jo Machado uživa v svoji domovini. Politična poteza dobitnice Nobelove nagrade za leto 2025 predstavlja poskus krepitve diplomatskih vezi z ameriško administracijo v času prizadevanj za demokratične spremembe v Venezueli. Machado je po srečanju izrazila optimizem in poudarila, da računa na Trumpovo podporo pri osvoboditvi države. Dogodek odraža kompleksno dinamiko med venezuelsko opozicijo in Washingtonom, kjer se simbolna priznanja uporabljajo kot orodje za pridobivanje političnega vpliva.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v sredo napovedalo, da bo z 21. januarjem za nedoločen čas ustavilo izdajanje priseljenskih vizumov za državljane 75 držav. Ukrep, ki temelji na oceni administracije o tveganju za čezmerno uporabo javne pomoči, vpliva na vize za zaposlitev, združevanje družin in t. i. loterijsko vizo, medtem ko turistični in študentski vizumi za zdaj ostajajo v veljavi. Administracija predsednika Trumpa je odločitev utemeljila z zagotavljanjem finančne neodvisnosti priseljencev in zaščito ameriškega socialnega sistema. Kritiki opozarjajo, da ukrep nesorazmerno cilja na zakonite poti priseljevanja, namesto da bi se osredotočal na nezakonite prestopke meje. Med državami, ki jih je doletela omejitev, so med drugim Pakistan, Bahami, Jamajka in Tajska, medtem ko Indija po prvih podatkih ni na seznamu. Postopki za pridobitev vizumov so že pred tem vključevali stroga varnostna preverjanja in dokazila o finančni sposobnosti, zato se zdi nova politika marsikomu samovoljna. Dodatno zaostritev predstavlja uvedba obveznih varščin za državljane določenih držav, ki lahko znašajo do 15.000 ameriških dolarjev. Ta pogoj dejansko uvaja premoženjski cenzus za vstop v državo, kar povzroča nemir ne le med iskalci vizumov, temveč tudi med ameriškimi državljani, ki v tujini pričakujejo morebitne povračilne ukrepe. Ukrep se izvaja kot del širše strategije zaostrovanja migracijske politike pod trenutno ameriško administracijo.

Zvezni sodnik je v četrtek zavrnil tožbo Ministrstva za pravosodje Združenih držav Amerike proti zvezni državi Kaliforniji, s katero je administracija Donalda Trumpa zahtevala dostop do podrobnih evidenc in osebnih podatkov 23 milijonov registriranih volivcev. Sodišče je zahtevo vlade po dostopu do številk socialnega zavarovanja in drugih zasebnih podatkov označilo za "brez primere in nezakonito". Tožba, ki je bila vložena lani, je bila del širših prizadevanj zveznega Ministrstva za pravosodje, da bi pridobilo dostop do volilnih imenikov v približno dveh ducatih zveznih držav. Administracija je trdila, da so podatki potrebni za vzpostavitev nacionalne baze podatkov, vendar so zvezne države, kot je Kalifornija, temu ostro nasprotovale zaradi varovanja zasebnosti državljanov in vprašanja državne suverenosti nad volilnimi procesi. Odločitev sodnika predstavlja pomemben pravni neuspeh za zvezno vlado v njenih poskusih centralizacije nadzora nad volilnimi podatki. Sodišče je s svojo razsodbo pritrdilo argumentom Kalifornije, da bi bila izročitev takšnih informacij v nasprotju z obstoječo zakonodajo in da zvezna država ni dolžna deliti zaupnih osebnih podatkov svojih prebivalcev za namene zvezne baze.

