Predstavniki evropskega gospodarstva so od Evropske unije zahtevali jasen in odločen odgovor na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo novih carin. Spor se je zaostril zaradi vprašanja Grenlandije, kar je sprožilo negotovost na mednarodnih trgih. Gospodarska združenja opozarjajo, da bi uresničitev teh groženj prinesla hude posledice za evropsko industrijo in izvozni sektor, ki sta že zdaj pod pritiskom globalnih trgovinskih napetosti. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morebitne carine neposredno vplivale na dobavne verige in zmanjšale konkurenčnost evropskih izdelkov na ameriškem trgu. Pozivi h koherentni evropski strategiji so postali glasnejši, saj podjetja potrebujejo predvidljivo poslovno okolje za dolgoročne investicije. Industrija opozarja, da se Evropa ne sme pustiti izsiljevati, temveč mora zaščititi svoje gospodarske interese s povratnimi ukrepi ali diplomatskimi pritiski. Napetosti med Washingtonom in Brusljem odražajo širši trend protekcionizma, ki ga zagovarja sedanja ameriška administracija. Medtem ko se diplomatska prizadevanja za umiritev razmer nadaljujejo, gospodarstveniki opozarjajo, da bi lahko vsakršen odlašanje s strani EU povzročilo nepopravljivo škodo evropskemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od čezatlantskega sodelovanja.

Nemški Bundeswehr je po le dveh dneh predčasno zaključil izvidniško misijo na Grenlandiji in umaknil svoje vojake z otoka. Odločitev za umik je sledila stopnjevanju napetosti z novo administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki ponovno uveljavlja ozemeljske zahteve po Grenlandiji. Nemški vojaki so na arktični otok prispeli v petek v sklopu širše skupine evropskih zaveznic iz zveze Nato, vendar se je Berlin zaradi ameriških groženj z uvedbo novih carin odločil za takojšnjo deeskalacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je na prisotnost evropskih vojaških sil na otoku reagiral ostro in napovedal povračilne gospodarske ukrepe, če se tuji vojaki ne umaknejo z ozemlja, ki ga Washington smatra za ključno v svojem vplivnem območju. Nemška vlada je s to potezo nakazala ranljivost evropske obrambne politike, kadar je ta neposredno povezana z grožnjami, ki vplivajo na nemško izvozno gospodarstvo. Razmere na Grenlandiji ostajajo napete, saj Trumpove zahteve po priključitvi otoka Združenim državam Amerike povzročajo diplomatski razkol znotraj zveze Nato. Medtem ko so nekatere evropske države sprva podprle misijo kot simbol suverenosti Danske nad otokom, je nemški hitri umik pokazal na pomanjkanje enotnosti v Evropi pri spopadanju s pritiski iz Washingtona.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na vse izdelke iz osmih evropskih držav, vključno s Francijo in Nemčijo, če te ne bodo prenehale nasprotovati ameriški priključitvi Grenlandije. Ukrep naj bi začel veljati 1. februarja 2026, z možnostjo povišanja na 25 odstotkov do junija istega leta. Poleg Francije in Nemčije so pod pritiskom še Danska, Norveška, Švedska, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Finska, ki so na otok poslale svoje vojaške enote v znak obrambe suverenosti tega avtonomnega danskega ozemlja. Odzivi evropskih voditeljev so bili hitri in enotni. Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo v primeru uresničitve groženj zahteval aktivacijo instrumenta Evropske unije za preprečevanje prisile (anti-coercion instrument). Danska premierka Mette Frederiksen je poudarila, da si njena država ne želi konflikta, a vztraja pri zaščiti ozemeljske celovitosti. Hkrati so nemški vojaki že prejeli prva navodila o morebitnem umiku iz Nuuka, kar kaže na zaostrovanje diplomatskih in vojaških napetosti v regiji. Napetosti vplivajo tudi na države zunaj Evropske unije, kot je Švica, ki se boji ponovnega zvišanja carin po tem, ko so se te konec leta 2025 znižale. Javnomnenjske raziskave v Združenih državah Amerike medtem kažejo, da 75 odstotkov Američanov nasprotuje invaziji ali prisilni priključitvi Grenlandije. Analitiki opozarjajo, da Trumpova administracija mednarodne odnose zaveznikov dojema predvsem skozi prizmo rivalstva in vazalstva, kar resno ogroža stabilnost čezatlantskega sodelovanja.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v sodelovanju z dvostrankarsko skupino guvernerjev iz 13 zveznih držav predstavila načrt za nujno dražbo električne energije, ki bi tehnološka podjetja prisilila k financiranju nove energetske infrastrukture. Predlog poziva operaterja največjega električnega omrežja v ZDA, PJM Interconnection, naj od podjetij, ki upravljajo podatkovne centre za umetno inteligenco, zahteva sklenitev 15-letnih pogodb. S tem bi zagotovili približno 15 milijard dolarjev za gradnjo novih elektrarn, kar bi razbremenilo običajne porabnike, ki se soočajo z visokimi cenami elektrike. Načrt predvideva, da bi morala podjetja plačevati za zakupljeno energijo ne glede na dejansko porabo, kar bi energetskim podjetjem zagotovilo dolgoročno finančno varnost za investicije. Pobudo so podprli guvernerji ključnih držav, kot so Pensilvanija, Ohio in Virginija, ter ministra za energijo in notranje zadeve, Chris Wright in Doug Burgum. Ukrep je odgovor na izjemen porast porabe električne energije, ki ga povzroča razmah umetne inteligence, kar je povzročilo nestabilnost cen na trgu PJM, ki oskrbuje okoli 67 milijonov ljudi. Ob napovedi nove strategije so delnice podjetja Constellation Energy močno padle, saj vlagatelji ocenjujejo vpliv novih pravil na obstoječe energetske modele. Medtem ko bi načrt lahko koristil rudarjem bitcoinov zaradi potencialne stabilizacije cen, nekateri kritiki opozarjajo na zaplete pri vključevanju jedrske energije in vprašanja o dejanskem povečanju zmogljivosti omrežja. Trumpova administracija s tem korakom stopnjuje pritisk na Silicijevo dolino, naj prevzame finančno breme energetske tranzicije, ki jo narekujejo njihove tehnološke potrebe.

