Anketa časnika Wall Street Journal je razkrila, da skoraj 60 odstotkov Američanov negativno ocenjuje stanje ameriškega gospodarstva pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko le devet odstotkov vprašanih meni, da je gospodarstvo v dobrem stanju, kritike letijo predvsem na učinke carinske politike in dolgoročno finančno stabilnost. Kljub temu nekateri zagovorniki poudarjajo, da so kritike na račun predsednika pogosto enostranske in ne upoštevajo pravnih postopkov v teku, kot so pritožbe na 34 kazenskih obsodb. Analitiki izpostavljajo vlogo zgodnjih podpornikov, kot je avtor Scott Adams, ki so Trumpovo politično delovanje že leta 2015 interpretirali kot strateško prepričevanje in upravljanje blagovne znamke, namesto zgolj improvizacije. Adams je Trumpa označil za genija prepričevanja, ki je s sloganom o ponovni veličini Amerike učinkovito naslovil določen del volilnega telesa. Ta perspektiva danes služi kot protiutež kritikam, ki predsednika označujejo za nepredvidljivega voditelja. Razprave se širijo tudi na področje zunanje politike in vojaških posredovanj, kjer zagovorniki opozarjajo na dvojna merila pri ocenjevanju Trumpovih dejanj v primerjavi s prejšnjimi administracijami. Izpostavljajo, da so se pretekli predsedniki, denimo Barack Obama, prav tako posluževali zračnih napadov brez širšega konsenza. Trenutni politični diskurz v ZDA ostaja globoko polariziran med tistimi, ki v Trumpovih potezah vidijo premišljeno strategijo, in tistimi, ki opozarjajo na gospodarsko šibkost in pravne nepravilnosti.

Washingtonska nacionalna opera (WNO) je po odločitvi o zapustitvi umetniškega središča Kennedy Center, ki so ga nedavno preimenovali po Donaldu Trumpu, poročala o znatnem povišanju finančne podpore. V treh dneh po objavi novice, da opera po več kot pol stoletja končuje sodelovanje s to prestižno institucijo, je prispevke oddalo več kot 500 donatorjev. Vodstvo opere je selitev v manjši avditorij Lisner na univerzi George Washington utemeljilo z upadom prodaje vstopnic in nezadovoljstvom podpornikov nad politizacijo kulturnega središča pod Trumpovo administracijo. Umetniška direktorica Francesca Zambello je poudarila, da WNO ostaja zavezana svojemu poslanstvu in umetniški viziji, medtem ko raziskujejo nove prostore in načine uprizarjanja. Odločitev o odhodu je naletela na široko podporo tudi med umetniki; pevec Ryan McKinny je izrazil solidarnost s potezo in dodal, da številni izvajalci v trenutnih okoliščinah niso bili pripravljeni nastopati v Kennedyjevem centru. Selitev v dvorano s 1.500 sedeži predstavlja strateški premik k bolj trajnostnemu delovanju v novem političnem okolju. Preoblikovanje Kennedyjevega centra, ki vključuje tudi spremembo imena po glasovanju upravnega odbora, je povzročilo globok razkol v ameriški kulturni sferi. Medtem ko se center spopada s korenitimi spremembami pod vodstvom predsednika Trumpa, se opera sooča z izzivi reorganizacije spomladanske sezone na novih lokacijah. Kljub logističnim težavam pa prvi odzivi javnosti in finančni prilivi kažejo na močno podporo odločitvi za ohranitev umetniške neodvisnosti.

Indija je v celoti likvidirala svoje finančne obveznosti do Irana za razvoj strateškega pristanišča Čabahar in nakazala približno 120 milijonov dolarjev, s čimer se je učinkovito umaknila iz projekta. Odločitev vlade premierja Narendre Modija je sledila napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 25-odstotnih carin na ves uvoz iz držav, ki poslujejo z Iranom. Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo, da država nima več finančnih obveznosti do projekta, direktorji državnega podjetja India Ports Global Ltd (IPGL) pa so kolektivno odstopili, da bi se izognili morebitnim sankcijam. Kljub uradnemu umiku indijska diplomacija nadaljuje pogovore z Washingtonom glede možnosti podaljšanja izjeme od sankcij, ki bi teoretično omogočila nadaljevanje del. Trenutna časovno omejena izjema poteče 26. aprila, vendar so ameriške grožnje s carinami povzročile, da je Indija izvedla hitro analizo stroškov in koristi, ki je pretehtala v korist zaščite trgovine z Združenimi državami Amerike. Projekt, ki je bil zasnovan kot ključna pot do Afganistana in Srednje Azije, se je tako znašel v slepi ulici. Opozicija v New Delhiju je potezo že označila za strateški poraz in popuščanje pod pritiskom ZDA, kar naj bi oslabilo indijski vpliv v regiji. Čabahar je veljal za protiutež pakistanskemu pristanišču Gvadar, ki ga razvija Kitajska. Z umikom Indije se odpirajo vprašanja o prihodnosti regionalne povezanosti in zanesljivosti Indije kot strateškega partnerja pri dolgoročnih infrastrukturnih projektih v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer.

Število smrtnih žrtev zaradi izraelskega genocida v Gazi se je povečalo na 71.548 mučenikov in 71.353 ranjenih. Palestinci pa poročajo, da prekinitev ognja ni prinesla olajšanja, saj so razmere v Gazi še vedno težke. Pojavljajo se dokazi o trajni spremembi geografije območja Gaze zaradi kršitev premirja s strani Izraela.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v svojem strateškem načrtu za obdobje 2026–2030 napovedalo tesnejšo integracijo ameriške obrambne industrije z zavezniki v Evropi in indopacifiški regiji. Strategija poudarja pomen interoperabilnosti in sodelovanja pri proizvodnji streliva, hkrati pa od evropskih partneric zahteva povečanje obrambnih proračunov in zagotavljanje večjega dostopa do kritične infrastrukture. Načrt odraža prizadevanja administracije predsednika Donalda Trumpa, da bi NATO postal realnejše zavezništvo z bolj enakomerno porazdelitvijo finančnih bremen. Kljub ambicioznim načrtom o vojaški osi med Grenlandijo in Patagonijo, ki bi varovala zahodno poloblo pred ruskimi in kitajskimi raketami, ostaja vprašanje prihodnosti ameriškega sodelovanja v Natu v ospredju javnih razprav. Večina Nemcev po javnomnenjskih raziskavah meni, da Trumpova zunanja politika ogroža zavezništvo. Vendar strokovnjaki, med njimi nekdanji finski obveščevalec Pekka Toveri, opozarjajo, da je izstop ZDA malo verjeten, saj je ameriški kongres sprejel zakonodajo, ki predsedniku preprečuje enostranski umik iz zavezništva. Posebno pozornost vzbuja tudi vprašanje napotitve Natovih sil v Ukrajino v okviru morebitnega premirja. Francija in Velika Britanija sta v pariški deklaraciji izrazili pripravljenost na napotitev sil za nadzor premirja, kar sta prvič pohvalila tudi ameriška posebna odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner. Čeprav obrambni minister Pete Hegseth trdi, da za te enote ne bi veljal 5. člen pogodbe o Natu, analitiki to razumejo kot pogajalsko taktiko za pritisk na Rusijo pred mirovnimi pogajanji.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo v prihodnjih dveh tednih vložil tožbo proti banki JPMorgan Chase. Trump trdi, da je banka po nemirih v ameriškem Kapitolu 6. januarja 2021 nepravilno in neustrezno izvedla postopek zaprtja njegovih računov (t.i. debanking). Po njegovih besedah naj bi finančna institucija diskriminirala njega in njegovo družino zaradi političnih prepričanj, kar naj bi družino Trump po navedbah Donalda Trumpa mlajšega prisililo v uporabo kriptovalut. Napoved tožbe je predsednik objavil na svojem družbenem omrežju Truth Social, kjer se je hkrati odzval na poročanje časnika Wall Street Journal. Časnik je namreč na naslovnici objavil informacijo, da naj bi Trump izvršnemu direktorju banke JPMorgan Chase, Jamiju Dimonu, ponudil položaj predsednika Zveznih rezerv (Fed). Trump je te navedbe ostro zavrnil kot neresnične in dodal, da Dimon ni primeren za to funkcijo, obenem pa je pohvalil delo Scotta Bessenta. Iz banke JPMorgan Chase so sporočili, da njihove odločitve o prenehanju opravljanja storitev niso bile politično motivirane. Kljub temu Trump vztraja pri trditvi, da so banke proti njemu nastopile usklajeno po dogodkih leta 2021. Spor poudarja napetosti med Trumpovo administracijo in večjimi finančnimi institucijami, kar se odraža tudi v njegovem podpisu izvršnega ukaza, ki bankam prepoveduje zavračanje storitev na podlagi verskih ali političnih prepričanj strank.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je vložilo pravno zahtevo za blokado imenovanja neodvisnega posebnega nadzornika, ki bi bdel nad razkritjem gradiva v povezavi s pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom. Ta poteza ministrstva prihaja v času povečanih pritiskov javnosti po popolni transparentnosti glede Epsteinovih sodelavcev in domnevnih dejavnosti, povezanih z izkoriščanjem mladoletnic. Kljub predvolilnim obljubam o razkritju vseh dokumentov se zdi, da se je stališče administracije predsednika Donalda Trumpa v zadnjem času spremenilo. Predsednik Trump je na nedavna vprašanja novinarjev o Epsteinovih povezavah s tujimi obveščevalnimi službami odgovoril z vidnim nezadovoljstvom in vprašal, zakaj je ta tema še vedno v središču pozornosti. Do spremembe v komunikaciji prihaja po tem, ko je generalna tožilka Pam Bondi izjavila, da ima na svoji mizi celoten seznam Epsteinovih strank ter tisoče videoposnetkov z vsebino spolne zlorabe otrok. Hkrati so nekateri tesni sodelavci administracije, kot sta Kash Patel in Dan Bongino, javno podprli tezo, da je Epstein v zaporu storil samomor. Dogajanje okoli dokumentov sproža številna ugibanja o morebitnih interesih za omejevanje dostopa do občutljivih podatkov. Pravosodno ministrstvo trdi, da bi imenovanje posebnega nadzornika lahko ogrozilo tekoče preiskave ali nacionalno varnost, medtem ko zagovorniki žrtev in transparentnosti opozarjajo, da gre za poskus prikrivanja vplivnih posameznikov, ki so bili povezani z Epsteinovo mrežo.