Vojaki iz več držav članic zveze Nato so danes prispeli na Grenlandijo, kar predstavlja neposreden odgovor na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o strateškem pomenu in morebitni priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja k Združenim državam Amerike. Napotitev sil je interpretirana kot jasno sporočilo evropske zavezanosti ozemeljski celovitosti Danske in hkrati kot preizkus transatlantskih odnosov pod novo ameriško administracijo. Čeprav se uradni Washington na prihod enot javno še ni odzval s spremembo retorike, poteza Evropske unije in zavezništva nakazuje na stopnjevanje priprav na nove geopolitične pritiske. Operacija poudarja naraščajočo strateško vrednost Arktike, kjer se križajo interesi velesil zaradi novih pomorskih poti in naravnih virov. Danska vlada je ob podpori evropskih partneric s tem dejanjem utrdila svojo suverenost nad otokom, medtem ko Trumpova administracija Grenlandijo vidi predvsem skozi prizmo nacionalne varnosti in gospodarske ekspanzije. Razporeditev vojaških sil tako ne služi le obrambnim namenom, temveč deluje kot diplomatsko orodje za ohranjanje statusa quo v regiji. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti dogodki sprožili dolgotrajnejša trenja znotraj severnoatlantskega zavezništva. Združene države Amerike so v preteklosti že izrazile željo po nakupu otoka, vendar je trenutna situacija, ki vključuje vojaško prisotnost zaveznic, prvi resnejši fizični odraz nasprotovanja ameriškim ozemeljskim ambicijam na severu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek uradno podprl novoustanovljeno palestinsko tehnokratsko vlado, znano kot Nacionalni odbor za upravo Gaze. Trump, ki deluje kot predsednik upravnega odbora za mir v Gazi, je poudaril nujnost stabilizacije razmer na območju in vzpostavitve delujočih upravnih struktur. Odločitev predstavlja pomemben zunanjepolitični premik, saj Združene države Amerike s tem priznavajo novo obliko palestinske oblasti, ki naj bi nadomestila prejšnje ureditve. Podpora novi vladi sledi Trumpovim prizadevanjem za reševanje humanitarne krize, ki jo je predhodno izpostavil med srečanji z evropskimi voditelji. Nova tehnokratska vlada naj bi bila osredotočena predvsem na administrativno vodenje in obnovo Gaze, ne pa na politično ideologijo, kar po ocenah Washingtona omogoča lažje sodelovanje pri razdeljevanju mednarodne pomoči. Trumpova administracija meni, da je takšna struktura ključna za dolgoročno stabilnost regije. Kljub preteklim napetostim s palestinskimi predstavniki in bojkotom mednarodnih vrhov se zdi, da Bela hiša zdaj stavi na neposredno vključevanje v logistične in upravne procese na terenu. Ta poteza sovpada z napovedmi o vzpostavitvi ameriških distribucijskih centrov za hrano, s čimer želi predsednik Trump neposredno nasloviti vprašanje lakote, ki ga je v preteklosti že večkrat javno priznal kot kritično težavo v palestinski enklavi.

Ameriški predsednik Donald Trump je uradno potrdil ustanovitev tako imenovanega mirovnega sveta (Board of Peace), ki bo predstavljal ključni element druge faze ameriškega načrta za končanje vojne v Gazi. Svet bo nadzoroval palestinski tehnokratski odbor pod vodstvom civilnega inženirja Alija Šata ter mednarodne stabilizacijske sile na tem območju. Trump je novo telo opisal kot najprestižnejši svet, kar jih je bilo kdaj sestavljenih, in poudaril, da sta se s formacijo strinjala tako Izrael kot gibanje Hamas. Načrt predvideva prehod od trenutnega krhkega premirja k polni demilitarizaciji in povojni obnovi Gaze. Predsednik Trump je ob tem zahteval popolno razorožitev Hamasa in vrnitev zadnjega preostalega talca kot pogoja za nadaljevanje procesa. Imenovanje Alija Šata za vodenje civilne uprave označuje prehod v fazo stabilizacije, kjer bodo tehnokrati prevzeli upravljanje namesto vojaških frakcij, medtem ko bo mednarodni svet pod Trumpovim predsedstvom bdel nad varnostjo in politično tranzicijo. Ustanovitev sveta sledi večmesečnim prizadevanjem za stabilizacijo regije po dveh letih uničujočih spopadov. Medtem ko Washington poudarja pomen humanitarne pomoči in obnove, ostaja vprašanje dolgoročne politične rešitve in usode palestinske države še vedno odprto, saj se Trumpova administracija osredotoča predvsem na varnostne in administrativne vidike tranzicije. Odzivi mednarodne skupnosti so previdni, a optimistični glede možnosti za trajen mir pod novim okvirom nadzora.