Najnovejše finančno poročilo je razkrilo, da je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump sredi decembra opravil nakup obveznic podjetja Victoria's Secret v vrednosti med 250.000 in 500.000 ameriškimi dolarji. Nenavadna naložba v trgovca s spodnjim perilom je v javnosti in na družbenih omrežjih sprožila številna ugibanja, zlasti zaradi Trumpove pretekle povezanosti z nekdanjim lastnikom podjetja Lesliem Wexnerjem. Wexner je bil v preteklosti omenjen v povezavi s preiskavami o Jeffreyju Epsteinu, s katerim se je Trump v devetdesetih letih prejšnjega stoletja udeležil več dogodkov omenjene modne znamke. Istočasno se v ameriškem medijskem prostoru pojavljajo refleksije o pokojnem ustvarjalcu stripa Dilbert Scottu Adamsu. Analitiki, kot je Jeffrey A. Tucker, izpostavljajo vprašanje intelektualnega poguma in cene, ki jo posamezniki plačajo za odstopanje od prevladujočega javnega mnenja. Adams je bil leta 2015 eden redkih vplivnežev, ki je napovedal Trumpov politični uspeh, kar je takrat povzročilo močan od odpor v medijskem kartelu, po njegovi smrti pa so ga številni osrednji mediji označili za osramočenega ustvarjalca. Dogodki odražajo širšo dinamiko v ameriški družbi, kjer se prepletajo finančne odločitve političnega vrha, pretekle osebne povezave z kontroverznimi osebnostmi in močan vpliv medijev na oblikovanje javne podobe posameznikov. Medtem ko Trumpova naložba sproža kritike o primernosti, razprava o Adamsu opozarja na polarizacijo mnenj glede svobode govora in politične pripadnosti v sodobnih ZDA.

V Københavnu in več drugih danskih mestih se je danes zbralo na tisoče protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Shod pod osrednjim geslom "Roke stran od Grenlandije" je združil množice, ki so s seboj prinašale danske in grenlandske zastave ter opozarjale na nedotakljivost ozemeljske celovitosti kraljevine. Protestniki so se osredotočili na trg pred mestno hišo v Københavnu, kjer so z vzkliki in transparenti obsodili ozemeljske ambicije Združenih držav Amerike. Po poročanju lokalnih virov so shodi potekali v mirnem, a odločnem vzdušju, udeleženci pa so poudarjali, da največji otok na svetu ni naprodaj in da so Trumpove izjave nespoštljive do prebivalcev Grenlandije. Dogodek odraža širše nezadovoljstvo v danski družbi in politiki po tem, ko je Donald Trump v zadnjem obdobju večkrat javno potrdil svoj interes za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim avtonomnim ozemljem. Danska vlada je predloge sicer že vnaprej zavrnila kot nesmiselne, kar pa ni preprečilo ljudskega izražanja gneva na ulicah.

