Kanada, Avstralija in Evropska unija so v skupni izjavi ostro obsodile iranske oblasti zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov, ki so v zadnjih tednih zajeli Iran. Kanadska zunanja ministrica Anita Anand je ob tem pohvalila pogum mirnih protestnikov, ki se kljub tveganju za aretacije in smrtne žrtve zoperstavljajo vladnemu režimu ter opozarjajo na nevzdržne življenjske stroške. Odziv mednarodne skupnosti sledi naraščajočim vprašanjem o stabilnosti iranskega političnega sistema. Iranske oblasti so se na nemire odzvale z organizacijo shodov v podporo vladi, ki so 12. januarja potekali po vsej državi. Teheran za nasilje na ulicah krivi vmešavanje Združenih držav Amerike in Izraela, čeprav je režim v določeni meri priznal obstoj upravičenih gospodarskih težav prebivalstva. Medtem ko vlada poskuša utrditi svoj položaj s propagandnimi shodi, se pritiski tujine na teokratsko oblast stopnjujejo. V Ottawi se je zbrala iranska diaspora, ki je kanadsko vlado pozvala k še aktivnejši pomoči protestnikom v domovini. Protestniki v Kanadi poudarjajo, da je mednarodna solidarnost ključna za uspeh gibanja v Iranu, kjer so oblasti v preteklosti že večkrat uporabile silo za utišanje opozicije. Skupne izjave zahodnih držav so usmerjene v izolacijo režima in zaščito osnovnih človekovih pravic iranskih državljanov.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val diplomatskih in političnih napetosti s svojimi izjavami o prevzemu Grenlandije ter vmešavanjem v venezuelsko politiko. Trump je poudaril, da bodo Združene države Amerike Grenlandijo zavzele "na tak ali drugačen način", da bi preprečile širjenje vpliva Rusije in Kitajske na tem območju. Pri tem je kritiziral dansko obrambo avtonomnega ozemlja in poudaril, da Washingtona ne zanima najem, temveč izključno lastništvo nad otokom, saj potrebujejo trdno pravno podlago za svojo prisotnost. Hkrati je Trump v objavi na družbenem omrežju Truth Social sebe označil za "vršilca dolžnosti predsednika Venezuele", kar predstavlja stopnjevanje pritiska na tamkajšnji režim in nadaljevanje ameriških teženj po neposrednem nadzoru nad to južnoameriško državo. Kljub trditvam podpredsednice Delcy Rodriguez, da nobena tuja sila ne vlada državi, Trump vztraja pri stališču, da bodo ZDA upravljale Venezuelo. Nobelov nagrajenec za ekonomijo Joseph Stiglitz je v odzivu na Trumpove poteze za nemško revijo Der Spiegel dejal, da je predsednik že presegel vrhunec svoje moči. Stiglitz ocenjuje, da so Trumpova dejanja, vključno z napovedmi o Grenlandiji in Venezueli, pogosto le sredstvo za odvračanje pozornosti od notranjepolitičnih težav v ZDA, kot so sodni procesi in upadanje podpore med volivci. Po mnenju ekonomista Trumpova politika ogroža demokracijo in povečuje svetovno nestabilnost.

Venezuelska vlada je uradno napovedala izpustitev 116 oseb, ki so bile pridržane med protivladnimi protesti po spornih julijskih predsedniških volitvah. Po navedbah nevladne organizacije Foro Penal je bilo med zadnjimi izpuščenimi vsaj 24 oseb, vključno z dvema državljanoma Italije. Generalni tožilec Tarek William Saab je dejal, da so bili ukrepi izvedeni v skladu z načelom pravne države, vendar opozicijske skupine opozarjajo, da v zaporih ostaja še več tisoč ljudi. Izpustitve sledijo povečanemu mednarodnemu pritisku na režim predsednika Nicolása Madura, ki ga opozicija in številne zahodne države obtožujejo volilne prevare. Nevladne organizacije so do poteze oblasti kritične, saj menijo, da gre za selektivno izpuščanje z namenom zmanjšanja napetosti, medtem ko represivni aparat še naprej deluje. Foro Penal ocenjuje, da je bilo po volitvah aretiranih več kot 1800 oseb, med njimi tudi mladoletniki. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj se država spopada s hudo gospodarsko krizo in politično izolacijo. Medtem ko vlada trdi, da izpustitve prispevajo k narodni spravi, aktivisti za človekove pravice poudarjajo, da so bili številni aretirani brez ustreznega pravnega postopka. Mednarodna skupnost, vključno z Evropsko unijo, še naprej zahteva popolno preglednost volilnih izidov in izpustitev vseh političnih zapornikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik The New York Times sprožil mednarodno diplomatsko napetost z napovedjo, da namerava Washington prevzeti nadzor nad Grenlandijo. Trump je poudaril, da je lastništvo otoka zanj pomembnejše od veljavnih mednarodnih pogodb, in dodal, da naj bi mednarodno pravo v tem primeru veljalo le selektivno. Po njegovih besedah ZDA otoka ni treba kupiti, temveč ga lahko preprosto prevzamejo, pri čemer se je skliceval na določila obrambnega pakta iz leta 1951. Izjave so povzročile ogorčenje v Evropi, zlasti pri danski premierki Mette Frederiksen, ki je pričakovanja ameriške administracije označila za šokantna. Trump svojo namero utemeljuje s strateškim tekmovanjem z Rusijo in Kitajsko za vpliv v Arktiki. Namestnik vodje osebja Bele hiše Stephen Miller je podprl predsednikove trditve o psihološkem pomenu popolnega ameriškega nadzora nad tem strateškim ozemljem. Kritiki v mednarodni javnosti opozarjajo, da Trumpovo stališče, po katerem je sam vrhovni arbiter nadnarodnih pravil, spodkopava temelje globalne ureditve. Medtem ko se Danska in njene zaveznice v Evropski uniji odzivajo s presenečenjem, Trump vztraja, da njegovo moč omejuje le lastna morala, ne pa zunanje pravne zaveze ali suverenost drugih držav.

Madžarska je podelila politični azil nekdanjemu poljskemu pravosodnemu ministru Zbigniewu Ziobru, kar je dodatno poglobilo diplomatski spor med Varšavo in Budimpešto. Ziobro, ki je v prejšnji poljski vladi pod vodstvom stranke Zakon in pravičnost (PiS) vodil korenite in sporne reforme pravosodnega sistema, se je na Poljskem znašel pod drobnogledom novih oblasti. Te mu očitajo zlorabo pooblastil in spodkopavanje pravne države, zaradi česar so proti njemu sprožili več pravnih postopkov. Odločitev vlade Viktorja Orbána, da Ziobru ponudi zatočišče, predstavlja neposreden izziv trenutni poljski vladi premiera Donalda Tuska, ki si prizadeva za obnovo neodvisnosti sodstva in popravo odnosov z Brusljem. Evropska unija je sicer leta opozarjala, da so pravosodne spremembe, ki jih je uveljavljal Ziobro, sistematično kršile standarde neodvisnosti in pravne varnosti v državi. Azil za Ziobra sledi podobni lanski potezi, ko je Budimpešta zaščitila njegovega nekdanjega namestnika Marcina Romanowskega. Politični analitiki poudarjajo, da ta poteza utrjuje podobo Madžarske kot zatočišča za desničarske politike iz regije, ki se soočajo s pregonom v domovini. Zbigniew Ziobro je bil sicer znan po svoji ostri retoriki proti Evropski uniji in nasprotnikom svojih reform, ki jih je pogosto označeval za šibke. Trenutno zaostreni odnosi med nekdanjima tesnima zaveznicama iz Višegrajske skupine kažejo na globok ideološki razkol v srednji Evropi.