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je med srečanjem v Beli hiši ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu izročila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir. Trump je dejanje označil za čudovito gesto in zatrdil, da si je priznanje zaslužil s svojim delom, medtem ko je Machadova s tem dejanjem neposredno izzvala odbor za Nobelovo nagrado. Kljub simbolični predaji je Nobelov inštitut v Oslu jasno poudaril, da so pravila glede nagrade nedvoumna in da priznanje ni prenosljivo na tretje osebe. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni javnosti, saj gre za precedens v zgodovini podeljevanja te prestižne nagrade. Fotografije s srečanja, ki prikazujejo Trumpa z medaljo, so hitro zaokrožile po svetovnih medijih in potrdile, da se fizično odlikovanje zdaj nahaja v Beli hiši. Kritiki to potezo označujejo za politično motivirano dejanje, ki spodkopava integriteto Nobelovega odbora, medtem ko podporniki v njej vidijo potrditev Trumpove zunanje politike. Donald Trump je že v preteklosti večkrat izrazil prepričanje, da bi moral biti prejemnik Nobelove nagrade za mir zaradi svojih diplomatskih prizadevanj. Maria Corina Machado, ki je nagrado prejela za leto 2025, je s to potezo utrdila svoje zavezništvo z administracijo ZDA v boju proti venezuelskemu režimu. Zaostritev odnosov med dobitnico in podeljevalci nagrade bi lahko imela dolgoročne posledice za ugled same institucije in prihodnje nominacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek sporočil, da je bil ustanovljen Mirovni svet za Gazo, ki predstavlja ključni steber ameriškega načrta za povojno ureditev tega palestinskega ozemlja. Svetu bo predsedoval Trump osebno, njegovo glavno poslanstvo pa bo nadzor nad začasnim, apolitičnim odborom palestinskih tehnokratov. Ta 15-članski odbor, ki ga bo vodil gradbeni inženir in nekdanji visoki uradnik Ali Šat, bo zadolžen za civilno upravljanje Gaze v prehodnem obdobju in vodenje prve faze obsežne obnove uničenega območja. Ustanovitev sveta je del širšega mirovnega načrta v več fazah, ki vključuje tudi napotitev mednarodnih stabilizacijskih sil za zagotavljanje varnosti in usposabljanje izbranih enot palestinske policije. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social poudaril, da so izbrani palestinski voditelji trdno zavezani mirni prihodnosti, člane sveta pa bo uradno predstavil v kratkem. Po njegovih besedah gre za najprestižnejši tovrstni organ, ki je bil kdaj koli sestavljen za reševanje konfliktov na tem območju. Odzivi na napoved so se že pojavili tudi na palestinski strani; predstavnik Hamasa Basem Naim je dejal, da je žoga zdaj na strani posrednikov in mednarodne skupnosti, ki morajo tehnokratskemu odboru zagotoviti sredstva za delovanje. Načrt Washingtona sicer predvideva prihodnost Gaze brez vpliva Hamasa, pri čemer bi novo upravno telo delovalo pod ameriškim pokroviteljstvom, kar nekateri analitiki ocenjujejo kot obliko mednarodne uprave oziroma nadzorovane stabilizacije.

Voditeljica venezuelske opozicije María Corina Machado je v četrtek, 15. januarja 2026, med zasebnim srečanjem v Beli hiši ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu izročila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir. Ameriški predsednik je dejanje označil za veličastno gesto medsebojnega spoštovanja in se javno zahvalil za priznanje svojega dela. Izročitev predstavlja simbolno potrditev tesnega sodelovanja med venezuelskimi opozicijskimi silami in ameriško administracijo pri prizadevanjih za demokratične spremembe v Venezueli. Nobelov inštitut je ob dogodku opozoril, da je medalja fizični predmet, ki lahko zamenja lastnika, vendar naziv Nobelovega nagrajenca ostaja izključno v lasti osebe, ki ji je bila nagrada podeljena. S tem so se odzvali na neobičajno naravo darila, saj dobitniki svojih priznanj običajno ne predajajo tretjim osebam. Kljub temu Machado vztraja, da je bila gesta prostovoljna in namenjena krepitvi mednarodne podpore njeni državi. Politični analitiki dogodek ocenjujejo kot poskus utrditve legitimnosti venezuelske