V glavnem mestu Grenlandije, Nuuku, so danes potekali množični protesti proti nameram predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad tem strateškim arktičnim otokom. Protestni pohod skozi središče mesta do ameriškega konzulata je vodil grenlandski premier Jens Frederik Nielsen, ki je z udeležbo jasno izrazil nasprotovanje lokalnih oblasti kakršnim koli poskusom spreminjanja statusa ozemlja pod suverenostjo Danske. Več sto udeležencev je nosilo transparente z napisi, kot sta »Grenlandija ni naprodaj« in »Ne pomeni ne«, s čimer so se odzvali na ponovne diplomatske pritiske iz Washingtona. Premier Nielsen je v svojem nagovoru poudaril, da je Grenlandija odprta za gospodarsko sodelovanje in investicije, vendar odločno zavrača kakršno koli obliko ameriškega prevzema ali kršenja ozemeljske celovitosti. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med lokalno upravo in ameriško administracijo, ki Arktiko vidi kot ključno območje za nacionalno varnost in naravne vire. Čeprav so ZDA v preteklosti že kazale zanimanje za otok, je tokratni neposredni odziv grenlandskega političnega vrha na ulicah Nuuka znak močne nacionalne enotnosti in odločenosti pri obrambi samouprave.

Predsednik Trump je izjavil, da trenutno "ni razloga" za uporabo zakona o uporu v Minneapolisu, le dan po tem, ko je s to možnostjo zagrozil. Medtem pa je nekdanji uslužbenec ministrstva za domovinsko varnost, Miles Taylor, razkril, kako lahko blokirajo Trumpova "najbolj izjemna pooblastila" in kako blizu je bil Trump uporabi tega zakona.

Več tisoč ljudi se je v večjih danskih mestih in na Grenlandiji zbralo na protestih proti nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Protestniki so v Köbenhavnu, Aarhusu, Aalborgu in Odenseju izrazili nasprotovanje ideji o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja, pri čemer so poudarjali suverenost otoka. Shodi so se popoldne razširili tudi v Nuuk, glavno mesto Grenlandije. Udeleženci protestov so vzklikali gesla v grenlandščini, med drugim »Kalaallit Nunaat«, kar v prevodu pomeni Grenlandija oziroma dežela Grenlandcev. S tem so želeli poudariti svojo identiteto in zavrniti možnost, da bi otok postal predmet geopolitične kupčije med Združenimi državami Amerike in Dansko. Dogajanje so spremljali številni tuji mediji, ki poročajo o naraščajočem nezadovoljstvu nad retoriko Washingtona. Danska vlada in grenlandske oblasti so že pred protesti večkrat jasno sporočile, da Grenlandija ni naprodaj. Kljub temu so Trumpove izjave povzročile diplomatske napetosti med tesnima zaveznicama v zvezi NATO. Protesti so služili kot simbolna potrditev enotnosti med Dansko in njeno avtonomno pokrajino pri vprašanju ozemeljske celovitosti.

Evropska unija usklajuje odziv na grožnje Donalda Trumpa z uvedbo carin na uvoz iz več evropskih držav zaradi njihovega odziva na njegove težnje po prevzemu Grenlandije. Carine naj bi bile uvedene, ker so te države poslale svoje vojaške enote na območje Grenlandije. Trump je stopnjeval prizadevanja za priključitev Grenlandije ZDA z napovedjo postopne uvedbe carin do 25 odstotkov, dokler ZDA ne bodo kupile otoka.

Delegacija enajstih članov ameriškega kongresa je zaključila večdnevni obisk na Danskem, kjer so se osredotočili na vprašanja, povezana z Grenlandijo, in na stabilnost čezatlantskih odnosov. Obisk je bil namenjen podrobnejšemu spoznavanju življenja lokalnega prebivalstva na Grenlandiji ter naslavljanju diplomatske škode, ki jo je povzročila retorika ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Člani delegacije so na tiskovni konferenci v Kopenhagnu opozorili, da bi takšne izjave lahko dolgoročno ogrozile ugled Združenih držav Amerike v Evropi. Ameriški zakonodajalci so poudarili strateški pomen Grenlandije, hkrati pa so poskušali pogasiti diplomatski ogenj, ki se je razplamtel po Trumpovem predlogu za nakup tega otoka. Delegacija je izrazila spoštovanje do suverenosti Kraljevine Danske in avtonomije Grenlandije, kar je bilo ključno za ponovno vzpostavitev zaupanja med zaveznicami. Obisk je potekal v času povečanega zanimanja velesil za arktično regijo, kjer se prepletajo gospodarski in varnostni interesi. V širšem regionalnem kontekstu so se pojavile tudi informacije o sodelovanju drugih zaveznic v regiji. Slovenija tako na vojaške vaje v ta del Evrope napotuje svoje častnike, kar potrjuje vojaško-politično povezanost članic zveze NATO pri zagotavljanju varnosti na severnem krilu zavezništva. Ameriški kongresniki so ob zaključku obiska izrazili upanje, da bodo neposredni stiki pripomogli k stabilizaciji odnosov po obdobju negotovosti.