Vlada Združenih držav Amerike je po navedbah tiskovne agencije Reuters vzdrževala tajne komunikacijske kanale z venezuelskim notranjim ministrom Diosdadom Cabellom že nekaj mesecev pred januarsko operacijo, v kateri so ameriške sile prijele predsednika Nicolasa Madura. Cabello, ki velja za eno najvplivnejših osebnosti v državi in tesnega zaveznika nekdanjega predsednika Huga Chaveza, je bil ključnega pomena za poskus zagotovitve mirnega prehoda oblasti, saj nadzoruje varnostne službe in militantne podpornike vladajoče stranke. Čeprav je Cabello vključen v isto ameriško obtožnico zaradi trgovine z drogami kot Maduro, ga ameriške sile med operacijo 3. januarja niso pridržale. Komunikacija, ki naj bi potekala vse do zadnjih tednov pred odstavitvijo Madura, je vključevala razprave o sankcijah, ki so jih ZDA uvedle proti Cabellu, ter o njegovem pravnem statusu. Kljub aretaciji predsednika Madura varnostni aparat, ki ga nadzoruje Cabello, ostaja v veliki meri nedotaknjen. Ti dogodki so neposredno vplivali na kasnejšo stabilizacijo razmer pod začasnim vodstvom Delcy Rodríguez. Kažejo na premišljeno strategijo ZDA, ki so preko pogajanj z vplivnimi posamezniki znotraj režima skušale preprečiti popoln kaos in hkrati odpreti pot za nove diplomatske ter gospodarske odnose, kar se je odrazilo v kasnejših napovedih o odpiranju naftne industrije.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike s 1. februarjem uvedle desetodstotne carine na blago iz Danske, Norveške, Švedske, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske in Finske. Ukrep je neposredno povezan z ameriškimi prizadevanji za nakup Grenlandije; predsednik je poudaril, da bodo carine ostale v veljavi vse do sklenitve dogovora o nakupu tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Odločitev je bila sprejeta v času povečanih napetosti, ko so vojaki več članic zveze Nato simbolično pristali na Grenlandiji v podporo ozemeljski celovitosti Danske. Odzivi evropskih voditeljev so bili hitri in ostri. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je poudaril, da bo Evropska unija vedno odločno branila mednarodno pravo, medtem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron grožnje označil za nesprejemljive. Macron je na družbenem omrežju X napovedal usklajen evropski odgovor, če bodo carine dejansko uveljavljene, in dodal, da se že posvetuje s ključnimi evropskimi partnerji o povračilnih ukrepih. Analitiki opozarjajo, da napovedane carine pomenijo drastično zaostritev trgovinskih odnosov med ZDA in Evropo, ki so bili že prej krhki. Čeprav se carine po trenutnih načrtih ne bodo nanašale na Češko in nekatere druge članice EU, bi lahko imele daljnosežne posledice za celotno skupno evropsko tržišče in transatlantsko varnostno zavezništvo, saj Trump vprašanje suverenosti Grenlandije neposredno povezuje z ekonomskimi pritiski.

Ameriški predsednik Donald Trump je svojemu brazilskemu kolegu Luizu Ináciu Luli da Silvi poslal uradno povabilo, naj postane eden izmed ustanovnih članov posebnega sveta za mir, ki bi se ukvarjal z razmerami na območju Gaze. Bela hiša je povabilo posredovala prek brazilskega veleposlaništva v Washingtonu, s čimer so Združene države Amerike Brazilijo prepoznale kot ključno akterko v prihodnjih mirovnih prizadevanjih. Trumpova pobuda za ustanovitev sveta za mir odraža diplomatski premik k vključevanju voditeljev z globalnega juga v reševanje konfliktov na Bližnjem vzhodu. Brazilija, ki v mednarodni politiki pogosto zastopa nevtralna ali posredniška stališča, bi s sodelovanjem v takšnem telesu pridobila pomemben vpliv na mednarodni ravni. Po poročanju televizijske mreže CNN Brasil se ameriška administracija s to potezo trudi oblikovati širšo koalicijo za stabilizacijo regije. Čeprav podrobnosti o sestavi in pristojnostih novega sveta še niso javno znane, povabilo nakazuje na vzpostavitev novih struktur za upravljanje krize v Gazi po končanju aktivnih sovražnosti. Brazilski predsednik Lula da Silva se na povabilo uradno še ni odzval, vendar bo njegova odločitev ključna za prihodnjo dinamiko mednarodne diplomatske podpore ameriškim mirovnim načrtom.

Svetovni gospodarski forum (WEF) v švicarskih Alpah, ki je v zadnjem obdobju izgubljal na svojem mednarodnem ugledu, se letos ponovno uvršča v središče svetovne pozornosti. Glavni razlog za povečano zanimanje je napovedana udeležba Donalda Trumpa, ki velja za eno najbolj pričakovanih osebnosti srečanja v zadnjih letih. Dogodek se odvija v času, ko se organizacija spopada z notranjimi težavami, predvsem zaradi polemik glede odstopa dolgoletnega ustanovitelja Klausa Schwaba. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko prisotnost Trumpa delovala kot katalizator za ponovno oživitev pomena foruma, ki so mu nekateri kritiki že napovedovali zaton. Kljub institucionalnim trenjem in vprašanjem o prihodnosti vodenja organizacije, Davos ta teden velja za najpomembnejše stičišče svetovne politične in gospodarske elite. Pričakuje se, da bodo razprave v Švici zasenčile pretekla leta, ko je bila vsebina srečanj ocenjena kot manj prelomna. Srečanje v Davosu ostaja ključna platforma za neformalne diplomatske pogovore in gospodarske dogovore na najvišji ravni. Čeprav so notranje razmere v WEF negotove, moč dogodka še vedno temelji na koncentraciji vplivnih odločevalcev na enem mestu. Letošnja izvedba bo tako služila kot preizkus za prihodnjo relevantnost foruma v hitro spreminjajočem se geopolitičnem okolju.