opozicije v očeh Washingtona. Predaja nagrade, ki jo je Machado prejela leta 2025 za svoje mirno prizadevanje za demokracijo, služi kot močno diplomatsko orodje v trenutku, ko se napetosti v regiji stopnjujejo. Predsednik Trump je v izjavi poudaril, da mu to priznanje veliko pomeni in da simbolizira skupni boj za svobodo v Južni Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročanju tujih medijev v zadnjem trenutku odložil vojaško posredovanje proti Iranu, čeprav so njegovi najožji svetovalci v krizni sobi pričakovali skorajšnjo odločitev o napadu. Razlog za preobrat naj bi bila intenzivna diplomatska prizadevanja zaveznikov iz Perzijskega zaliva, ki so predsednika prepričali v previdnost, ter domnevni znaki popuščanja iranskega režima pri zatiranju notranjih protestov. Washington trdi, da je Iran zaradi ameriškega pritiska ustavil usmrtitve okoli 800 protestnikov, vendar te navedbe še niso neodvisno potrjene. Kljub začasni ustavitvi načrtov za napad Bela hiša poudarja, da ostajajo vse možnosti, vključno z vojaškimi, še vedno odprte. Trump naj bi še naprej pozorno spremljal dogajanje v Teheranu in nasilje nad civilnim prebivalstvom, hkrati pa je izrazil previdno mnenje o iranski opozicijski figuri Rezi Pahlaviju. Čeprav ga je označil za osebnostno primernega, je izrazil dvom o dejanski stopnji njegove podpore znotraj Irana, kar kaže na negotovost Združenih držav Amerike glede prihodnje politične alternative trenutnemu režimu. Analitiki opozarjajo, da je Trumpova nepredvidljivost v zunanji politiki namerna strategija, s katero želi ohraniti nasprotnike v negotovosti. Medtem ko so nekatere novice poročale o popolnem umiku vojaške opcije, uradna stališča Washingtona nakazujejo, da gre zgolj za začasen premor v pričakovanju nadaljnjih potez Irana. Situacija ostaja izjemno napeta, saj iranske oblasti kljub nekaterim koncesijam javno ne kažejo namere po popolnem umiku pred zahtevami ZDA.

Združene države Amerike so se zaradi stopnjevanja napetosti z Iranom odločile za prerazporeditev dodatnih vojaških sil na območje Bližnjega vzhoda. Po poročanju tujih medijev v regijo prihaja letalonosilka USS Abraham Lincoln, s čimer želi Washington okrepiti svojo prisotnost v luči groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem posredovanju. Napetosti med državama so se v zadnjem obdobju povečale predvsem zaradi nasilnega zatiranja protestov v Iranu, kjer je po ocenah umrlo več tisoč ljudi. Predsednik Trump je večkrat javno zagrozil z vojaškim odgovorom, vendar do neposrednih akcij do zdaj še ni prišlo. Napotitev letalonosilke velja za strateško potezo, ki služi kot sredstvo odvračanja in jasen signal teheranskemu režimu. Analitiki opozarjajo, da bi lahko povečana vojaška prisotnost dodatno destabilizirala že tako nemirno regijo. Čeprav so se ZDA do zdaj izogibale neposrednemu spopadu, premiki takšnega obsega povečujejo tveganje za nenamerne incidente, ki bi lahko sprožili širši regionalni konflikt z nepredvidljivimi posledicami za svetovno varnost in energetski trg.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek napovedal možnost uporabe zakona o vstaji (Insurrection Act) iz leta 1807, da bi zatrl dolgotrajne proteste v Minneapolisu. Napetosti v mestu so se stopnjevale po incidentu, v katerem je uslužbenec zvezne službe za priseljevanje in carino (ICE) med domnevnim napadom ustrelil moškega. Trump namerava z uporabo tega redko uporabljenega zakona v Minnesoto napotiti redno vojsko ali pa zveznim oblastem podrediti narodno gardo, kar bi omogočilo neposredno vojaško posredovanje pri vzpostavljanju javnega reda. Lokalne in državne oblasti v Minnesoti so že opozorile na možnost pravnih izzivov, če bi predsednik dejansko izpeljal svojo grožnjo. Zakon o vstaji sicer predsedniku podeljuje izjemna pooblastila za namestitev vojaških sil znotraj meja Združenih držav Amerike v primerih, ko lokalne oblasti ne morejo ali ne želijo zagotoviti izvajanja zveznih zakonov. Kritiki opozarjajo, da bi takšna poteza pomenila nevaren precedens v sodobni ameriški demokraciji in dodatno zaostrila odnose med zvezno vlado in posameznimi zveznimi državami. Grožnja z uporabo vojaške sile se pojavlja v širšem kontekstu ostre politike Trumpove administracije do priseljevanja in uveljavljanja zvezne avtoritete. Analitiki izpostavljajo, da bi uveljavitev zakona povzročila ne le pravne, temveč tudi globoke družbene pretrese v zvezni državi Minnesota, kjer so protesti proti zveznim organom postali stalnica po poostrenih migracijskih ukrepih.