Predsednica Republike Moldavije Maia Sandu je v pogovoru za britanski podkast The Rest Is Politics prvič jasno izrazila svojo osebno podporo združitvi z Romunijo. Izjavila je, da bi na morebitnem referendumu o tem vprašanju glasovala za združitev obeh držav. Kljub tej izjavi je predsednica poudarila, da trenutna uradna politika Kišinjeva ostaja osredotočena na realističen cilj vstopa v Evropsko unijo kot samostojne države. Intervju, ki so ga posneli v predsedniški palači v Kišinjevu, je sprožil precejšnje zanimanje v regiji, saj vprašanje združitve z Romunijo ostaja ena najbolj občutljivih tem v moldavski politiki. Sandu je pojasnila, da bi bila takšna odločitev odvisna izključno od volje ljudstva, izražene na referendumu, hkrati pa je opozorila na zapletene geopolitične razmere v soseščini, zlasti v kontekstu varnostnih izzivov. Analitiki opozarjajo, da izjava predsednice odraža tesno kulturno in zgodovinsko povezanost obeh narodov, vendar pa pot do dejanske združitve ostaja polna političnih in ustavnih ovir. Poudarek na članstvu v EU po mnenju Sandujeve predstavlja najhitrejšo pot do stabilnosti in gospodarskega napredka, ki bi Moldavijo približal evropskim standardom in posredno tudi Romuniji.

Predsednik grškega gibanja PASOK-KIBAL Nikos Andrulakis je med obiskom kmetijskih zadrug v Velventu v Zahodni Makedoniji napovedal, da njegova stranka ne podpira in ne bo podprla trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškim združenjem Mercosur. Andrulakis je poudaril, da bi bila uveljavitev sporazuma v trenutni obliki škodljiva za grško kmetijstvo in domačo proizvodnjo. Andrulakis je s tem zaključil svoj štiridnevni obisk v regiji, kjer se je srečal s predstavniki kmetijskih zadrug ASEPOP in Dimitra. Po njegovih besedah bi sporazum prinesel boleče posledice za domače gospodarstvo, saj bi povečan uvoz cenejših kmetijskih izdelkov iz Južne Amerike ogrozil konkurenčnost grških pridelovalcev. Stranka PASOK namerava v Evropskem parlamentu in domači politiki glasovati proti ratifikaciji tega dogovora. Nasprotovanje sporazumu Mercosur se širi v več državah članicah Evropske unije, kjer kmetijski sektor opozarja na razlike v standardih pridelave in nevarnost nelojalne konkurence. Andrulakis je izpostavil vzorčne zadruge v Velventu kot primer uspešnega lokalnega gospodarstva, ki ga morajo politične odločitve na ravni Bruslja zaščititi, ne pa spodkopavati s tveganimi mednarodnimi pogodbami.

Črna gora je decembra 2025 na medvladni konferenci z Evropsko unijo v Bruslju dosegla pomemben mejnik, saj je začasno zaprla še pet pogajalskih poglavij. Gre za področja prava ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, prostega pretoka kapitala, prava družb, kmetijstva in razvoja podeželja ter ribištva. S tem je država skupno število zaprtih poglavij povečala na dvanajst, kar jo utrjuje na prvem mestu med kandidatkami za vstop v povezavo. Vlada v Podgorici je kot cilj postavila zaprtje vseh preostalih 21 poglavij do konca leta 2026, s polnopravnim članstvom v letu 2028. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob tem poudarila, da Črna gora še nikoli ni bila bližje cilju, vendar opozorila, da se sedaj začenja ključna faza dejanske implementacije standardov. Kljub napredku pa analize kažejo na potrebo po rekonstrukciji vlade v Podgorici. Da bi država uspešno končala proces integracije, naj bi bilo ključno oblikovanje močne proevropske administracije, ki bi se bila sposobna upreti zunanjim vplivom in iz vlade izločiti protievropske elemente. Strokovne ocene kažejo, da so politična stabilnost in jasna usmeritev v reforme ključni dejavniki za dosego ambicioznega časovnega načrta. Medtem ko so nekatere sosednje države v regiji, denimo Srbija in Bosna in Hercegovina, v preteklem obdobju beležile zastoje ali celo izgubo evropskih sredstev zaradi notranjih sporov, Črna gora z novimi koraki ohranja dinamiko, ki bi lahko privedla do zaključka tehničnih pogajanj do konca leta 2026.

Evropska komisija je kitajskim proizvajalcem električnih avtomobilov ponudila možnost izognitve visokim uvoznim carinam z uvedbo minimalnih prodajnih cen. Gre za kompromisni predlog v trgovinskem sporu, ki se je zaostril po uvedbi dodatnih dajatev na vozila, proizvedena na Kitajskem, leta 2024. Dogovor omogoča izvoznikom, da s cenovnimi zavezami nevtralizirajo učinke subvencij, ki jih je Bruselj označil za nelojalno konkurenco na evropskem trgu. Sistem minimalnih uvoznih cen bi nadomestil kazenske carine, ki so bile prvotno uvedene za zaščito evropske avtomobilske industrije. Proizvajalci, ki bodo pristali na določeno cenovno dno, bodo lahko svoje izdelke na trgu EU prodajali brez dodatnih obremenitev, kar bi lahko stabiliziralo trgovinske odnose med Brusljem in Pekingom. Pogajanja so se osredotočala predvsem na vprašanje, kako zagotoviti pošteno konkurenco, ne da bi pri tem povzročili popoln zlom uvoza cenovno dostopnejših vozil. Ta poteza predstavlja pomemben preobrat v evropski trgovinski politiki, saj daje prednost reguliranemu trgu pred neposrednimi tarifnimi omejitvami. Čeprav podrobnosti o natančnih ravneh cen še niso javno dostopne, se pričakuje, da bodo ukrepi veljali za vse večje akterje, ki izvažajo s kitajskega trga, vključno z evropskimi podjetji s proizvodnimi obrati na Kitajskem. Odločitev odraža prizadevanja EU za ohranitev zelenega prehoda ob hkratni zaščiti domačih delovnih mest.

Evropska unija ne bo pobirala protisubvencijskih carin na kitajska električna vozila, uvožena v EU, če se proizvajalci zavežejo k minimalni ceni. Ta dogovor naj bi bil 'mehko pristajanje' v sporu glede carin.