Francoska televizija FranceTV je objavila posnetke pogovora med francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je potekal v Kijevu 10. maja 2025. Macron je Trumpa obvestil o strinjanju Zelenskega s 30-dnevnim premirjem, pri čemer je Putin podprl idejo o enomesečnem premirju.

V Kopenhagnu in drugih danskih mestih so potekali protesti proti načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda. Protestniki so se zbrali na Trgu mestne hiše v Kopenhagnu in se nato odpravili proti ameriški ambasadi, vzklikali so "Grenland ni naprodaj" in nosili transparente s podobnimi sporočili. Protestom v glavnem mestu Grenlanda, Nuku, se je pridružil tudi premier Grenlanda Jens Frederik Nilsen.

Ameriški predsednik Donald Trump je zaradi spora glede Grenlandije napovedal uvedbo novih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, vključno z Nemčijo. Carine, ki bodo znašale 10 %, naj bi začele veljati 1. februarja. Do zaostritve prihaja kljub načrtovani delovni skupini med Dansko in ZDA, ki bi razpravljala o prihodnosti Grenlandije.

Kanadski premier Mark Carney je ponovno poudaril, da je Grenlandija pod zaščito Nata, s čimer se je odzval na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem prevzemu otoka. Carney je, medtem ko je bil na obisku na Kitajskem, izjavil, da je Kanada kot partnerica Danske zavezana obveznostim o kolektivni obrambi.

Donald Trump je uvedel 10-odstotne carine proti osmi evropskim državam, ki nasprotujejo ameriški pridobitvi Grenlandije. Te države naj bi igrale nevarno igro z nasprotovanjem ameriškim interesom. Med njimi je tudi Danska, pod katero spada ozemlje Grenlandije.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Združene države Amerike so v letu 2025 prvič po več kot petdesetih letih zabeležile negativno neto migracijo, kar je neposredna posledica stroge priseljenske politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Po poročilu instituta Brookings se ocene neto migracije gibljejo med ničlo in odlivom približno 295.000 ljudi. Čeprav so se deportacije pod novo upravo močno okrepile, poročilo navaja, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov zaradi ostrejših pogojev za pridobitev vizumov in podaljšanih postopkov obdelave vlog. Strožji ukrepi so močno prizadeti študente in visoko usposobljene strokovnjake, zlasti iz Indije, ki predstavlja ključni vir delovne sile za ameriški tehnološki sektor. Analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajen trend upadanja števila priseljencev negativno vplival na zaposlovanje v kritičnih sektorjih, kot so tehnologija, zdravstvo in visoko šolstvo. Kljub negotovosti glede prihodnjih političnih usmeritev študija napoveduje, da se bo trend negativne neto migracije verjetno nadaljeval tudi v letu 2026. Na političnem področju se vplivi teh sprememb že kažejo v razpravah o življenjskih stroških. Republikanska stranka trdi, da množične deportacije in manjše število migrantov neposredno zmanjšujejo povpraševanje na nepremičninskem trgu, kar naj bi vodilo do nižjih najemnin in cen stanovanj v večjih metropolah. Podatki kažejo, da so se cene nepremičnin znižale v 14 od 20 mest z največjim deležem nezakonitih priseljencev, kar administracija uporablja kot dokaz uspešnosti svoje gospodarske politike pred prihajajočimi volitvami.

Združene države Amerike so s pošiljanjem signalov o morebitni podpori namestitvi enot zveze Nato v Ukrajini sprožile nove razprave o prihodnosti konflikta. Po navedbah analitikov gre za taktično potezo, s katero želi Washington pritisniti na Rusijo, da bi ta pristala na koncesije glede svojih maksimalističnih ciljev. Posebna odposlanca ZDA za pogovore z Rusijo, Steve Witkoff in Jared Kushner, sta prvič pohvalila načelno pripravljenost Francije in Združenega kraljestva, da ob morebitni prekinitvi ognja v Ukrajino napotita svoje vojake kot del varnostnih jamstev. Pariška deklaracija, ki sta jo podpisali London in Pariz, predvideva sodelovanje evropskih sil v mehanizmu za spremljanje in preverjanje prekinitve ognja pod vodstvom ZDA. Kljub temu ostaja vprašanje uporabe 5. člena severnoatlantske pogodbe odprto. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth je pred tem na sedežu zveze Nato poudaril, da ZDA enot držav članic v Ukrajini ne bodo štele za krite s kolektivno obrambo, niti ne nameravajo tja napotiti lastnih vojakov. Ta premik v retoriki se dogaja v času, ko se zaveznice spopadajo z vprašanjem vzdržnosti ruskih izgub in dolgoročne strategije pomoči Kijevu. Medtem ko nekatere evropske države krepijo svojo vpletenost, Washington uporablja možnost razširitve obrambnega ščita na vojake v Ukrajini kot vzvod v širši geopolitični igri, kjer poskuša uravnotežiti omejevanje Rusije in naraščajočo konkurenco s Kitajsko. Ruska stran je nad temi napovedmi izrazila resno zaskrbljenost, saj bi prisotnost zahodnih sil neposredno vplivala na njene operativne načrte.