Ameriški predsednik Donald Trump je po izbruhu množičnih protivladnih protestov v Iranu pozval k zamenjavi tamkajšnjega vodstva pod vodstvom ajatole Alija Hameneja. Trumpove izjave so sledile obtožbam iranskega vrhovnega voditelja, ki je Združene države Amerike neposredno okrivil za spodbujanje nemirov in destabilizacijo države. Predsednik ZDA je poudaril, da je napočil čas za novo vodstvo, ki bo spoštovalo pravice iranskega ljudstva, s čimer se je napetost med državama ponovno drastično povečala. Odnosi med Washingtonom in Teheranom so se dodatno zaostrili zaradi Trumpovih namigov o morebitni vojaški intervenciji v primeru nadaljnjega stopnjevanja nasilja. Iranske oblasti vztrajajo, da so protesti rezultat tujega vmešavanja, predvsem s strani obveščevalnih služb ZDA in Izraela, medtem ko Trumpova administracija meni, da gre za pristen upor prebivalstva proti avtoritarnemu režimu in gospodarskemu propadu. Retorika obeh strani nakazuje na globok razkol, ki onemogoča kakršna koli diplomatska prizadevanja za umiritev razmer. Ta najnovejši poziv h koncu Hamenejeve vladavine dopolnjuje niz predhodnih pritiskov, vključno z gospodarskimi sankcijami in carinami, ki jih je Trumpova vlada uvedla proti državam, ki še vedno trgujejo z Iranom. Analitiki opozarjajo, da takšne neposredne zahteve po spremembi režima zmanjšujejo možnosti za jedrska pogajanja in povečujejo tveganje za regionalni oboroženi spopad, ki bi lahko vključeval tudi širše zavezništvo NATO in regionalne sile.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pripravila osnutek ustanovne listine za novoustanovljeni mirovni svet (Board of Peace), ki bo nadzoroval obnovo in varnostne razmere na območju Gaze. Dokument, ki sta ga pridobila Bloomberg in The Atlantic, razkriva, da bodo morale države, ki si želijo zagotoviti stalno sedež v tem telesu, vplačati vsaj eno milijardo ameriških dolarjev prispevka. Donald Trump bi po predlogu prevzel vlogo prvega predsednika sveta z izrazitimi pooblastili, vključno s pravico do potrjevanja novih članic in veto na odločitve večine. Struktura novega telesa predvideva, da bi države članice služile triletne mandate, ki bi jih lahko podaljšal le predsednik sveta. Čeprav bi se odločitve sprejele z večino glasov navzočih članic, bi bila vsaka odločitev podvržena končni odobritvi predsednika. Ta centralizacija moči in pogojevanje diplomatskega sodelovanja z visokimi finančnimi vložki predstavlja pomemben odklon od tradicionalnih multilateralnih mirovnih pobud, kjer članstvo običajno ni predmet neposrednega plačila za vstop. Predlog o ustanovitvi sveta prihaja v času, ko Trumpova administracija stopnjuje diplomatske pritiske na zaveznice in bogate države Persijskega zaliva, da prevzamejo večje finančno breme za stabilizacijo Bližnjega vzhoda. Medtem ko so nekateri kritiki načrt že označili za sporen, uradni viri poudarjajo, da gre za poskus vzpostavitve učinkovitejšega modela upravljanja kriz, ki bi temeljil na neposredni odgovornosti donatork. Bela hiša navedb v poročilu Bloomberga še ni uradno potrdila.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po obsežnih protestih v Iranu zavzel za zamenjavo tamkajšnjega režima. Njegove izjave so sledile stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Teheranom, potem ko je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej priznal, da je med nemiri umrlo več tisoč ljudi. Hamenej je za nasilje in destabilizacijo države posredno okrivil Združene države Amerike, kar je sprožilo oster Trumpov odziv. Ameriški predsednik je v svojem sporočilu poudaril potrebo po novem vodstvu v Iranu, medtem ko se iranske oblasti soočajo z resnimi notranjimi pritiski. Iranski državni tožilec in drugi visoki uradniki so medtem zavrnili Trumpove trditve in kritizirali protestnike, ki jih označujejo za orodje tujih sil. Retorika med državama ostaja izjemno sovražna, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje zaostrenih odnosov iz začetka leta, ko je Trumpova administracija že nakazala pripravljenost na strožje ukrepe proti iranskemu režimu. Medtem ko Teheran obtožuje ZDA vmešavanja v notranje zadeve, Washington vztraja, da podpira pravico iranskega ljudstva do svobode in demokratičnih sprememb.

Najnovejša obsežna znanstvena raziskava, objavljena v strokovni reviji The Lancet, je potrdila, da jemanje paracetamola (v ZDA znanega pod imenom Tylenol) med nosečnostjo ne povečuje tveganja za avtizem, motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) ali intelektualne motnje pri otrocih. Znanstveniki z univerze City St George's v Londonu so izvedli sistematični pregled in metaanalizo 43 visokokakovostnih študij, ki so vključevale približno milijon otrok. Rezultati so jasno pokazali, da uporaba tega pogostega protibolečinskega sredstva nima vzročne povezave z omenjenimi razvojnimi motnjami. Raziskava je bila sprožena kot neposreden odziv na izjave predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je septembra 2025 brez trdnih dokazov trdil, da jemanje paracetamola povzroča porast primerov avtizma. Trump je takrat nosečnice pozval, naj raje potrpijo bolečino, kot da bi uporabile to zdravilo. Strokovnjaki poudarjajo, da so prejšnje študije, na katere se je morda opiral Trump, vsebovale metodološke pomanjkljivosti, saj niso upoštevale genetskih dejavnikov in družinske anamneze, kar je nova analiza uspešno korigirala s primerjavo sorojencev. Zdravstvene organizacije po vsem svetu, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo, paracetamol še naprej uvrščajo na seznam esencialnih zdravil in ga priporočajo kot prvo izbiro za lajšanje bolečin in zniževanje povišane telesne temperature med nosečnostjo. Zdravniki poudarjajo, da je nova analiza najtemeljitejši dokaz do zdaj, ki pomirja strahove nosečnic, povzročene s politično motiviranimi in znanstveno neutemeljenimi izjavami. Paracetamol ostaja varnejša alternativa drugim nesteroidnim protivnetnim zdravilom ali opioidom v času nosečnosti.

Bela hiša je potrdila, da bo Tony Blair, nekdanji britanski premier, član Trumpovega 'Odbora za mir' za Gazo. Marco Rubio in Jared Kushner sta prav tako imenovana v to telo, ki bo nadziralo povojno upravljanje Gaze. Ta poteza je sprožila kritike, saj nekateri menijo, da bi moral Blair biti sojen zaradi vojnih zločinov, ne pa da vodi Gazo.