Ponovljene grožnje ameriškega predsednika Trumpa o prevzemu nadzora nad Grenlandijo so zaostrile odnose z zavezniki v Natu. Generalni sekretar Nata Rutte je pozval zaveznike, naj zaščitijo Grenlandijo pred grožnjami aneksije s strani ZDA. Trump je izjavil, da ZDA potrebujejo Nato manj, kot Nato potrebuje ZDA, in ni izključil uporabe vojaške sile za prevzem ozemlja, kar je povzročilo zaskrbljenost glede prihodnosti zveze.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je v nedeljo poudaril nujnost ustanovitve skupne vojaške sile Evropske unije, ki bi štela približno 100.000 vojakov. Po njegovem mnenju bi takšna sila lahko nadomestila ameriške enote v Evropi, kar nakazuje na prizadevanja za večjo strateško avtonomijo povezave na področju varnosti. Kubilius meni, da so korenite spremembe nujne zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer in potrebe po zmanjšanju odvisnosti od vojaške pomoči Združenih držav Amerike. Poleg vzpostavitve lastnih vojaških sil je komisar izpostavil tudi potrebo po reformi političnega pristopa EU k obrambi. Predlog vključuje preoblikovanje obrambnih struktur na ravni celotne Unije, kar bi omogočilo hitrejše odzivanje na morebitne grožnje in učinkovitejšo integracijo nacionalnih vojaških zmogljivosti. Kubilius je ob tem dodal, da bi morala Evropska unija v svojem novem obrambnem okviru najti ustrezno mesto za vse države članice. Razprava o skupni vojski v Bruslju pridobiva na teži v času, ko se krepijo pritiski na povečanje obrambnih proračunov in ko se v javnosti vse pogosteje pojavljajo vprašanja o dolgoročni zavezanosti Združenih držav Amerike evropski varnosti. Pobuda komisarja za obrambo predstavlja enega najkonkretnejših predlogov za militarizacijo evropskega projekta v zadnjem obdobju.

Nemški kancler Friedrich Merz in indijski premier Narendra Modi sta se v Ahmedabadu dogovorila o okrepljenem strateškem in obrambnem sodelovanju med državama. Voditelja sta podpisala 27 pisem o nameri, ki zajemajo širok spekter področij, od gospodarskega povezovanja do tesnejših vezi v oboroževalni industriji. Obisk poteka v luči nemških prizadevanj za diverzifikacijo partnerstev v Aziji, pri čemer je Merz Indijo obiskal še pred napovedano potjo na Kitajsko. Poleg varnostnih vprašanj so pogovori vključevali tudi občutljive teme, zlasti tesne odnose med New Delhijem in Moskvo, ki jih Nemčija spremlja z zaskrbljenostjo. Merz si prizadeva najti nove zaveznike, ki bi zmanjšali nemško gospodarsko odvisnost od Pekinga, hkrati pa Indijo vidi kot ključno silo za zagotavljanje stabilnosti v indopacifiški regiji. Premier Modi je kanclerja sprejel s posebnimi častmi v spominskem parku Mahatme Gandhija, kar poudarja pomen, ki ga obe državi pripisujeta temu srečanju. Sodelovanje z Indijo sicer ostaja zahtevno zaradi specifične zunanje politike premiera Modija, vendar so nemški predstavniki izrazili optimizem glede prihodnjih projektov. Doseženi dogovori o vojaški opremi in tehnologiji pomenijo pomemben premik v nemški zunanji politiki, ki se vse bolj osredotoča na države, ki delijo podobne interese glede varnostne arhitekture in spoštovanja mednarodnega prava.

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba se je po daljšem obdobju brez stikov sestal s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je opisal kot pomembno razbremenitev in ponovno vzpostavitev dialoga. Kuleba je v intervjuju poudaril, da je pomanjkanje komunikacije s predsednikom v zadnjem letu in pol ocenjeval kot napačno, srečanje pa naj bi omogočila nedavna razrešitev Andrija Jermaka s položaja vodje predsednikovega urada, s katerim je imel nekdanji minister zapletene odnose. Kuleba je ob tem dodal, da s predsednikom nista govorila o konkretnih novih funkcijah, temveč sta se dogovorila, da bo Zelenski razmislil o prihodnjih oblikah njunega sodelovanja. Poleg notranjepolitičnih vprašanj je Kuleba podal ostro oceno o geopolitični prihodnosti Ukrajine in odnosih z Evropsko unijo. Po njegovih besedah se mora država v prihodnjih desetletjih odločiti za jasno smer, saj meni, da bo Ukrajina bodisi postala članica Evropske unije bodisi bo ponovno postala del ruskega sveta. Čeprav je EU Kijevu za obdobje 2026–2027 odobrila 90 milijard evrov finančne pomoči, je Kuleba dejanje označil za kontroverzno, češ da si je unija s tem „streljala v koleno“, s čimer je aludiral na nestabilnost in notranje pritiske znotraj evropske povezave. Srečanje prihaja v času, ko se Ukrajina sooča s težkimi gospodarskimi razmerami in pritiski na mednarodni ravni glede nadaljnje podpore in pogojev za morebitna pogajanja. Kuleba je izrazil upanje, da bo obnovljeni dialog prispeval k večji enotnosti in moči ukrajinske ekipe v tem kritičnem obdobju, ko se v državi kopičijo vprašanja o avtoritarnosti vodenja in zunanjepolitični strategiji države.

Nemški zunanjepolitični strokovnjaki iz različnih političnih taborov so v luči nasilnega zatiranja protestov v Iranu pozvali kanclerja Olafa Scholza in Evropsko unijo k odločnejšemu ukrepanju proti Teheranu. Politiki zahtevajo zamrznitev premoženja iranskih oblasti, zaostritev gospodarskih sankcij ter uradno uvrstitev iranske revolucionarne garde na seznam terorističnih organizacij. Pozivi prihajajo v času, ko iranske varnostne sile stopnjujejo uporabo sile proti civilnim demonstrantom, ki zahtevajo večje človekove pravice in konec represije. Nemški poslanci poudarjajo, da dosedanji ukrepi niso zadostovali za ustavitev državnega nasilja, zato je nujna usklajena evropska strategija, ki bi izolirala ključne akterje režima. Kritika je usmerjena tudi proti Friedrichu Merzu, vodji opozicije, od katerega se pričakuje jasnejša drža v parlamentarnih razpravah o iranski politiki. Razprava v Nemčiji odraža širšo zaskrbljenost znotraj Evropske unije glede vprašanja, kako učinkovito podpreti civilno družbo v Iranu, ne da bi pri tem popolnoma prekinili diplomatske kanale.

WWF je objavil novo razvrstitev bank glede na njihovo delovanje na področju varstva podnebja. Ugotovili so, da kljub novim okoljskim predpisom EU, ki veljajo od začetka leta, večina bank še vedno ne dosega zadostnih rezultatov. Samo ena banka je prejela naziv "predhodnica".