Poljska javna zgodovinska ustanova je pričela s pripravami na popis osebnih in materialnih izgub, ki jih je država utrpela zaradi sovjetske vojaške agresije in povojne prevlade Sovjetske zveze. Varšava s tem odpira pot za morebitno uradno zahtevo po vojnih odškodninah od Ruske federacije, kar bi lahko še dodatno zaostrilo že tako napete odnose med državama. Namestnik zunanjega ministra Władysław Teofil Bartoszewski je ob tem poudaril, da poljska vlada vprašanja vojnih reparacij za škodo, povzročeno v času Sovjetske zveze, nikoli ni obravnavala kot zaključeno poglavje. Projekt vključuje natančno dokumentiranje in katalogizacijo vseh oblik uničenja, od neposrednih žrtev vojaških operacij do dolgoročne gospodarske škode, ki je bila posledica podreditve Moskvi po drugi svetovni vojni. Dokumentacija bo služila kot pravna in zgodovinska podlaga za morebitne mednarodne odškodninske zahtevke. Poljske oblasti so podobne korake že pred časom sprožile tudi v odnosu do Nemčije, s čimer želijo celostno urediti vprašanje zgodovinskih krivic in povojne obnove. Analitiki ocenjujejo, da so ti koraki del širše strategije poljske zunanje politike, ki si prizadeva za priznanje odgovornosti za dejanja iz preteklosti. Čeprav so možnosti za dejansko izplačilo s strani Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah majhne, Varšava vztraja pri formalizaciji zahtevkov. Takšne poteze so v skladu z dolgoletnimi prizadevanji poljskih institucij za ohranjanje zgodovinskega spomina in uveljavljanje pravičnosti za žrtve totalitarnih režimov.

Na Danskem in Grenlandiji so izbruhnili množični protesti proti načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu nadzora nad Grenlandijo. Protestniki so pozivali k spoštovanju pravice Grenlandije do samoodločbe. Trump je grozil z uvedbo carin do 25 % državam, ki nasprotujejo njegovim načrtom. Po drugi strani sta ZDA in Tajvan podpisala trgovinski sporazum, vreden 500 milijard dolarjev, ki ga je Kitajska ostro obsodila. Voditelji Mercosurja in EU so podpisali trgovinski sporazum.

Bela hiša je v uradni izjavi poudarila, da nedavna napoved o napotitvi evropskih vojaških sil na Grenlandijo ne bo vplivala na stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede te strateško pomembne arktične regije. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na tiskovni konferenci pojasnila, da so bili pogovori med ameriškimi uradniki ter visokimi predstavniki Danske in Grenlandije produktivni, vendar Washington ne namerava spreminjati svojih zunanjepolitičnih ciljev. Administracija predsednika Trumpa naj bi po navedbah uradnih virov Grenlandijo še naprej obravnavala kot ključno območje za ameriške nacionalne interese, ne glede na povečano vojaško prisotnost evropskih zaveznic. Sporočilo jasno nakazuje, da Združene države Amerike ne nameravajo odstopiti od svojega vpliva na otoku, ki ga Washington že dlje časa vidi v luči morebitnega odkupa ali vsaj tesnejšega strateškega partnerstva. Napetosti med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede vprašanja suverenosti in nadzora nad Grenlandijo se s tem dodatno stopnjujejo. Medtem ko Danska in lokalne grenlandske oblasti poudarjajo pomen evropskega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti, ameriška stran vztraja pri svoji neodvisni agendi, ki jo narekuje politika 'Amerika na prvem mestu'.

Številni nemški mediji so poročali o ogorčenju, ki ga je povzročila šala designiranega ameriškega veleposlanika o tem, da bi Islandija postala 52. ameriška zvezna država. Dogodek se je zgodil v času napetih odnosov med ZDA, Grenlandijo in Dansko.

Kanadski premier Mark Carney in kitajski predsednik Xi Jinping sta se v Pekingu zavezala k izboljšanju odnosov med državama, po letih diplomatskih napetosti. Carney je nakazal na pospešeno vdor kitajskih električnih vozil v Severno Ameriko. Kitajska se sooča z nestabilnostjo v Iranu, vključno z grožnjami Donalda Trumpa o 25-odstotnih carinah na trgovinske partnerje Irana.