Najnovejše finančno poročilo je razkrilo, da je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump sredi decembra opravil nakup obveznic podjetja Victoria's Secret v vrednosti med 250.000 in 500.000 ameriškimi dolarji. Nenavadna naložba v trgovca s spodnjim perilom je v javnosti in na družbenih omrežjih sprožila številna ugibanja, zlasti zaradi Trumpove pretekle povezanosti z nekdanjim lastnikom podjetja Lesliem Wexnerjem. Wexner je bil v preteklosti omenjen v povezavi s preiskavami o Jeffreyju Epsteinu, s katerim se je Trump v devetdesetih letih prejšnjega stoletja udeležil več dogodkov omenjene modne znamke. Istočasno se v ameriškem medijskem prostoru pojavljajo refleksije o pokojnem ustvarjalcu stripa Dilbert Scottu Adamsu. Analitiki, kot je Jeffrey A. Tucker, izpostavljajo vprašanje intelektualnega poguma in cene, ki jo posamezniki plačajo za odstopanje od prevladujočega javnega mnenja. Adams je bil leta 2015 eden redkih vplivnežev, ki je napovedal Trumpov politični uspeh, kar je takrat povzročilo močan od odpor v medijskem kartelu, po njegovi smrti pa so ga številni osrednji mediji označili za osramočenega ustvarjalca. Dogodki odražajo širšo dinamiko v ameriški družbi, kjer se prepletajo finančne odločitve političnega vrha, pretekle osebne povezave z kontroverznimi osebnostmi in močan vpliv medijev na oblikovanje javne podobe posameznikov. Medtem ko Trumpova naložba sproža kritike o primernosti, razprava o Adamsu opozarja na polarizacijo mnenj glede svobode govora in politične pripadnosti v sodobnih ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval k končanju 37-letne vladavine iranskega vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja, in dejal, da je čas za novo vodstvo v Iranu.

V Københavnu in več drugih danskih mestih se je danes zbralo na tisoče protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Shod pod osrednjim geslom "Roke stran od Grenlandije" je združil množice, ki so s seboj prinašale danske in grenlandske zastave ter opozarjale na nedotakljivost ozemeljske celovitosti kraljevine. Protestniki so se osredotočili na trg pred mestno hišo v Københavnu, kjer so z vzkliki in transparenti obsodili ozemeljske ambicije Združenih držav Amerike. Po poročanju lokalnih virov so shodi potekali v mirnem, a odločnem vzdušju, udeleženci pa so poudarjali, da največji otok na svetu ni naprodaj in da so Trumpove izjave nespoštljive do prebivalcev Grenlandije. Dogodek odraža širše nezadovoljstvo v danski družbi in politiki po tem, ko je Donald Trump v zadnjem obdobju večkrat javno potrdil svoj interes za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim avtonomnim ozemljem. Danska vlada je predloge sicer že vnaprej zavrnila kot nesmiselne, kar pa ni preprečilo ljudskega izražanja gneva na ulicah.

V glavnem mestu Grenlandije, Nuuku, so danes potekali množični protesti proti nameram predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad tem strateškim arktičnim otokom. Protestni pohod skozi središče mesta do ameriškega konzulata je vodil grenlandski premier Jens Frederik Nielsen, ki je z udeležbo jasno izrazil nasprotovanje lokalnih oblasti kakršnim koli poskusom spreminjanja statusa ozemlja pod suverenostjo Danske. Več sto udeležencev je nosilo transparente z napisi, kot sta »Grenlandija ni naprodaj« in »Ne pomeni ne«, s čimer so se odzvali na ponovne diplomatske pritiske iz Washingtona. Premier Nielsen je v svojem nagovoru poudaril, da je Grenlandija odprta za gospodarsko sodelovanje in investicije, vendar odločno zavrača kakršno koli obliko ameriškega prevzema ali kršenja ozemeljske celovitosti. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med lokalno upravo in ameriško administracijo, ki Arktiko vidi kot ključno območje za nacionalno varnost in naravne vire. Čeprav so ZDA v preteklosti že kazale zanimanje za otok, je tokratni neposredni odziv grenlandskega političnega vrha na ulicah Nuuka znak močne nacionalne enotnosti in odločenosti pri obrambi samouprave.

Evropska unija in države južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur so uradno podpisale sporazum o prosti trgovini, ki bo ustvaril eno največjih območij proste trgovine na svetu. Namen dogovora je odprava carin in drugih trgovinskih ovir, kar bo po pričakovanjih znatno povečalo izmenjavo blaga in storitev med obema regijama. Sporazum vključuje države, kot so Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj, ter odpira nove priložnosti za evropski izvoz. Podpis sporazuma predstavlja strateški odgovor Bruslja na napovedano protekcionistično politiko novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Z utrjevanjem gospodarskih vezi z Južno Ameriko želi Evropska unija diverzificirati svoje dobavne verige in zmanjšati odvisnost od posameznih trgov. To je še posebej pomembno v času naraščajočih svetovnih trgovinskih napetosti in groženj z uvajanjem novih uvoznih dajatev s strani Združenih držav Amerike. Kljub podpisu se pričakuje, da bo pot do polne implementacije zahtevala še dodatne postopke ratifikacije v državah članicah, kjer so se v preteklosti pojavljali pomisleki glede okoljskih standardov in vpliva na evropsko kmetijstvo. Zagovorniki sporazuma poudarjajo, da bo ta okrepil konkurenčnost evropskega gospodarstva in zagotovil cenejši dostop do surovin.

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji potrdila napotitev dveh častnikov Slovenske vojske na Grenlandijo, kjer bosta sodelovala pri načrtovanju in izvedbi mednarodne vojaške vaje 'Arktična vzdržljivost'. Odločitev so podprli vsi ministri, vključno s predstavniki stranke Socialnih demokratov (SD), ki so bili sprva do predloga zadržani. Slovenska častnika bosta delovala pod poveljstvom Danske, njun odhod pa je predviden v prihodnjih dneh. Napotitev slovenskih vojakov na otok se odvija v času povečanih geopolitičnih napetosti, ki so sledile izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možnosti priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike, pri čemer predsednik ni izključil uporabe sile. Danska, ki si prizadeva za ohranitev suverenosti nad otokom, je zaprosila zaveznice za vojaško prisotnost. Predstavnik danskega obrambnega ministrstva Tobias Roed Jensen je ob tem poudaril, da so se danske sile v primeru oboroženega napada dolžne odzvati s protipovratnim ognjem. Slovenija se s to odločitvijo pridružuje skupini evropskih držav, ki so se že odzvale na dansko prošnjo. Med njimi so Francija s 15 vojaki, Nemčija s 13 vojaki, Švedska, Norveška in Finska z dvema častnikoma, Nizozemska ter Združeno kraljestvo. Namen vaje in prisotnosti tujih vojakov je po navedbah slovenskega kabineta predsednika vlade krepitev regionalne varnosti in priprava na morebitne obrambne operacije na arktičnem območju.

Začasna predsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je v svojem prvem govoru o stanju države pozvala k odprtju državne naftne industrije za tuje naložbe. Njen poziv sledi odstavitvi Nicolása Madura in poskusom nove oblasti, da bi utrdila svoj položaj.

Predsednik Trump je izjavil, da trenutno "ni razloga" za uporabo zakona o uporu v Minneapolisu, le dan po tem, ko je s to možnostjo zagrozil. Medtem pa je nekdanji uslužbenec ministrstva za domovinsko varnost, Miles Taylor, razkril, kako lahko blokirajo Trumpova "najbolj izjemna pooblastila" in kako blizu je bil Trump uporabi tega zakona.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je v četrtek ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v Beli hiši predala svojo medaljo Nobelove nagrade za mir. Machado je po srečanju pred ameriškim Kapitolom pojasnila, da dejanje predstavlja priznanje za Trumpovo zavezanost svobodi Venezuele, pri čemer je dogodek primerjala z zgodovinsko izmenjavo med markizom de Lafayettom in Simonom Bolivarjem. Bela hiša je ob tem objavila fotografijo, na kateri predsednik Trump ponosno razkazuje uokvirjeno zlato medaljo, uradniki pa so potrdili, da jo namerava obdržati. Norveški odbor za Nobelovo nagrado se je na dogodek odzval s pojasnilom, da je nagrada neločljivo povezana s prejemnikom in je ni mogoče uradno prenesti ali deliti. Kljub temu so dodali, da statut fundacije ne omejuje fizičnega razpolaganja z medaljo, diplomo ali denarnim delom nagrade. To pomeni, da lahko lavreati te predmete poljubno podarijo, prodajo ali shranijo, vendar v zgodovini kot uradni dobitnik nagrade ostane zapisana izključno oseba oziroma organizacija, ki ji je bila podeljena. Odzivi na to potezo so mešani, saj nekateri kritiki opozarjajo na nenavadnost situacije, ko politik prejme priznanje, ki ga sam ni osvojil. Trump, ki je v preteklosti že večkrat izrazil željo po tem prestižnem priznanju, je darilo sprejel z zahvalo. Čeprav fizična medalja zdaj počiva v rokah ameriškega predsednika, Maria Corina Machado pravno in zgodovinsko ostaja edina dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025, vključno z denarno nagrado v višini 11 milijonov švedskih kron.