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izrazila pripravljenost za uvedbo novih sankcij proti Iranu. Odločitev je odziv na nasilno in, kot se je izrazila, barbarsko zatiranje protivladnih protestov v državi. Kallasova je v pogovoru za nemški časnik Die Welt poudarila, da so Iranci pripravljeni tvegati vse, da bi se njihov glas slišal, medtem ko ima tamkajšnji režim dolgo zgodovino kršenja človekovih pravic. Evropska unija je proti Teheranu že uvedla obsežne omejevalne ukrepe, ki se nanašajo na področja človekovih pravic, širjenja jedrskega orožja in iranske podpore ruski agresiji v Ukrajini. Novi predlogi sankcij bodo po napovedih usmerjeni predvsem proti posameznikom, ki so neposredno odgovorni za nasilje nad protestniki, vključno z visokimi vladnimi uradniki in ministri. Predvideni ukrepi vključujejo prepoved potovanja v države članice Evropske unije in zamrznitev premoženja, ki ga imajo tarče sankcij v jurisdikciji povezave. S tem želi Bruselj povečati pritisk na iranske oblasti in pokazati solidarnost z demonstranti, ki se na ulicah spopadajo z brutalnim odzivom varnostnih sil.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je v intervjuju za RIA Novosti izjavil, da so ukrajinske oborožene sile (VSU) v mestu Selidovo usmrtile 130 civilistov. Poudaril je, da trenutno poteka preiskava o številu preživelih. Omenjeni zločin naj bi storili neonacisti.

Evropska komisija je v nedeljo uradno potrdila, da bo predsednica Ursula von der Leyen v soboto, 17. januarja, podpisala dolgo pričakovani prostotrgovinski sporazum z državami bloka Mercosur. Slovesni podpis bo potekal kljub nasprotovanju nekaterih držav članic, ki so v zadnjih mesecih izražale pomisleke glede vpliva dogovora na kmetijski sektor in okoljske standarde. Bruselj poudarja, da bo sporazum odprl nove trge za evropska podjetja in okrepil gospodarske vezi z Južno Ameriko. Dogovor med Evropsko unijo in blokom, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj, se pripravlja že več kot dve desetletji. Podpis sporazuma predstavlja strateški premik EU v smeri diverzifikacije trgovinskih poti, še posebej v luči negotovih globalnih gospodarskih razmer in zaostrovanja odnosov z drugimi velikimi trgovinskimi partnericami. Francija in še nekatere druge članice so sicer do zadnjega trenutka poskušale izposlovati dodatna zagotovila glede zaščite evropskih kmetov. Analitiki izpostavljajo, da bo uveljavitev sporazuma prinesla odpravo carin na številne industrijske izdelke, hkrati pa vzpostavila strožje pogoje za uvoz kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Gre za enega največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini Unije, ki bo zajel trg z več kot 700 milijoni potrošnikov. Odločitev za podpis nakazuje na odločenost Evropske komisije, da kljub notranjim delitvam nadaljuje z liberalizacijo trgovine.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči silovitega ruskega obstreljevanja poudaril, da lahko rusko norost zaustavijo le združene moči Evrope in Združenih držav Amerike. Rusija je v preteklem tednu na ukrajinsko ozemlje izstrelila približno 1100 dronov, 890 vodenih bomb in več kot 50 raket, kar je povzročilo kritične izpade v oskrbi z električno energijo in ogrevanjem. V prestolnici Kijev je več kot tisoč stavb ostalo brez ogrevanja pri temperaturah pod minus 12 stopinj Celzija, kar ukrajinski vrh označuje za ciničen teror nad civilnim prebivalstvom v najhladnejših dneh leta. Zelenski je izpostavil, da ruska vojna proti Ukrajini po trajanju že dosega okvirje druge svetovne vojne, natančneje konflikta med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Prioriteta ukrajinskih obrambnih sil ostaja dobava raket za sisteme protizračne obrambe, za kar si Kijev prizadeva v pogovorih z zahodnimi partnerji. Medtem ko ukrajinske sile stopnjujejo pritisk z operacijami na ruske naftne platforme, Rusija po navedbah upokojenega generalmajorja Mitra Kovača ne bo pristala na prisotnost nobene baze zveze NATO na ukrajinskem ozemlju. Razmere na bojiščih ostajajo napete, zlasti v Donbasu in Zaporožju, kjer ruske sile kljub velikim izgubam nadaljujejo z ofenzivnimi dejavnostmi. Zelenski je opozoril, da Rusija namerno izkorišča ledene temperature za stopnjevanje pritiska na prebivalstvo, medtem ko ukrajinska stran pospešuje pogovore o novih pošiljkah vojaške pomoči iz evropskih skladišč in zalog Združenih držav Amerike. Po besedah ukrajinskega predsednika ruski režim dnevno beleži najmanj tisoč ubitih vojakov, kar ocenjuje kot ceno, ki jo Vladimir Putin plačuje za nadaljevanje agresije.

Španski kmetje so v več delih države nadaljevali protestne aktivnosti proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriško trgovinsko skupino Mercosur. Lokalni pridelovalci opozarjajo, da bi uveljavitev sporazuma povečala pritisk na evropsko kmetijstvo in lokalne proizvajalce postavila v neenakopraven položaj v primerjavi z uvozom iz Južne Amerike. Protestniki trdijo, da sporazum spodkopava evropske standarde kakovosti in okoljske predpise, saj naj bi uvoženi izdelki prihajali s trgov, kjer veljajo precej ohlapnejša pravila. Kmetijske organizacije zahtevajo takojšnjo ustavitev pogajanj, saj se spopadajo z naraščajočimi stroški proizvodnje in vse večjo konkurenco na svetovnem trgu. Dogajanje v Španiji je del širšega vala kmetijskih uporov v Evropski uniji, kjer kmetje v različnih državah članicah izražajo nezadovoljstvo nad kmetijsko politiko Bruslja. Shodi vključujejo zapore cest s traktorji in javne manifestacije, s katerimi želijo pritisniti na vlado v Madridu in Evropsko komisijo pred končnim sprejetjem dokumenta.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je v nedeljo pozval države članice Evropske unije, naj razmislijo o ustanovitvi skupne stalne vojaške sile, ki bi štela 100.000 vojakov. Po njegovih besedah bi taka enota lahko sčasoma nadomestila ameriške enote v Evropi, kar postaja vse bolj aktualno vprašanje zaradi negotovosti glede prihodnjih ameriških varnostnih zavez na celini. Kubilius je ob tem predlagal tudi ustanovitev Evropskega varnostnega sveta, ki bi koordiniral obrambne politike držav članic. Nekdanji litovski premier, ki zdaj zaseda novo funkcijo obrambnega komisarja, poudarja, da mora Evropa prevzeti večjo odgovornost za lastno varnost. Predlog predvideva stalno pripravljenost vojaških sil pod okriljem Unije, kar bi omogočilo hitrejši in učinkovitejši odziv na morebitne grožnje brez neposredne odvisnosti od logistične in kadrovske pomoči Združenih držav Amerike. Ideja o evropski vojski sicer v preteklosti ni naletela na enotno podporo med članicami, vendar trenutne geopolitične razmere krepijo težnje po večji obrambni avtonomiji. Kubilius meni, da bi bila taka sila ključna za zaščito evropskih interesov in utrditev stabilnosti v regiji. Poudaril je, da razprave o skupni obrambi ne smejo biti razumljene kot spodkopavanje zveze NATO, temveč kot krepitev evropskega stebra znotraj širšega zavezništva. Predlog bo verjetno sprožil burne razprave v Bruslju, zlasti glede financiranja in vprašanja nacionalne suverenosti nad oboroženimi silami.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Volodimir Zelenski je od evropskih voditeljev zahteval takojšnjo predajo vseh razpoložljivih raket za sisteme protizračne obrambe iz strateških rezerv Ukrajini.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Slovaški premier Robert Fico je v intervjuju za televizijo TA3 javno pozval k zamenjavi visoke predstavnice Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaje Kallas. Po njegovih navedbah Kallasova ni sposobna učinkovito naslavljati sodobnih globalnih izzivov, kar naj bi povzročilo pasivnost Evropske unije v svetovni politiki. Fico je poudaril, da je to stališče izrazil prvič in da se zaveda morebitnih kritik, ki jih bodo njegove besede sprožile znotraj povezave. Premier je v svojem nastopu ocenil, da se Evropska unija trenutno nahaja v najhujši krizi do zdaj, kjer bodo preživeli le tisti, ki so gospodarsko, vojaško in energetsko najmočnejši. Izrazil je zaskrbljenost nad pomanjkanjem neodvisne zunanjepolitične drže EU, hkrati pa je izpostavil, da je svetovni red po njegovem mnenju po nedavnih dogodkih, vključno z ameriškimi operacijami v Venezueli, dokončno razpadel. Kljub ostrim kritikam do vodstva diplomacije je Fico zatrdil, da Evropska unija za Slovaško ostaja ključni življenjski prostor in da država ostaja njena trdna članica. Fico je napovedal tudi skorajšnji obisk v Združenih državah Amerike, kjer se namerava srečati z Donaldom Trumpom. V pogovorih z ameriškim predsednikom namerava obravnavati prihodnost slovaško-ameriških odnosov ter širša vprašanja, ki se dotikajo Evropske unije. Kritike na račun Kaje Kallas so sicer pred tem prihajale tudi iz Moskve, kjer je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova izražala dvome o njeni usposobljenosti za vodenje evropske diplomacije.