Združene države Amerike so sporočile, da napotitev evropskih vojakov na Grenlandijo ne bo vplivala na njihove dolgoročne strateške cilje glede tega arktičnega otoka. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je s tem potrdila, da ostaja osredotočena na morebiten nakup Grenlandije, čeprav so tako lokalne oblasti na otoku kot tudi Danska takšne namere že večkrat odločno zavrnile. Ameriška administracija ostaja ravnodušna do nedavnih izvidniških misij evropskih sil v regiji. Evropski vojaki so na otok prispeli v okviru širših prizadevanj za zaščito arktičnih interesov, kar odraža naraščajoče geopolitične napetosti na tem območju. Kljub temu Washington poudarja, da prisotnost zavezniških sil iz Evrope ne spreminja njihovih načrtov ali želje po širitvi ameriškega vpliva na severu. Grenlandija postaja vse pomembnejša zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Danska vlada je v odzivu na ameriške težnje ponovila, da Grenlandija ni naprodaj, in poudarila avtonomijo otoka pri odločanju o lastni prihodnosti. Situacija povzroča določena trenja znotraj transatlantskih odnosov, saj evropske države s svojo vojaško navzočnostjo simbolično potrjujejo suverenost Danske nad tem strateškim ozemljem. Bela hiša za zdaj ne kaže znakov, da bi odstopila od svojih retoričnih ali diplomatskih pritiskov glede statusa otoka.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Nedavne ankete so pokazale, da je podpora politiki množičnih deportacij Donalda Trumpa med neodvisnimi in neodločenimi volivci izjemno nepriljubljena. Trump se sooča z naraščajočo zaskrbljenostjo Američanov glede stroškov življenja in inflacije. Kljub temu, da je Trump zmagal na volitvah leta 2024 in prvič osvojil večino glasov, nekateri volivci postajajo razočarani.

Ameriški predsednik Donald Trump je po neuspešnih pogovorih o prihodnosti Grenlandije zagrozil z uvedbo carin proti državam, ki ne podpirajo priključitve Grenlandije ZDA. Prav tako je znova odprl vprašanje članstva ZDA v Natu, s čimer je stopnjeval pritisk na zaveznike.

Evropska komisija je v četrtek, 15. januarja 2026, uradno odobrila nacionalne obrambne načrte osmih držav članic Evropske unije v okviru programa SAFE (Security Action for Europe). Predlog za finančno pomoč v skupni vrednosti 38 milijard evrov je bil posredovan Svetu EU v dokončno potrditev, nanaša pa se na Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Hrvaško, Ciper, Portugalsko, Romunijo in Španijo. Sredstva so namenjena krepitvi vojaških zmogljivosti in gradnji obrambne infrastrukture, kar predstavlja del širših prizadevanj za neodvisnost evropske varnosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je odločitev označila za pomemben mejnik pri utrjevanju evropske varnosti. Po njenih besedah je Evropska unija v zadnjem letu na področju obrambe napredovala bolj kot v več predhodnih desetletjih skupaj. Program SAFE je ključen instrument, ki državam omogoča dostop do ugodnih finančnih sredstev za modernizacijo njihovih oboroženih sil, kar je v luči spremenjenih geopolitičnih razmer postalo prioriteta povezave. Odobritev teh načrtov sledi obdobju intenzivnih pogajanj in usklajevanj znotraj unije. Medtem ko so nekatere države, zlasti baltske, zagovarjale še večje proračunske izdatke za obrambo v prihodnjem finančnem obdobju, trenutna odobritev pomoči osmerici držav kaže na operativni začetek izvajanja obsežnih obrambnih investicij. Svet EU bo zdaj preučil predlog komisije, pri čemer se pričakuje hitra potrditev zaradi strateškega pomena projektov.

Bela hiša je uradno sporočila, da nedavna napotitev evropskih vojaških sil na Grenlandijo nima nobenega vpliva na dolgoročni cilj predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega nakupa oziroma prevzema otoka. Tiskovna predstavnica ameriške administracije je na novinarski konferenci poudarila, da ameriška strategija in ambicije v regiji ostajajo nespremenjene, ne glede na povečano prisotnost evropskih zaveznikov na tem strateško pomembnem avtonomnem ozemlju Kraljevine Danske. Izjave iz Washingtona nakazujejo na vztrajanje pri geopolitični viziji, ki Grenlandijo vidi kot ključno točko za ameriške nacionalne interese na Arktiki. Kljub temu, da Danska in lokalne oblasti na Grenlandiji vztrajno zavračajo kakršno koli možnost prodaje, Trumpova administracija meni, da povečana vojaška dejavnost evropskih držav ne predstavlja ovire za njihove diplomatske ali gospodarske težnje. Analitiki ocenjujejo, da takšna retorika povečuje napetosti med Združenimi državami Amerike in evropskimi zaveznicami, saj namestitev vojakov služi predvsem krepitvi suverenosti in nadzora nad arktičnimi potmi. Bela hiša pa s temi izjavami potrjuje, da Grenlandija ostaja ena izmed prednostnih nalog ameriške zunanje politike pod trenutnim vodstvom.