Ministrstvo za pravosodje ZDA je začelo preiskavo proti guvernerju Minnesote Timu Walzu in županu Minneapolisa Jacobu Freyju zaradi domnevnega oviranja delovanja ICE. Istočasno so uradniki v Mainu napovedali, da pričakujejo operacije ICE v prihodnjih dneh. Kongresnica Ilhan Omar je protestnike v Minnesoti opozorila, naj ne nasedajo Trumpovi strategiji, medtem ko poročila kažejo na možnost oslabitve Trumpovega položaja zaradi spremembe stališča Joeja Rogana.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa označil za »zločinca« in ga neposredno obtožil odgovornosti za smrtne žrtve ter gmotno škodo, ki so nastale med nedavnimi protivladnimi protesti v Iranu. V svojem javnem nagovoru je 86-letni Hamenej zatrdil, da je bil Trump osebno vpleten v »protisonsko hujskanje k izgredom«, s čimer naj bi namerno škodoval ugledu iranskega naroda. Obtožbe prihajajo v času povečanih napetosti, ko iransko vodstvo vztrajno zavrača notranje kritike in nemire pripisuje tujemu vmešavanju, predvsem s strani Washingtona. Hamenej je poudaril, da so dejanja nekdanjega ameriškega predsednika povzročila nepopravljivo škodo in klevetanje iranske države na mednarodnem prizorišču. Retorika Teherana odraža dolgotrajno sovražno nastrojenost do Trumpove administracije, ki je v preteklosti stopnjevala sankcije proti Iranu. Zadnje izjave kažejo na poskus iranskega režima, da odgovornost za domače nezadovoljstvo in gospodarske težave, ki so botrovale protestom, v celoti preloži na zunanjepolitične akterje in domnevne zarote iz tujine.

Ukrajinska delegacija je v soboto prispela v Združene države Amerike na pogovore o diplomatski pobudi za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Srečanje poteka pod okriljem ameriške administracije, ki si prizadeva za sklenitev končnega mirovnega sporazuma med sprtima stranema. Obisk delegacije v Washingtonu predstavlja ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo regije, medtem ko se pritiski za končanje sovražnosti na mednarodnem prizorišču stopnjujejo. Istočasno se je Ukrajina ponovno spopadala s silovitimi ruskimi napadi na kritično energetsko infrastrukturo. Ruske sile so namerno ciljale električno omrežje, kar je povzročilo obsežne prekinitve dobave električne energije in ogrevanja po vsej državi. Napadi so se zgodili v času izjemno nizkih temperatur, kar je še dodatno otežilo humanitarne razmere in povečalo pritisk na ukrajinsko stran med samimi pogajanji. Diplomatska prizadevanja v ZDA sledijo prejšnjim krogom pogovorov v Istanbulu in odražajo novo dinamiko v ameriški zunanji politiki pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko Kijev upa na pravičen mir, Rusija z intenzivnimi napadi na civilno infrastrukturo ohranja vojaški pritisk, kar nakazuje na kompleksnost pogajalskih izhodišč v Washingtonu.

Nekdanji glavni strateg Bele hiše Steve Bannon je v pogovoru za Daily Mail izjavil, da bo Kanada postala osrednja točka zunanje politike predsednika Donalda Trumpa v okviru njegove razširjene doktrine za zahodno poloblo. Bannon je Kanado označil za »naslednjo Ukrajino«, saj naj država ne bi bila sposobna ustrezno zavarovati svoje arktične meje, kar naj bi po njegovih besedah izkoristila Kitajska za širjenje svojega vpliva. Trumpova administracija naj bi se tako pripravljala na oster obračun s severno sosedo, da bi preprečila kitajsko prevlado na območju. Strategija, ki jo Bannon imenuje »Donroejeva doktrina«, predstavlja razširitev tradicionalne Monroejeve doktrine in je usmerjena v zmanjševanje tujega vpliva na celotni zahodni polobli, ne le v Latinski Ameriki. Trump naj bi po Bannonovih navedbah že v svojem prvem mandatu kazal povečano zanimanje za geostrateški pomen Arktike, kar je vključevalo tudi ustanovitev posebne delovne skupine in razprave o pomenu Grenlandije. Ta premik v retoriki nakazuje na morebitne napetosti v odnosih med Ottawo in Washingtonom, predvsem na področju obrambe in nadzora naravnih virov na severu. Bannonove izjave poudarjajo prepričanje Trumpovega tabora, da Kanada trenutno predstavlja varnostno tveganje zaradi domnevne ranljivosti pred kitajskimi interesi na arktičnem območju.

Uradniki v ameriški zvezni državi Maine so sporočili, da v prihodnjih dneh pričakujejo izvedbo operacij zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE). Demokratska guvernerka Janet Mills je v videoposnetku na družbenem omrežju X opozorila, da bi se dejavnosti lahko začele kmalu, kar je sprožilo odzive lokalnih oblasti glede prisotnosti zveznih agentov pod okriljem Trumpove administracije. Guvernerka Mills in drugi demokratski predstavniki so se ob napovedi operacij sklicevali na nedavne nemire v Minneapolisu. Tam so izbruhnili protesti po tem, ko je agent ICE usodno ustrelil voznico Renee Good, ki je z vozilom zapeljala proti njemu. Po podatkih ministrstva za domovinsko varnost je bil agent v incidentu poškodovan in je utrpel notranje krvavitve, kar je dodatno zaostrilo napetosti med lokalnimi skupnostmi in zveznimi organi. Guvernerka je poudarila, da Maine zagovarja pravno državo, sočutje in mirne proteste, hkrati pa je izrazila nasprotovanje nasilju. Napovedane operacije so del širših prizadevanj zvezne vlade za uveljavljanje zakonodaje o priseljevanju, kar v nekaterih zveznih državah povzroča politično nejevoljo in skrbi glede varnosti prebivalcev ter morebitnih kršitev civilnih pravic.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil za "zločinca" zaradi njegove podpore nedavnim protivladnim protestom v Iranu. O tem so poročali državni mediji.

Več tisoč ljudi se je v večjih danskih mestih in na Grenlandiji zbralo na protestih proti nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Protestniki so v Köbenhavnu, Aarhusu, Aalborgu in Odenseju izrazili nasprotovanje ideji o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja, pri čemer so poudarjali suverenost otoka. Shodi so se popoldne razširili tudi v Nuuk, glavno mesto Grenlandije. Udeleženci protestov so vzklikali gesla v grenlandščini, med drugim »Kalaallit Nunaat«, kar v prevodu pomeni Grenlandija oziroma dežela Grenlandcev. S tem so želeli poudariti svojo identiteto in zavrniti možnost, da bi otok postal predmet geopolitične kupčije med Združenimi državami Amerike in Dansko. Dogajanje so spremljali številni tuji mediji, ki poročajo o naraščajočem nezadovoljstvu nad retoriko Washingtona. Danska vlada in grenlandske oblasti so že pred protesti večkrat jasno sporočile, da Grenlandija ni naprodaj. Kljub temu so Trumpove izjave povzročile diplomatske napetosti med tesnima zaveznicama v zvezi NATO. Protesti so služili kot simbolna potrditev enotnosti med Dansko in njeno avtonomno pokrajino pri vprašanju ozemeljske celovitosti.

Evropska unija usklajuje odziv na grožnje Donalda Trumpa z uvedbo carin na uvoz iz več evropskih držav zaradi njihovega odziva na njegove težnje po prevzemu Grenlandije. Carine naj bi bile uvedene, ker so te države poslale svoje vojaške enote na območje Grenlandije. Trump je stopnjeval prizadevanja za priključitev Grenlandije ZDA z napovedjo postopne uvedbe carin do 25 odstotkov, dokler ZDA ne bodo kupile otoka.