Nemški kancler Friedrich Merz je v ponedeljek pričel dvodnevni uradni obisk v Indiji, kjer se bo srečal s premierjem Narendro Modijem. Osrednji cilj obiska je poglobitev strateških odnosov med največjim gospodarstvom Evropske unije in najštevilčnejšo državo na svetu, predvsem v luči naraščajočih gospodarskih in geopolitičnih pritiskov s strani Združenih držav Amerike in Kitajske. Berlin si prizadeva za diverzifikacijo svojih trgovinskih poti in zmanjšanje odvisnosti od posameznih svetovnih sil. Delegacija, ki jo vodi Merz, se bo osredotočila na vprašanja varnosti, obrambe in delovne sile. Indija predstavlja ključno partnerico za Nemčijo pri iskanju novih trgov in usposobljenih strokovnjakov, obenem pa obe državi iščeta skupne točke pri reševanju varnostnih izzivov v indopacifiški regiji. Obisk prihaja v času, ko se globalne oskrbovalne verige prestrukturirajo, kar sili evropske države k intenzivnejšemu iskanju zavezništev zunaj tradicionalnih okvirov. Pogovori bodo vključevali tudi razprave o prostotrgovinskem sporazumu in obrambnih pogodbah, saj si Indija želi posodobiti svoje vojaške zmogljivosti z evropsko tehnologijo. Za Nemčijo je Indija ne le strateški trg, temveč tudi pomemben vir delovne sile, ki bi lahko pomagala ublažiti demografske težave v nemškem gospodarstvu. Obisk poudarja premik nemške zunanje politike k večji prisotnosti v Aziji.

Slovaški premier Robert Fico je uradno pozval k zamenjavi Kaje Kallas s položaja visoke predstavnice Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko. Svoje stališče je predsednik slovaške vlade izrazil v luči nestrinjanja z usmeritvami evropske diplomacije, ki jih trenutno zastopa nekdanja estonska premierka. Fico meni, da Kallasova ni primerna za vodenje zunanje politike povezave v trenutnih zaostrenih mednarodnih razmerah. Slovaški premier, ki je znan po svojih kritičnih stališčih do evropske pomoči Ukrajini in sankcijam proti Rusiji, s tem pozivom ponovno poudarja razkol znotraj držav članic glede prihodnje strategije Evropske unije. Njegove izjave prihajajo v času, ko se institucije v Bruslju spopadajo z notranjimi pritiski glede učinkovitosti zunanjepolitičnega delovanja. Poziv k odstavitvi visoke predstavnice odraža širše težave pri usklajevanju enotnega glasu Evropske unije na svetovnem prizorišču. Kaja Kallas, ki je mandat nastopila nedavno, v svojem programu zagovarja trdno držo do varnostnih vprašanj na vzhodu Evrope, kar je v neposrednem nasprotju s pragmatičnim pristopom, ki ga zagovarja uradna Bratislava pod Ficovim vodstvom.

Indija je sprožila diplomatsko in gospodarsko ofenzivo za iskanje novih izvoznih trgov, saj se pogajanja o trgovinskem sporazumu z Združenimi državami Amerike kljub dolgotrajnim prizadevanjem niso premaknila z mrtve točke. Indijska vlada pod vodstvom premierja Narendre Modija se želi z iskanjem alternativnih partnerstev izogniti negativnim vplivom visokih carin, ki jih je uvedla ameriška administracija, in hkrati zmanjšati pretirano odvisnost od ameriškega trga. Strategija vključuje pospešitev pogajanj z Evropsko unijo, Mehiko in drugimi ključnimi gospodarstvi. Preusmeritev indijske zunanje trgovinske politike je neposredna posledica neuspešnih prizadevanj za ublažitev trgovinskih trenj z Washingtonom, ki so se stopnjevala že v času prejšnjih ameriških administracij. Ker dogovor z ZDA ostaja nedosegljiv, New Delhi stavi na diverzifikacijo, ki bi indijskim izvoznikom zagotovila dolgoročno stabilnost in konkurenčnost na svetovnem trgu. Pri tem so ključni predvsem sektorji tehnologije, kmetijstva in tekstilne industrije. Nedavno sklenjeni sporazumi, kot je tisti z Združenim kraljestvom iz julija 2024, služijo kot model za prihodnja sodelovanja. Indija upa, da bo z novimi pogodbami o prosti trgovini nadomestila izpad prihodkov zaradi ameriških carinskih omejitev in hkrati okrepila svojo vlogo kot globalno proizvodno središče, ki ni odvisno zgolj od enega zahodnega zaveznika.