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naznanil oblikovanje tako imenovanega sveta za mir, ki bo po njegovih načrtih prevzel nadzor nad povojno upravo in obnovo območja Gaze. Trump je poudaril, da gre za ključen korak v novem obdobju njegovega mirovnega načrta v 20 točkah, s katerim želi stabilizirati razmere na Bližnjem vzhodu. Člane omenjenega sveta, ki ga je predsednik označil za največjega doslej, naj bi javnosti predstavili v kratkem. Svet za mir bo po napovedih Washingtona bdel nad političnimi procesi in infrastrukturno sanacijo palestinske enklave. Trumpova administracija s to potezo nakazuje namero po neposrednem vplivu na upravljanje Gaze po koncu spopadov, pri čemer predsednik izpostavlja ambiciozne cilje za zagotovitev dolgoročne varnosti. Čeprav podrobnosti o sestavi telesa še niso znane, naj bi svet predstavljal osrednji steber ameriške strategije za regijo. Objava prihaja v času intenzivnih razprav o prihodnosti palestinskih ozemelj, pri čemer Trumpova napoved sproža vprašanja o sodelovanju mednarodnih partnerjev in lokalnih akterjev. Projekt naj bi se osredotočal na celovito obnovo, ki vključuje tako politično reorganizacijo kot humanitarno pomoč, vendar kritiki opozarjajo na morebitne težave pri implementaciji brez širšega mednarodnega konsenza.

Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je na zveznem sodišču vložila skupinsko tožbo proti administraciji predsednika Donalda Trumpa, v kateri zveznim agentom očita sistematično rasno profiliranje in nezakonite aretacije v zvezni državi Minnesota. Tožba, ki obsega 72 strani, navaja, da so agenti urada za priseljevanje in carine (ICE) ter carinske in mejne zaščite (CBP) kršili ustavne pravice ameriških državljanov, pri čemer naj bi se nesorazmerno osredotočali na pripadnike somalijske in latinskoameriške skupnosti. V imenu treh ameriških državljanov tožniki trdijo, da so bili podvrženi aretacijam brez ustreznih nalogov in nezakonitemu pridržanju. Dogajanje v Minnesoti se je zaostrilo po nedavnem incidentu, v katerem je bil ubit neoborožen ameriški državljan, kar je sprožilo večdnevne, mestoma nasilne proteste proti policijskemu nasilju in zveznim organom pregona. Pravni zastopniki ACLU poudarjajo, da so zvezne operacije v zadnjih tednih ustvarile ozračje strahu in posegle v temeljne svoboščine prebivalcev, ki jih ščiti ameriška ustava. Tožba zahteva takojšnjo prekinitev praks, ki temeljijo na rasi ali etnični pripadnosti, ter odškodnine za oškodovance. Ta pravni spor predstavlja le enega v nizu izzivov, s katerimi se Trumpova administracija spopada pri izvajanju svoje stroge priseljenske politike. Zvezne oblasti se ob tem soočajo tudi z logističnimi težavami, vključno s pomanjkanjem prostorov v centrih za pridržanje, kar dodatno otežuje načrtovane množične deportacije. Kljub številnim sodnim sporom in protestom v več ameriških zveznih državah Bela hiša vztraja pri povečani intenzivnosti nadzora in aretacij na področju priseljevanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val diplomatskih napetosti z zahtevo, da mora zavezništvo NATO podpreti priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike, saj to vidi kot ključno za nacionalno varnost. V seriji objav je Trump poudaril, da bi bila brez vojaške moči ZDA učinkovitost zavezništva nična, pridobitev otoka pa je označil za obveznost zaveznic. Na sedežu Eisenhower Executive Office Building so se medtem začela pogajanja med podpredsednikom JD Vanceom, zunanjim ministrom Marcom Rubiom ter predstavniki Danske in Grenlandije, ki pa so po prvih poročilih naletela na temeljna nesoglasja. Evropske države so se na zaostreno retoriko odzvale z zadržanostjo in simboličnimi vojaškimi premiki. Združeno kraljestvo je v okviru nove evropske misije na Grenlandijo napotilo zgolj enega vojaka, kar odraža zapleten položaj evropskih zaveznic, ki se trudijo ohraniti suverenost Danske nad otokom. Hkrati so izsledki raziskave Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR) pokazali, da Trumpova politika vodi v večanje razkoraka med ZDA in Evropo, medtem ko se vpliv Kitajske v očeh svetovne javnosti krepi. Geopolitične razmere dodatno zaostrujejo gospodarski podatki iz Kitajske, ki beleži rekorden trgovinski presežek, in energetska kriza v Ukrajini, kjer je predsednik Zelenski zaradi ruskih napadov na infrastrukturo razglasil izredne razmere. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je v zasebnih pogovorih izrazila resno zaskrbljenost nad stanjem v svetu, medtem ko Trumpova administracija uporablja stroge ukrepe, vključno z operacijami proti Nicolasu Maduru, za utrjevanje novega zunanjepolitičnega reda.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je v sredo izvedel obsežno hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post, ki intenzivno poroča o prizadevanjih administracije predsednika Donalda Trumpa za preoblikovanje zvezne uprave. Po navedbah uradnih virov naj bi bila preiskava del širšega postopka proti vladnemu pogodbeniku Aureliu Perezu-Lugonesu, ki je obtožen nezakonitega odtujevanja in hrambe strogo zaupnih podatkov. Čeprav so preiskovalci poudarili, da novinarka sama ni tarča preiskave, so ji kljub temu zasegli mobilni telefon, pametno uro in prenosne računalnike, kar je sprožilo ostre odzive med zagovorniki svobode medijev. Dogodek je v ameriški javnosti povzročil precejšnjo zaskrbljenost, saj so tovrstne preiskave na domovih novinarjev v Združenih državah Amerike izjemno redke in se pogosto razumejo kot oblika ustrahovanja tistih, ki preiskujejo delovanje oblasti. Hannah Natanson je v zadnjem obdobju poročala predvsem o nezadovoljstvu zveznih uslužbencev s Trumpovo politiko kadrovskih rezov in reorganizacije civilne službe, zaradi česar se pojavljajo ugibanja, da želi administracija s takšnimi ukrepi odkriti njene vire znotraj vladnih struktur. Izvršni urednik Washington Posta Matt Murray je zaposlenim sporočil, da se medij ne bo pustil ustrahovati in bo nadaljeval s kritičnim poročanjem. Sočasno z napadi na neodvisnost tiska so se pojavili novi dokazi o domnevnem ideološkem pritisku na druge medijske institucije pod okriljem vlade. Vojaški časopis Stars and Stripes naj bi od kandidatov za zaposlitev zahteval odgovore na vprašanja, kako bodo v svoji vlogi pospeševali predsednikove izvršne ukaze in politične prioritete. Poleg tega so nekateri televizijski voditelji, med njimi Jake Tapper s CNN, opozorili na sporno retoriko ministrstev za delo in za domovinsko varnost na družbenih omrežjih, ki naj bi bila po vsebini in slogu nevaren približek sloganom skrajno desničarskih skupin.

Neel Kashkari, predsednik podružnice Zveznih rezerv (Fed) v Minneapolisu, je v javnem nagovoru 14. januarja 2026 poudaril nujnost neodvisnosti osrednje ameriške denarne institucije. Njegov odziv prihaja po tem, ko je ameriško pravosodno ministrstvo (DOJ) sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Feda Jeromu Powellu. Kashkari je dejanje Trumpove administracije označil za zaskrbljujoč poseg v monetarno politiko in pozval javnost k razumevanju pomena avtonomije centralne banke za zagotavljanje gospodarske stabilnosti. Podporo Powellu so izrekli tudi guvernerji desetih tujih centralnih bank, med njimi guvernerka avstralske centralne banke Michele Bullock, ki so v skupni izjavi poudarili, da neodvisnost institucijam omogoča sprejemanje nujnih, a včasih politično nepriljubljenih ukrepov za obvladovanje inflacije. Spor se je dodatno zaostril zaradi očitkov glede 2,5 milijarde dolarjev vredne prenove sedeža Feda. Čeprav Trumpova administracija trdi, da je Powell zavajal kongres glede stroškov, dokumentacija razkriva, da je Powell že julija prejšnjega leta senatorjem poslal podrobna pojasnila o projektu in proračunskih prekoračitvah. Analitiki opozarjajo, da bi neposreden prevzem nadzora nad Fedom s strani Bele hiše lahko povzročil pretrese na svetovnih finančnih trgih. Kashkari je obrambo Powella izkoristil tudi za pojasnilo prihodnjih korakov, pri čemer je omenil možnost znižanja obrestnih mer v letu 2026, če bodo gospodarske razmere to dopuščale. Trenutne napetosti med izvršno oblastjo in centralno banko predstavljajo enega največjih izzivov za ameriški finančni sistem v zadnjih desetletjih.

Agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo izvedli nenavadno in agresivno hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post. Preiskava na njenem domu v zvezni državi Virginija je del širše preiskave o nepooblaščenem razkrivanju tajnih vladnih dokumentov, povezanih z dejavnostmi administracije predsednika Donalda Trumpa pri preoblikovanju zvezne uprave. Med preiskavo so agenti zasegli telefon, dva prenosna računalnika in pametno uro, medtem ko so novinarki pojasnili, da sama ni neposredna tarča preiskave, temveč zbirajo dokaze proti zunanjemu sodelavcu Pentagona. Operacija, ki jo je odobrilo samo vodstvo ministrstva za pravosodje, je neposredno povezana s primerom Aurelia Pereza-Lugonesa, sistemskega skrbnika z dostopom do strogo tajnih podatkov, ki je obtožen odtujitve obveščevalnih poročil. Hannah Natanson je v zadnjih mesecih intenzivno poročala o prizadevanjih Trumpove administracije za odpuščanje tisočev javnih uslužbencev in reorganizacijo vladnih agenc. Njena poročila so temeljila na številnih virih znotraj ministrstev, kar je vzbudilo pozornost preiskovalnih organov zaradi morebitne kršitve zakonodaje o varovanju tajnih podatkov. Odločitev za neposredno preiskavo bivališča novinarke je v Združenih državah Amerike sprožila val kritik s strani organizacij za svobodo tiska in civilnodružbenih skupin. Takšni ukrepi so v ameriški pravni praksi izjemno redki, saj običajno preiskovalci zahtevajo podatke preko sodnih pozivov za telefonske ali elektronske zapise. Vodstvo časnika Washington Post je izrazilo globoko zaskrbljenost nad ravnanjem zveznih oblasti, ki bi po njihovem mnenju lahko imelo odvračilni učinek na delo preiskovalnih novinarjev in svobodo govora.

Vrednost kriptovalute XRP se je po obdobju volatilnosti stabilizirala pri ključni ravni podpore, kjer so vlagatelji ponovno začeli testirati moč bikovskega trenda. Kljub začetni izgubi zagona trgovci ponovno ocenjujejo tržne pogoje, medtem ko tehnični indikatorji kažejo na poskus stabilizacije cenovnih gibanj. Analitiki opozarjajo na pomen natančnega spremljanja grafikonov v trenutnem nepredvidljivem finančnem okolju, kjer digitalna sredstva ostajajo podvržena hitrim spremembam razpoloženja vlagateljev. Na področju finančne tehnologije je podjetje Leverate napovedalo trimesečno brezplačno obdobje uporabe celotnega paketa programov MetaTrader 4 in 5 za borzne posrednike. S tem ukrepom se podjetje odziva na vse večjo konkurenco med ponudniki tehnološke infrastrukture, saj želijo privabiti nove stranke z odpravo provizij in stroškov vzpostavitve sistemov. Ponudba vključuje celovito podporo, od strežnikov do upravljanja tveganj in plačilnih integracij, kar omogoča borznim hišam neposreden vstop na trge brez začetnih finančnih obremenitev. Hkrati podjetje ASSIST Software iz Romunije poudarja pomen integracije umetne inteligence in robotike neposredno v delovne procese strank. Podpredsednik za inovacije Gabriel Tironeac je izpostavil, da tehnologija prinaša vrednost le takrat, ko rešuje konkretne težave v proizvodnji in upošteva varnostne predpise ter obstoječe poteke dela. Podjetje se osredotoča na razvoj prilagojenih rešitev, kot so digitalni dvojčki, ki omogočajo varno testiranje sistemov pred njihovo implementacijo v fizično okolje.