Delegacija enajstih članov ameriškega kongresa je zaključila večdnevni obisk na Danskem, kjer so se osredotočili na vprašanja, povezana z Grenlandijo, in na stabilnost čezatlantskih odnosov. Obisk je bil namenjen podrobnejšemu spoznavanju življenja lokalnega prebivalstva na Grenlandiji ter naslavljanju diplomatske škode, ki jo je povzročila retorika ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Člani delegacije so na tiskovni konferenci v Kopenhagnu opozorili, da bi takšne izjave lahko dolgoročno ogrozile ugled Združenih držav Amerike v Evropi. Ameriški zakonodajalci so poudarili strateški pomen Grenlandije, hkrati pa so poskušali pogasiti diplomatski ogenj, ki se je razplamtel po Trumpovem predlogu za nakup tega otoka. Delegacija je izrazila spoštovanje do suverenosti Kraljevine Danske in avtonomije Grenlandije, kar je bilo ključno za ponovno vzpostavitev zaupanja med zaveznicami. Obisk je potekal v času povečanega zanimanja velesil za arktično regijo, kjer se prepletajo gospodarski in varnostni interesi. V širšem regionalnem kontekstu so se pojavile tudi informacije o sodelovanju drugih zaveznic v regiji. Slovenija tako na vojaške vaje v ta del Evrope napotuje svoje častnike, kar potrjuje vojaško-politično povezanost članic zveze NATO pri zagotavljanju varnosti na severnem krilu zavezništva. Ameriški kongresniki so ob zaključku obiska izrazili upanje, da bodo neposredni stiki pripomogli k stabilizaciji odnosov po obdobju negotovosti.

Francoska televizija FranceTV je objavila posnetke pogovora med francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je potekal v Kijevu 10. maja 2025. Macron je Trumpa obvestil o strinjanju Zelenskega s 30-dnevnim premirjem, pri čemer je Putin podprl idejo o enomesečnem premirju.

V Kopenhagnu in drugih danskih mestih so potekali protesti proti načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda. Protestniki so se zbrali na Trgu mestne hiše v Kopenhagnu in se nato odpravili proti ameriški ambasadi, vzklikali so "Grenland ni naprodaj" in nosili transparente s podobnimi sporočili. Protestom v glavnem mestu Grenlanda, Nuku, se je pridružil tudi premier Grenlanda Jens Frederik Nilsen.

Ruska vojska je z nizi zračnih napadov z raketami in brezpilotnimi letalniki onesposobila ključne zmogljivosti ukrajinskega energetskega omrežja, kar je predsednika Volodimirja Zelenskega prisililo v razglasitev izrednih razmer. Po navedbah ukrajinskih oblasti so ruske sile od začetka invazije napadle prav vse termoelektrarne v državi, zadnji val napadov pa je v najhladnejših zimskih mesecih povzročil obsežne prekinitve pri dobavi električne energije in ogrevanja v Kijevu, Harkovu in drugih večjih mestih. V Harkovu so ruske sile uničile večji energetski objekt, medtem ko v prestolnici več sto stanovanjskih blokov ostaja brez ogrevanja. Zaradi kritičnih razmer je ukrajinski minister za energetiko opozoril, da se država sooča z izzivi brez primere, saj so dnevni napadi usmerjeni neposredno v civilno infrastrukturo. V odziv na nastalo humanitarno krizo je Združeno kraljestvo napovedalo nujno finančno pomoč v višini 20 milijonov funtov, ki bo namenjena stabilizaciji energetskega sektorja in pomoči prebivalstvu. Medtem ko reševalne ekipe delajo neprekinjeno, župani prizadetih mest opozarjajo na težke razmere za civiliste, ki si v frigidnih temperaturah skušajo zagotoviti osnovne pogoje za preživetje. Predsednik Zelenski je sklical izredno srečanje z regionalnimi voditelji, da bi pospešili sanacijo škode in okrepili obrambo preostalih energetskih objektov. Kljub prizadevanjem in mednarodni pomoči ostaja oskrba z energijo v Ukrajini izjemno negotova, saj Moskva nadaljuje s strategijo zračnega obstreljevanja, ki močno omejuje zmogljivosti države za vzdrževanje delujočega omrežja v zimskem obdobju.

Kanadski premier Mark Carney in kitajski predsednik Ši Džinping sta na zgodovinskem srečanju v Pekingu uradno razglasila novo strateško partnerstvo, s čimer sta državi končali večletno obdobje napetih odnosov in diplomatskih sporov. Osrednji del dogovora predstavlja znatno znižanje carin na kitajska električna vozila, ki bodo v Kanado po novem vstopala s 6,1-odstotno tarifo namesto prejšnje 100-odstotne, medtem ko bo Kitajska v zameno drastično znižala carine na kanadsko repico z 84 na približno 15 odstotkov. Carney je ob tem poudaril, da Kanada s tem korakom išče nove strateške možnosti in večjo odpornost gospodarstva na zunanje šoke, s čimer se država vidno oddaljuje od dosedanje usklajene trgovinske politike z Združenimi državami Amerike. Srečanje predstavlja prvi obisk kanadskega predsednika vlade v Pekingu po letu 2017 in označuje odločen prelom s politiko prejšnjega premierja Justina Trudeauja. Poleg trgovinskih olajšav sta voditelja napovedala sodelovanje na področjih energetike, kmetijstva, financ in kulture. Kitajska je Kanadi podelila tudi brezvizumski režim za obiskovalce, kar dodatno potrjuje otoplitev odnosov. Po navedbah kanadskega premierja je cilj nove strategije diverzifikacija trgovinskih poti, saj se Kanada pod vodstvom Donalda Trumpa sooča z vse večjimi pritiski in negotovostjo glede prihodnosti severnoameriškega prostega trga. Odzivi na dogovor so mešani. Medtem ko so kmetijski sektor in nekateri provincialni voditelji, kot je premier Saskatchewana Scott Moe, dogovor pozdravili kot izjemno novico za izvoz, so se v industrijskem središču Ontaria pojavili resni pomisleki. Premier Ontaria Doug Ford in sindikat Unifor sta opozorila na nevarnost izgube delovnih mest v avtomobilski industriji zaradi uvoza subvencioniranih kitajskih vozil. Washington je prav tako izrazil zaskrbljenost, saj kanadska poteza spodkopava enotno fronto Severne Amerike proti kitajski prevladi na trgu električnih vozil.

Zvezni agenti so med protesti v južni Kaliforniji s projektilom iz neposredne bližine v obraz zadeli 21-letnega študenta Kadna Rummlerja in ga huje poškodovali. Incident, ki se je zgodil v okviru širših demonstracij, je mladeniču povzročil trajne poškodbe vida, saj je na levo oko oslepel. Rummler je po dogodku prestal zahtevno šesturno operacijo, vendar zdravniki niso mogli rešiti njegovega vida, kar je korenito spremenilo njegovo življenje. Poškodovani študent je v intervjuju pojasnil, da nima več zaznave globine in je izgubil sposobnost vožnje avtomobila. Njegova izpoved je ena izmed več pričevanj o domnevno čezmerni uporabi sile zveznih organov pregona, ki so na proteste odgovorili z uporabo nesmrtonosnih, a kljub temu nevarnih izstrelkov. Incident je sprožil nove razprave o policijskem nasilju in mejah uporabe sile pri zatiranju nemirov v Združenih državah Amerike. Zvezne oblasti se spopadajo z očitki o nizu nasilnih srečanj med agenti in demonstranti. Primera Rummlerja ne obravnavajo kot osamljen incident, temveč kot del širše problematike uporabe taktičnega orožja proti neoboroženim civilistom. Preiskave o morebitni odgovornosti agentov, ki so streljali iz neposredne bližine, še potekajo, medtem ko se poškodovani sooča z dolgotrajno rehabilitacijo.