Afriške države so v prizadevanjih za večjo energetsko neodvisnost in gospodarski razvoj podprle projekte za izgradnjo čezmejne naftne infrastrukture, s čimer so zavrnile podnebne zahteve Evropske unije in Združenih narodov. Glavni cilj teh prizadevanj je izkoriščanje lastnih naravnih virov za industrializacijo celine, ki se že desetletja sooča s pritiski mednarodnih organizacij glede neto ničelnih izpustov in prehoda na obnovljive vire energije. Po mnenju afriških voditeljev so zahodni predpisi, kot so okviri ESG, pogosto v nasprotju s potrebami lokalnega gospodarstva. Projekt poudarja vse večji razkorak med okoljskimi cilji razvitih držav in razvojnimi ambicijami afriških narodov. Medtem ko Bruselj in New York pozivata k opuščanju fosilnih goriv, afriške države opozarjajo, da so zahodne države svojo industrializacijo dosegle prav s pomočjo fosilnih goriv. Odločitev za nadaljevanje projektov fosilne infrastrukture odraža novo stopnjo suverenosti pri odločanju o energetski prihodnosti celine, kjer primanjkljaj električne energije še vedno zavira gospodarsko rast. Kritiki zahodnega pristopa trdijo, da tuji predpisi o podnebni vrlini delujejo kot oblika neokolonializma, ki Afriki onemogoča uporabo najcenejših dostopnih virov energije. Z napovedano izgradnjo novih naftovodov nameravajo države v regiji zmanjšati odvisnost od tuje pomoči in vzpostaviti stabilnejše oskrbovalne verige znotraj celine. To hkrati pomeni neposreden izziv uveljavljeni globalni podnebni politiki, ki jo zagovarjajo predvsem evropske institucije.

Francoski minister za industrijo Sébastien Martin je pozval Evropsko unijo k hitrejšemu in učinkovitejšemu zavarovanju notranjega trga ter zaščiti lastne industrijske baze pred pritiski iz Kitajske. Po njegovih besedah morajo evropske institucije opustiti zgolj logiko upravljanja notranjega trga in preiti k njegovi dejanski zaščiti, kar bi zagotovilo dolgoročno konkurenčnost evropskega gospodarstva. Minister je ob tem poudaril, da se mora Evropa osredotočiti na varovanje ključnih strateških sektorjev, vendar pri tem ne sme zapasti v vsesplošni protekcionizem. Njegovi predlogi so usmerjeni v ustvarjanje pogojev, ki bi evropskim podjetjem omogočili enakopravnejši položaj na svetovnem trgu, hkrati pa ohranili odprtost za mednarodno trgovino pod jasnimi pravili. Kljub pozivom k odločnejšim ukrepom je Martin izrecno zavrnil posnemanje protekcionistične politike nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po njegovem mnenju evropski odziv ne sme temeljiti na zapiranju meja, temveč na premišljenih ukrepih, ki bodo branili industrijsko jedro celine pred nelojalno konkurenco, ne da bi ob tem povzročili širšo destabilizacijo svetovne trgovine.

Evropska demokratska stranka (EDP) je ostro obsodila nedavno dogajanje v Srbiji, ko je bila v božičnem programu prorežimske televizije Informer v prisotnosti srbskega predsednika Aleksandra Vučića in visokih državnih uradnikov izvedena pesem z vsebino, ki po mnenju stranke širi sovraštvo in predstavlja namerno provokacijo. EDP opozarja, da se srbsko vodstvo pod taktirko Vučića namesto približevanja evropskim standardom in vrednotam odloča za politiko izolacije in nestrpnosti, kar povzroča dodatne napetosti v regiji. Evropski politiki poudarjajo, da tovrstni incidenti presegajo vprašanje slabega okusa in nakazujejo na premišljeno strategijo oddaljevanja od demokratičnih norm. Po mnenju EDP se srbsko vodstvo v času naraščajočih globalnih napetosti obnaša vse bolj neuravnoteženo, kar vodi v destabilizacijo in samoizolacijo države. Kljub temu stranka izraža upanje in podporo srbskim študentom ter državljanom, ki še vedno verjamejo v drugačno, proevropsko prihodnost Srbije. Kritika prihaja v času, ko se srbske oblasti spopadajo z vse glasnejšimi očitki glede vladavine prava in svobode medijev. EDP v svojem sporočilu izpostavlja, da Vučićeva Srbija z izbiro nacionalistične retorike zavrača pot v Evropsko unijo, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost Zahodnega Balkana in integracijske procese celotne regije.

Ameriške specialne sile so po naročilu predsednika Donalda Trumpa izvedle bliskovito operacijo v Caracasu, med katero so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju očividcev in varnostnikov naj bi ameriška vojska med vdorom uporabila neznano orožje z usmerjeno energijo, ki je povzročilo hude zdravstvene težave pri branilcih rezidence. Vojaki so opisovali občutke neznosnega pritiska v glavi, nekateri pa so začeli nenadoma krvaveti iz nosu in ust ter izgubili zavest. Operacija, o kateri je javnost prek družbenih omrežij obvestila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt, je bila po prvih podatkih izvedena brez smrtnih žrtev, kar strokovnjaki pripisujejo prav uporabi napredne vojaške tehnologije. Pričevanja varnostnikov poudarjajo, da so bili ob učinkovanju orožja povsem paralizirani in nesposobni odpora, kar je omogočilo hiter zajetje predsedniškega para. Bela hiša sicer uradno še ni razkrila tehničnih podrobnosti o uporabljeni opremi. Dogodek predstavlja drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike in je sprožil številna ugibanja o obstoju novih vrst orožja za množično onesposobitev brez trajnih fizičnih poškodb. Čeprav so mednarodni odzivi še zadržani, bi lahko uporaba tovrstne tehnologije v prihodnje spremenila naravo specialnih operacij v urbanih okoljih. Situacija v Venezueli ostaja napeta, medtem ko se svetovna javnost sprašuje o prihodnosti Madurovega režima pod ameriškim nadzorom.

Po poročanju več francoskih medijev so kmetje v pristanišču Le Havre postavili filtrirne zapore, da bi blokirali prehod živil, ki ne izpolnjujejo sanitarnih in okoljskih standardov, ki veljajo za francoske in evropske proizvajalce.

Grčija se je uvrstila med redke evropske države, kjer so cene električne energije v okviru pogodb s fiksnimi tarifami ostale na enaki ravni ali celo nižje kot pri spremenljivih tarifah. Ta nenavaden tržni pojav je v letu 2025 sprožil množičen prehod gospodinjstev in podjetij k zakupom energije po vnaprej določenih cenah. Po podatkih poročila regulatornih organov in analitične hiše VaasaETT je bila povprečna končna cena elektrike v Grčiji decembra 24,34 centa za kilovatno uro, kar je pod povprečjem Evropske unije. Analiza kaže, da so bile fiksne tarife v Grčiji do novembra lani cenejše od spremenljivih, decembra pa sta se obe vrednosti izenačili. Poleg Grčije so podoben trend nižjih ali izenačenih fiksnih cen v primerjavi s spremenljivimi zabeležili le še na Nizozemskem, v Nemčiji, na Irskem, v Veliki Britaniji in v Avstriji. V večini ostalih držav članic Evropske unije so fiksne pogodbe ostale znatno dražje, saj dobavitelji vanje vključujejo premije za tveganje zaradi nepredvidljivosti trga. Potrošniki so se za takšno strategijo odločili predvsem zaradi želje po predvidljivosti stroškov v nestanovitnem energetskem okolju. Podjetniki so prav tako sledili temu trendu, saj fiksne tarife omogočajo stabilnejše načrtovanje prihodkov in odhodkov. Kljub splošni rasti cen energije na svetovnih trgih je Grčiji uspelo ohraniti konkurenčnost, kar se odraža v nižji povprečni ceni na kilovatno uro v primerjavi s preostalimi članicami povezave.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ostro kritiziral nedavne napovedi Velike Britanije in Francije glede možnosti napotitve zahodnih sil v Ukrajino, kar je označil za neposredno ogrožanje evropske varnosti. Po Szijjártójevih besedah London in Pariz s svojimi načrti tvegata sprožitev vsesplošne vojne z Rusijo, pri čemer je njuno ravnanje označil za "vojni fanatizem". Madžarska diplomacija opozarja, da bi takšne poteze lahko povzročile nepopravljivo eskalacijo konflikta na celini. Britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se po poročilih dogovorila o okrepljenem sodelovanju, kar Budimpešta interpretira kot poskus "zažiga Evrope". Szijjártó poudarja, da Madžarska nasprotuje kakršni koli neposredni vpletenosti zahodnih vojaških enot v spopade v Ukrajini, saj bi to pomenilo neposreden trk med Natom in Rusko federacijo. Madžarska vlada tako ponovno zavzema stališče, ki se razlikuje od večine zaveznic v okviru zveze Nato in Evropske unije. Kritika prihaja v času, ko se v evropskih prestolnicah stopnjujejo razprave o dolgoročni vojaški pomoči Kijevu in zmogljivostih za odvračanje morebitnih ruskih groženj. Madžarska, ki ohranja pragmatične odnose z Moskvo, se s tovrstno retoriko pozicionira kot zagovornica miru, hkrati pa s tem povzroča dodatna trenja znotraj evropskega političnega prostora. Szijjártó je ob tem pozval k diplomatski rešitvi spora namesto stopnjevanja vojaške prisotnosti.