V okrožju Palm Beach na Floridi so v petek, 16. januarja 2026, uradno odprli preimenovan štiri milje dolg odsek ceste, ki po novem nosi ime Bulevar predsednika Donalda J. Trumpa. Odsek povezuje mednarodno letališče West Palm Beach in Trumpovo zasebno posestvo Mar-a-Lago, kar predstavlja simbolno povezavo med ključno prometno točko in rezidenco nekdanjega predsednika. Slovesnosti ob odkritju nove cestne table sta se udeležila Donald Trump in floridska državna poslanka Meg Weinberger. Preimenovanje ceste je bilo izvedeno na podlagi odločitve lokalnih oblasti v okrožju Palm Beach, ki so s tem želele izkazati čast 45. predsedniku Združenih držav Amerike na območju, kjer Trump preživi večino svojega časa. Dogodek odraža močno politično podporo, ki jo Trump uživa v zvezni državi Florida, hkrati pa utrjuje njegovo prisotnost v lokalni infrastrukturi. Čeprav preimenovanja javnih poti po živečih politikih včasih sprožajo javne razprave, je bila v tem primeru pobuda izvedena v skladu z lokalno zakonodajo in ob prisotnosti visokih političnih predstavnikov.

Slovaška in Združene države Amerike sta podpisali strateški sporazum o izgradnji novega jedrskega reaktorja v nuklearki Jaslovske Bohunice. Gre za prelomno odločitev na področju slovaške energetike, saj bo to prvi jedrski reaktor zahodne izdelave v državi, ki se trenutno pri delovanju svojih petih aktivnih reaktorjev v celoti zanaša na rusko tehnologijo. Sporazum so uradno sklenili ob obisku slovaškega premierja Roberta Fica v Washingtonu, kjer se bo predsednik vlade sestal tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavni namen projekta je diverzifikacija energetskih virov in zmanjšanje strateške odvisnosti od Ruske federacije, kar je ključni cilj slovaške energetske politike v zadnjem obdobju. Projekt v nuklearki Jaslovske Bohunice predstavlja nadaljevanje prizadevanj slovaške vlade za dolgoročno energetsko varnost. Z vključitvijo ameriške tehnologije bo Slovaška modernizirala svojo energetsko mrežo in hkrati okrepila bilateralno sodelovanje z ZDA na področju visoke tehnologije in civilne rabe jedrske energije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek razkril seznam članov novoustanovljenega Odbora za mir v Gazi, ki bo zadolžen za začasni nadzor nad območjem in upravljanje njegove povojne obnove. Odbor, ki ga bo vodil Trump osebno, vključuje vidne politične osebnosti, med katerimi sta ameriški državni sekretar Marco Rubio in Trumpov zet Jared Kushner. Namen telesa je stabilizacija razmer na območju po končanju aktivnih spopadov. Na seznamu sodelavcev sta se znašla tudi posebni odposlanec Steve Witkoff in nekdanji britanski premier Tony Blair. Imenovanje Blaira je v mednarodni javnosti sprožilo precej pozornosti, saj njegova vključitev v strukturo ameriške administracije za reševanje bližnjevzhodnega vprašanja predstavlja poskus vključevanja izkušenih evropskih diplomatov v procese, ki jih usmerja Bela hiša. Odbor bo imel po napovedih ključno vlogo pri določanju prihodnje varnostne arhitekture Gaze. Kljub ambicioznim načrtom pa se sestava odbora že spopada s prvimi diplomatskimi ovirami. Poročila o vključitvi in morebitni kasnejši izključitvi nekaterih članov kažejo na zapletenost odnosov z arabskimi in muslimanskimi državami, ki imajo lastne interese glede upravljanja palestinskih ozemelj. Trumpov odbor tako ostaja v središču pozornosti kot primarni mehanizem nove ameriške politike do bližnjevzhodne krize.

V mestu Palm Beach na Floridi so po ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu poimenovali bulvar, ki vodi neposredno do njegovega zasebnega posestva in rezidence Mar-a-Lago. Nova prometna povezava, ki sedaj nosi uradno ime President Donald J. Trump Boulevard, povezuje omenjeno posestvo z mednarodnim letališčem Palm Beach. Gre za zadnjo v nizu gest, s katerimi so različni programi in stavbe dobili ime po aktualnem predsedniku Združenih držav Amerike. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da se bo te izjemne geste spominjal do konca življenja. Poimenovanje ceste predstavlja simbolno priznanje predsedniku v okolju, kjer preživlja velik del svojega prostega časa in opravlja številne uradne dolžnosti. Mar-a-Lago, ki služi kot njegov zasebni klub, je tako dobil še neposrednejšo povezavo z njegovo osebno znamko. Dogodek odraža širši trend poimenovanja infrastrukture po Trumpu, hkrati pa utrjuje njegovo prisotnost na Floridi, ki ostaja njegovo politično in bivanjsko oporišče. Odločitev lokalnih oblasti je naletela na odobravanje njegovih privržencev, hkrati pa dopolnjuje seznam nepremičnin in projektov, ki že nosijo njegovo ime. Kljub številnim političnim in pravnim izzivom, s katerimi se predsednik sooča na nacionalni ravni, lokalne pobude na Floridi izkazujejo močno podporo njegovi zapuščini.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponudil svojo vlogo posrednika v dolgotrajnem sporu med Egiptom in Etiopijo glede upravljanja voda reke Nil. Pobudo je predstavil v pismu egiptovskemu predsedniku Abdelu Fattahu al-Sisiju, v katerem je izrazil pripravljenost za odgovorno razrešitev vprašanja delitve vode enkrat za vselej. Al-Sisi je ponudbo pozdravil in v svojem odzivu izpostavil ključne skrbi Egipta glede vodne varnosti države, ki jo ogroža etiopski projekt velikega jezu. Jedro spora predstavlja etiopski jez Grand Ethiopian Renaissance Dam (GERD), za katerega Egipt meni, da bo drastično zmanjšal dotok vode iz Nila, od katerega je država življenjsko odvisna. Etiopija na drugi strani projekt vidi kot ključen steber svojega gospodarskega razvoja in proizvodnje električne energije. Donald Trump je ob ponudbi poudaril, da želi ponovno vzpostaviti ameriško posredovanje, ki bi premostilo razhajanja med državama in zagotovilo regionalno stabilnost. Poleg vprašanja Nila je Trump v komunikaciji z egiptovskim voditeljem izrazil tudi zahvalo za vlogo Egipta pri prizadevanjih za premirje na območju Gaze. Diplomatska pobuda prihaja v času povečanih napetosti v regiji, ko so prejšnji poskusi mednarodnega posredovanja dosegli le omejen napredek. Egiptovska stran vztraja pri pravno zavezujočem dogovoru o polnjenju in upravljanju jezu, kar pa ostaja glavna točka razhajanja z Adis Abebo.

V nedavni debati, ki jo je gostil ZeroHedge pod vodstvom sodnika Andrewa Napolitana, sta se soočila libertarni komik Dave Smith in konservativni filmski ustvarjalec Dinesh D'Souza. Razprava se je osredotočila na interpretacijo slogana »America First« (Amerika na prvem mestu) ter vprašanje, ali ta pomeni strogo neintervencionistično držo ali pa zahteva bolj asertivno zunanjo politiko, ki bi neposredno zasledovala nacionalne interese. Dave Smith je zagovarjal tezo, da koncept »America First« temelji na prednosti republikanizma pred imperializmom. Po njegovih besedah so zgodovinski zagovorniki te smeri, od Roberta Tafta do Pata Buchanana, nasprotovali vojaškemu pustolovstvu in se zavzemali za izogibanje vpletanju v tuje konflikte. Smith je poudaril, da je Donald Trump prvotno pridobil podporo prav z obljubo o prekinitvi neokonservativne politike menjav režimov, s čimer se je vsaj retorično približal klasični neintervencionistični drži. Dinesh D'Souza pa je predstavil drugačen pogled, ki poudarja, da bi morala biti ameriška moč uporabljena za zaščito specifičnih nacionalnih interesov. Ta razkol med libertarno-izolacionističnim krilom, ki ga simbolizira Tucker Carlson, in bolj tradicionalno konservativnim krilom, ki ga predstavlja Ben Shapiro, kaže na globoke ideološke razlike v sodobni ameriški republikanski stranki glede vloge ZDA v mednarodni skupnosti.

Odbor za etiko predstavniškega doma kongresa Združenih držav Amerike je v petek objavil, da vodi postopek proti republikanski poslanki Nancy Mace iz Južne Karoline. Čeprav odbor v uradni izjavi ni razkril specifičnih razlogov za preiskavo ali narave domnevnih kršitev, je zadevo že odstopil uradu za kongresno ravnanje. Po pravilih odbora podrobnosti o preiskavi ostajajo tajne do uradne odločitve o nadaljnjih ukrepih, ki bo predvidoma znana najpozneje do 2. marca 2026. Nancy Mace, ki velja za tesno zaveznico gibanja MAGA in trenutno kandidira za guvernerko Južne Karoline, se je v zadnjem obdobju zapletla v več odmevnih sporov. Med drugim je bila tarča civilne tožbe zaradi razžalitve, ki jo je vložil moški, ki ga je poslanka javno obtožila spolnega nadlegovanja. Prav tako je bila tarča kritik zaradi uporabe protitransspolne retorike za lastne politične cilje ter neuspešnega poskusa cenzure strankarskega kolega Coryja Millsa. Napetosti med poslanko in vodstvom republikanske stranke so se v zadnjih mesecih stopnjevale, saj je Macejeva javno opozarjala, da bi stranka lahko izgubila večino v predstavniškem domu. Očitala jim je, da ne storijo dovolj za izvajanje agende predsednika Donalda Trumpa. Kljub sprožitvi postopka je odbor za etiko poudaril, da sama napotitev primera še ne pomeni potrditve kršitev ali vnaprejšnje obsodbe njenega ravnanja.

Demokratska stranka v Virginiji je naredila ključni korak k spremembi meja volilnih okrajev, s čimer se želi odzvati na pretekle posege republikancev, ki jih je podprl Donald Trump. Senat zvezne države Virginije, v katerem imajo večino demokrati, je v petek sprejel ustavno dopolnilo, ki zakonodajalcem omogoča ponovno risanje zemljevidov kongresnih okrajev. Predlog je bil pred tem v predstavniškem domu sprejet z 62 glasovi proti 33, zdaj pa o ustavnem dopolnilu čakajo le še odločitev volivcev na spomladanskem referendumu. Ta zakonodajna pobuda je ena od prednostnih nalog demokratov, potem ko so na lanskih volitvah zasedli vse ključne veje oblasti v državi. Guvernerka Abigail Spanberger bo v soboto s prisego uradno prevzela položaj, kar bo stranki zagotovilo popoln nadzor nad zakonodajnim procesom. Senatorka L. Louise Lucas, ki vodi prizadevanja za prerazdelitev okrajev, je napovedala oblikovanje zemljevida, ki bi demokratom lahko prinesel do deset od skupno enajstih kongresnih sedežev v Virginiji. Politični analitiki opozarjajo, da Virginija predstavlja zadnjo priložnost za demokrate na nacionalni ravni, da pred vmesnimi volitvami vzpostavijo ravnotežje nasproti republikansko vodenim državam, kot so Teksas, Missouri in Severna Karolina. Tamkajšnji republikanci so namreč že izvedli podobne ukrepe preoblikovanja okrajev, kar je v ameriški politiki znano kot gerrymandering. Če bo ustavno dopolnilo na volitvah potrjeno, bodo demokrati v Virginiji pridobili močno orodje za povečanje svoje zastopanosti v zveznem kongresu.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval grožnje z uporabo zakona o vstaji (Insurrection Act) zaradi stopnjevanja civilnih nemirov v Minnesoti. Predsednik je opozoril, da so lokalne in državne oblasti popolnoma izgubile nadzor nad situacijo, ter napovedal možnost napotitve zvezne vojske na ulice Minneapolisa, če se nasilni protesti ne bodo nemudoma končali. Po Trumpovih besedah so nemiri posledica delovanja 'agitatorjev', ki izrabljajo kaos za povzročanje škode. Poleg resnih opozoril o vojaškem posredovanju je Trump uporabil tudi retoriko, usmerjeno proti lokalnim oblastem, ki jim očita nesposobnost pri obvladovanju krize. V enem izmed svojih javnih sporočil je celo ironično napovedal, da bo v primeru nadaljevanja neredov začel objavljati sporočila na spletu izključno z velikimi tiskanimi črkami, s čimer želi poudariti nujnost ukrepanja. Gre za stopnjevanje napetosti med belo hišo in zvezno državo Minnesota, ki se spopada z obsežnim uničevanjem lastnine. Razmere v Minneapolisu so postale osrednja točka ameriške notranje politike, saj zakon o vstaji iz leta 1807 predstavlja skrajno sredstvo, ki predsedniku omogoča uporabo vojske na ameriških tleh v izrednih razmerah. Kritiki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko še dodatno prilila olja na ogenj v že tako napetem družbenem okolju, medtem ko Trump vztraja pri vzpostavitvi reda in miru za vsako ceno.

Norveški odbor za Nobelovo nagrado je sporočil, da ima venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado pravico podariti svojo medaljo za mir ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, vendar nagrada sama ostaja neločljivo povezana z njo. Odločitev Machadove, da Trumpu izroči odlikovanje, je v mednarodni javnosti in zlasti na Norveškem sprožila val kritik ter nejevolje. Kritiki opozarjajo, da takšna gesta nagrado vključuje v politično in vojno igro, ki je v nasprotju s prvotnim namenom priznanja. Dogodek, ki se je odvil v Beli hiši, je osvetlil polarizacijo glede vloge Donalda Trumpa v mednarodni politiki. Medtem ko so nekateri, vključno z določenimi evropskimi politiki, v preteklosti predlagali Trumpa za Nobelovo nagrado, večina norveške javnosti in strokovnjakov njegovo delovanje vidi kot napad na liberalno demokracijo. Odbor je ob tem poudaril, da ne more preprečiti nagrajencem dejanj, ki bi bila morebiti v nasprotju z vrednotami nagrade, ko je ta enkrat podeljena. Vozlišče napetosti predstavlja tudi dejstvo, da je Machado nagrado podarila voditelju, ki je v svojem mandatu stopnjeval pritisk na Venezuelo, vključno z vojaškimi grožnjami in nedavno ugrabitvijo predsednika Nicolása Madura. Nekateri mediji in opazovalci so dejanje označili za ponižujoče tako za prejemnico kot za institucijo nagrade, saj se zdi, da se prestižno priznanje uporablja kot sredstvo za pridobivanje politične naklonjenosti v Washingtonu.

Voditeljica venezuelske opozicije Maria Corina Machado je razglasila začetek demokratične tranzicije v državi, potem ko so oblasti Združenih držav Amerike aretirale dosedanjega predsednika Nicolasa Madura. Machadova je poudarila, da bo Venezuela s pomočjo administracije Donalda Trumpa postala svobodna, kar bo vodilo v razpustitev po njenih besedah kriminalnega Madurovega režima. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki so se stopnjevale z vrsto gospodarskih in diplomatskih sankcij. Kljub javni podpori Machadovi se v ameriški politiki pojavljajo določene dileme glede nadaljnjih korakov. Poročila nakazujejo, da naj bi Trumpova administracija v nekaterih vidikih podprla podpredsednico Delcy Rodriguez namesto neposredne predaje oblasti opozicijski voditeljici, kar vnaša negotovost v proces tranzicije. Ta odločitev je sprožila številna vprašanja o prihodnji strateški usmeritvi ZDA v regiji in o tem, kdo bo dejansko vodil prehodno vlado. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj aretacija Madura pomeni konec njegove dolgoletne vladavine, hkrati pa odpira pot za obsežne politične in gospodarske reforme. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko opozicija upa na stabilizacijo države, ki jo je v zadnjih letih zaznamovala globoka humanitarna in finančna kriza.