Italijanska vlada je izrazila uradno podporo nekdanjemu premierju Mariu Draghiju za prevzem funkcije posebnega odposlanca Evropske unije za Ukrajino. Drzavni podsekretar v kabinetu predsednice vlade Giovanbattista Fazzolari je v intervjuju za časnik Il Foglio poudaril, da je Draghi najprimernejša oseba za to zahtevno diplomatsko vlogo. Po mnenju Rima bi njegova avtoriteta in izkušnje znatno prispevale h koordinaciji evropske pomoči in stabilizaciji regije. Fazzolarijeve izjave potrjujejo usklajeno zunanjepolitično strategijo Italije, ki si prizadeva za močnejšo vlogo svojih strokovnjakov v ključnih strukturah Evropske unije. Predlog prihaja v času, ko se v Bruslju razpravlja o novih oblikah podpore Kijevu in potrebi po močnem diplomatskem glasu, ki bi zastopal interese Unije na terenu. Italija s tem korakom krepi svoj vpliv na oblikovanje prihodnje evropske politike do vzhodne sosede. Čeprav Mario Draghi po odhodu s premierskega stolčka uradno ne opravlja političnih funkcij, ostaja eden najbolj cenjenih evropskih tehnokratov in politikov. Njegovo morebitno imenovanje bi morali potrditi organi Evropske unije v Bruslju, vendar podpora lastne države velja za ključen prvi korak v tem postopku. Dogajanje kaže na visoko stopnjo zaupanja v Draghijeve sposobnosti vodenja kompleksnih mednarodnih vprašanj.

Slovaški državni vrh, ki ga sestavljajo predsednik Peter Pellegrini, predsednik vlade Robert Fico in predsednik parlamenta Richard Raši, je v Bratislavi uradno potrdil, da Slovaška ne bo več zagotavljala vojaške pomoči Ukrajini. Odločitev vključuje prepoved napotitve slovaških vojakov na ukrajinsko ozemlje, tudi v primeru morebitnega premirja ali varnostnih jamstev. Poleg tega je država zavrnila sodelovanje pri jamstvih za posojila, ki jih Ukrajini namenja Evropska unija. Predsednik Pellegrini je v izjavi ob 33. obletnici ustanovitve Slovaške republike poudaril popolno soglasje s politiko premiera Fica. Slovaška se bo v prihodnje omejila izključno na zagotavljanje humanitarne pomoči in ne bo sodelovala v nobenih vojaških pobudah za podporo Kijevu. Ta poteza pomeni dokončen odmik od prejšnjih politik države, ki je bila v začetku konflikta med pomembnimi podpornicami ukrajinske obrambe. Slovaški voditelji so izpostavili, da njihova prioriteta ostaja nacionalna varnost in preprečevanje neposredne vpletenosti v oboroženi spopad. Odločitev o zavrnitvi finančnih jamstev za evropska posojila bi lahko povzročila dodatna trenja znotraj struktur Evropske unije, kjer se Slovaška vse pogosteje spopada s kritikami zaradi svoje nove zunanjepolitične usmeritve.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je na kongresu vladajoče stranke Fidesz v Budimpešti ostro kritiziral zahodno finančno pomoč Ukrajini. Po njegovih besedah financiranje države, ki se nahaja v vojni, predstavlja nesmiselno trošenje sredstev, ki jih je primerjal z metanjem denarja v brezno brez dna. Orban je poudaril, da Kijev od zahodnih zaveznic za obnovo v prihodnjem desetletju zahteva približno 800 milijard dolarjev, kar po njegovem mnenju le še dodatno spodbuja korupcijo. Madžarski premier meni, da nadaljnja finančna podpora ne prinaša želenih rezultatov, temveč zgolj poglablja obstoječe težave v regiji. V svojem nagovoru je izrazil dvom o smiselnosti trenutne strategije Evropske unije in njenih partneric glede vojaške in gospodarske pomoči Ukrajini. Orbanove izjave so v skladu z njegovo dosedanjo politiko zadržanosti do vpletanja v konflikt in nasprotovanja nekaterim skupnim evropskim ukrepom proti Rusiji. Izpostavil je tudi, da navedeni znesek 800 milijard dolarjev ne vključuje dodatnih stroškov za zagotavljanje varnosti, kar bi po njegovem mnenju lahko resno ogrozilo stabilnost evropskih proračunov. Madžarska vlada tako ostaja eden najglasnejših kritikov obsežne pomoči Ukrajini znotraj Evropske unije, pri čemer Orban poziva k premisleku o porabi sredstev davkoplačevalcev v te namene.

Več sto kmetov iz držav Beneluksa se je zbralo na Velikem trgu v Bruslju, kjer so v znak protesta proti trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriško organizacijo Mercosur odložili več ton krompirja. Protestniki trdijo, da napovedani sporazum o prosti trgovini neposredno ogroža kmetijski sektor v Evropski uniji in spodkopava razvoj lokalnih kmetijskih skladov. Kmetje iz Belgije, Nizozemske in Luksemburga poudarjajo, da bodo južnoameriški proizvodi zaradi nižjih standardov in stroškov proizvodnje predstavljali nelojalno konkurenco evropskim pridelovalcem. S svojo akcijo v središču evropske prestolnice so želeli opozoriti odločevalce na resne posledice, ki bi jih takšna politična odločitev prinesla za preživetje družinskih kmetij v regiji. Dogodek predstavlja del širšega vala nezadovoljstva v evropskem kmetijstvu, kjer se proizvajalci spopadajo z vedno strožjimi okoljskimi regulacijami na eni strani ter pritiski globalne trgovine na drugi. Današnji protest v Bruslju je bil izveden na simbolni lokaciji, s čimer so kmetje neposredno naslovili institucije EU, ki vodijo pogajanja z blokom Mercosur.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je evropske voditelje označil za "neumne vladarje" in jih posvaril pred morebitno napotitvijo mednarodnih sil v Ukrajino. Njegove grožnje so neposreden odziv na razprave, ki so potekale na nedavnem vrhu t. i. koalicije dobre volje za Ukrajino v Parizu, kjer so zahodni zavezniki preučevali možnosti za nadaljnjo vojaško pomoč Kijevu. Medvedjev je v svojem sporočilu poudaril, da bi kakršna koli neposredna vpletenost evropskih vojaških sil povzročila stopnjevanje konfliktov, pri čemer je zagrozil s ponovitvijo silovitih zračnih napadov na Kijev, kakršnim smo bili priča v zadnjih dneh. Retorika ruskega uradnika odraža zaostrene odnose med Moskvo in evropskimi prestolnicami, ki so se po pariškem srečanju še dodatno ohladili zaradi ruskega nasprotovanja povečani zahodni prisotnosti v regiji. Incident predstavlja nadaljevanje ruske strategije ustrahovanja članic Evropske unije in zveze Nato, s katero želi Kremelj preprečiti dejavnejšo vlogo Zahoda na bojiščih v Ukrajini. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za zagotovitev dolgoročne stabilnosti in varnosti Ukrajine pred ruskimi napadi na civilno in energetsko infrastrukturo.

Madžarski premier Viktor Orban je na kongresu vladajoče stranke Fidesz-KDNP predstavil 106 kandidatov za prihajajoče parlamentarne volitve, ki bodo predvidoma potekale aprila. V svojem nagovoru je volitve opredelil kot ključno prelomnico in izbiro med mirom in vojno, s čimer je nadaljeval svojo ostro retoriko proti opoziciji in politikam Bruslja. Orban je poudaril, da bo končna lista kandidatov potrjena do februarja, do takrat pa se stranka osredotoča na mobilizacijo volilnega telesa. Premier je v svojem govoru znova kritiziral Evropsko unijo in njeno zunanjo politiko, pri čemer je madžarsko opozicijo obtožil podpiranja vojaških konfliktov. Po njegovih besedah je le zmaga stranke Fidesz jamstvo, da Madžarska ne bo neposredno vključena v mednarodne spore. Takšna retorika je del širše strategije, s katero Orban utrjuje svojo pozicijo kot zaščitnik nacionalnih interesov pred domnevnimi zunanjimi pritiski. Dogodek na kongresu predstavlja uradni začetek predvolilne kampanje, v kateri bodo vprašanja varnosti in suverenosti očitno igrala osrednjo vlogo. Orbanove izjave so neposredno povezane z njegovimi prejšnjimi opozorili o naraščajočih napetostih v regiji, s čimer želi volivce prepričati o nujnosti stabilne in preizkušene vlade v negotovih geopolitičnih razmerah.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Španski zunanji minister José Manuel Albares je pozval k oblikovanju lastne evropske vojske in globlji integraciji obrambne industrije znotraj celine. Po njegovih besedah bi takšen korak Evropi omogočil avtonomno delovanje in zmanjšal strateško odvisnost od tretjih držav, kar je ključno za dolgoročno zagotavljanje varnosti na celini. Albares je poudaril, da trenutne geopolitične razmere zahtevajo močnejšo in bolj povezano Evropsko unijo na področju obrambe. Prizadevanja za vzpostavitev skupnih vojaških sil bi po mnenju ministra okrepila vlogo Evrope kot globalnega akterja, hkrati pa bi poenotena obrambna industrija povečala učinkovitost in zmanjšala stroške posameznih držav članic. Predlog prihaja v času intenzivnih razprav o evropski strateški avtonomiji, ki so se okrepile predvsem zaradi spremenjenih varnostnih razmer v vzhodni Evropi in negotovosti glede prihodnjih čezatlantskih odnosov. Španija se s tem predlogom pridružuje skupini držav, ki zagovarjajo tesnejše vojaško sodelovanje znotraj struktur Evropske unije.

Madžarski premier Viktor Orban je na 31. kongresu vladajoče stranke Fidesz v Budimpešti prejel soglasno podporo vseh delegatov in postal uradni kandidat stranke za predsednika vlade na prihajajočih parlamentarnih volitvah, ki bodo potekale aprila. Orban, ki je bil izvoljen brez protikandidata, se je v svojem nagovoru delegatom zahvalil za zaupanje in poudaril svojo pripravljenost na nadaljevanje vodenja države po več kot dveh desetletjih na položaju. Izpostavil je, da bo stranka pod njegovim vodstvom še naprej odločno zagovarjala madžarske nacionalne interese na mednarodnem prizorišču. Politična situacija na Madžarskem postaja vse bolj napeta, saj se bo koalicija strank Fidesz in krščanskih demokratov na volitvah spopadla z opozicijsko stranko Tisa, ki jo vodi nekdanji vladni uradnik Peter Magyar. Javnomnenjske raziskave in politični analitiki napovedujejo tesen boj, pri čemer se v Bruslju po nekaterih navedbah nadejajo poraza trenutne vladajoče garniture. Predstavniki stranke Fidesz so ob nominaciji ponovno kritizirali politiko Evropske unije, zlasti glede konflikta v Ukrajini, ki so jo označili za absurdno. Odločitev o prihodnjem vodenju stranke in sestavi vlade bo dokončno znana šele po objavi volilnih izidov. Vladajoča stranka je ob tem opozicijo obtožila domnevnega sodelovanja s tujimi obveščevalnimi službami, kar nakazuje na ostro predvolilno kampanjo. Orbanova kandidatura potrjuje kontinuiteto politike, ki se pogosto razhajajo z uradnimi stališči Evropske unije, predvsem na področju migracij in zunanje politike.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je med 9:00 in 16:00 prestregla in uničila 33 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi regijami Rusije. Kasneje, med 16:00 in 20:00, je bilo sestreljenih še 10 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

V 27 državah članicah Evropske unije ter v Norveški in Švici se je število prošenj za azil v preteklem letu zmanjšalo za približno 20 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. Po predhodnih podatkih so organi od začetka januarja do sredine decembra lani zabeležili skupno 780.200 vlog. Podatki kažejo na opazen trend upadanja migracijskega pritiska, kar odpira vprašanja o vzrokih za manjšo privlačnost Evrope med prosilci za azil. Največji delež prosilcev še vedno prihaja iz kriznih območij, vendar so države članice kljub zmanjšanju skupnega števila še naprej pozorne na migracijsko politiko. Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da so ti podatki ključni za razumevanje trenutnih demografskih in varnostnih premikov znotraj schengenskega območja in širše evropske regije. Analitiki poudarjajo, da bi lahko na statistiko vplivali strožji nadzori na mejah in spremenjene migracijske poti. Čeprav se je število uradnih vlog zmanjšalo, vprašanje dolgoročne integracije in upravljanja meja ostaja ena izmed prednostnih nalog evropskih institucij in posameznih vlad v letu 2024.