Ruski mediji povzemajo poročila analitičnega portala Responsible Statecraft, ki opozarjajo, da bi poskusi Združenega kraljestva in drugih članic Nata zaustaviti ruske tovorne ladje v mednarodnih vodah lahko povzročili jedrsko vojno. Poudarjajo, da bi takšne akcije lahko imele izjemno nevarne posledice.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Kreml je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za glavnega krivca za zastoj v mirovnih pogajanjih. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je potrdil, da se Rusija strinja s Trumpovo oceno, da Zelenski sabotira rešitev konflikta. Trumpove izjave so v nekaterih krogih naletele na kritike, ki so ga obtožile, da podpira propagando Kremlja in spodbuja nadaljnje ruske osvajalne težnje.

Vojaki iz Francije, Nemčije, Norveške in Švedske so prispeli na Grenlandijo, da bi okrepili varnost otoka. Francija je poslala 15 vojakov, Nemčija pa 13. Prihod evropskih sil sovpada z zastojem v pogovorih z Združenimi državami glede prihodnosti otoka.

V Grčiji so se pojavile kritike na račun ministrov, ki se izogibajo javni izpostavljenosti v težkih trenutkih za vlado. Potekala je razprava o preiskavi glede plačilne agencije OPEKEPE, ki je razkrila, da so do leta 2006 vse potekalo brez zemljiške knjige. V Salamini so izrazili nasprotovanje vpletanju grških ladij v vojne priprave daleč od meja države. Poudarili so prihod fregate "Kimon", ki bo podpirala Natove interese. Kritizirali so tudi kmečke blokade.

Chen Ting-fei je po zmagi na primarnih volitvah DPP izzvala Hsieh Lung-chieja (KMT) za župana Tainana in izrazila prepričanje v zmago. Chen in Hsieh sta se v preteklosti že petkrat srečala na volitvah. Medtem v國民黨 naslednji dan usklajujejo kandidate za župana Taichunga, kjer se za položaj potegujeta Jiang Chi-chen in Yang Qiong-ying. Stranka DPP v Tainanu je izrazila podporo Chen Ting-fei in pozvala k enotnosti za napredek mesta.

Nemški vojaki so odpotovali na Grenlandijo. Odprava je bila izvedena kljub nerešenemu konfliktu med ZDA, Dansko in Grenlandijo glede prevzema otoka s strani ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Pogovori med državami v Washingtonu niso prinesli rešitve.

Razmere na Bližnjem vzhodu so se močno zaostrile, saj poročila iz diplomatskih krogov nakazujejo na možnost ameriškega vojaškega posega v Iranu v naslednjih 24 urah. Dva evropska uradnika sta potrdila, da so Združene države Amerike že začele umikati del osebja iz ključnih vojaških baz v regiji, kar velja za preventivni ukrep pred morebitnim povračilnim odzivom Teherana. Po navedbah izraelskih virov naj bi predsednik Donald Trump odločitev o napadu že sprejel, ameriška vojska pa je v stanju visoke pripravljenosti. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostro retoriko in vojaškimi pripravami. Revolucionarna garda je sporočila, da so povečali zaloge raket in da so pripravljeni na takojšen protinapad. Teheran je sosednje države uradno opozoril, da bodo ameriška vojaška oporišča na njihovih tleh postala legitimne tarče, v kolikor bo Washington sprožil agresijo z njihovega ozemlja. Iranska državna televizija je ob tem objavila neposredne grožnje z atentatom na Donalda Trumpa, pri čemer so poudarili, da tokratni poskus ne bo neuspešen. Napetosti so se stopnjevale ob robu notranjih protestov v Iranu, kjer so ZDA nakazale možnost podpore demonstrantom. Gibanje zračnih sil v regiji, vključno z nenavadno potjo letala izraelskega premierja Netanjahuja čez Kreto, dodatno potrjuje strateške premike. Vojaški analitiki opozarjajo, da bi neposreden spopad med velesilo in islamsko republiko lahko povzročil destabilizacijo celotne regije in nepredvidljive posledice za svetovni energetski trg.

Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji v Minnesoti, ki dopušča uporabo oboroženih sil proti ameriškim državljanom. Poleg tega je pozdravil novice iz Irana, da protestnik Erfan Soltani ne bo usmrčen. ZDA so zasegle še en tanker, povezan z Venezuelo.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

V Washingtonu se je končalo ključno srečanje med delegacijama Danske in Združenih držav Amerike glede strateške prihodnosti Grenlandije. Po navedbah danskega javnega medija TV2 je pogovor trajal približno 50 minut, medtem ko nekateri viri poročajo o nekoliko daljšem srečanju. Kljub začetnim optimističnim ocenam danskega tiska, da je srečanje potekalo v konstruktivnem duhu, so kasnejše izjave danskega predstavništva potrdile, da Združenih držav niso uspeli prepričati o spremembi njihovih stališč. Zaradi naraščajočih geopolitičnih napetosti in neuspeha diplomatskih prizadevanj so Nemčija, Francija, Norveška in Švedska že napovedale napotitev svojih vojaških enot na Grenlandijo. Ta poteza kaže na stopnjevanje varnostnih ukrepov v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi naravnih virov in strateških pomorskih poti. Danska stran je po srečanju izrazila obžalovanje, saj diplomatska pot za zdaj ni prinesla želenega preobrata v ameriški politiki do otoka. Situacija ostaja napeta, saj so evropske zaveznice z napovedano vojaško prisotnostjo jasno nakazale, da nameravajo zaščititi svoje interese v regiji neodvisno od ameriških strateških načrtov. Analitiki ocenjujejo, da bi kratko trajanje sestanka lahko kazalo na globoka razhajanja med stranema, ki jih v tako omejenem časovnem okviru ni bilo mogoče razrešiti.

Visoki predstavniki Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije so srečanje na visoki ravni, ki bi se prvotno moralo odviti v Beli hiši, prestavili v sosednjo upravno zgradbo Eisenhower. Na pogovorih so sodelovali ameriški podpredsednik J. D. Vance, državni sekretar Marco Rubio ter zunanja ministra Danske in Grenlandije, Lars Løkke Rasmussen in Vivian Motzfeldt. Kljub spremembi lokacije so pogovori stekli hitro, saj so ključni del srečanja zaključili v manj kot uri. Spremembo lokacije in potek dogodka so spremljale napetosti in ostra retorika. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump se je na dogajanje odzval z zahtevo po odstranitvi določenih oseb, medtem ko so iz Bele hiše prihajala opozorila o morebitnih posledicah. Premik srečanja v zgradbo Eisenhower, ki stoji neposredno ob predsedniški rezidenci, nakazuje na določena logistična ali diplomatska nesoglasja v zadnjem trenutku. Podrobnosti o vsebini pogovorov ostajajo skope, vendar prisotnost najvišjih diplomatov vseh treh strani potrjuje pomen strateških vprašanj, povezanih z Arktiko in varnostnim sodelovanjem. Grenlandija in Danska ostajata ključni partnerici ZDA v regiji, vendar so zadnji dogodki v Washingtonu vnesli dodatno negotovost v sicer ustaljene diplomatske protokole.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Danska je okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji, tik pred ključnimi pogovori z Združenimi državami. Ta odločitev je odgovor na pritisk iz Washingtona.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Delavec podjetja Ford je bil suspendiran, ker je Donalda Trumpa označil za 'zaščitnika pedofilov'. Trump je medtem opisal mednarodne razmere kot 'nor svet'. Več držav NATA je napotilo manjše število vojaških sil v Grenlandijo, ZDA pa še naprej zahtevajo suverenost nad otokom. Trump je izjavil, da so v Iranu ustavili usmrtitve protestnikov, vendar ni izključil vojaške intervencije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da bo Francija sodelovala v vojaških vajah, ki jih organizira Danska na Grenlandiji.

Danski in grenlandski predstavniki so se v Washingtonu sestali s člani ameriškega Sveta za nacionalno varnost, da bi naslovili napetosti, ki so nastale po ponovnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o strateškem pomenu in morebitni priključitvi Grenlandije. Trump je svoje načrte utemeljil z vidika nacionalne varnosti ZDA, kar je med zavezniki v Evropi sprožilo precejšen nemir. Veleposlanik Kraljevine Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta v pogovorih poudarila avtonomijo otoka. V Nemčiji in celotni Evropski uniji se vrstijo kritični odzivi na ameriške ambicije, saj mnogi predloge o aneksiji ozemlja, ki pripada suvereni državi, označujejo za nesprejemljive. V javnosti so se pojavili tudi satirični odzivi, predvsem na Danskem, kjer so nekatere kampanje neposredno zasmehovale Trumpovo politiko. Kljub temu nekateri analitiki opozarjajo, da je potreben bolj poglobljen pogled na arktično regijo in njeno vse večjo geopolitično težo. Srečanje v Washingtonu velja za ključen korak pri preprečevanju nadaljnjega zaostrovanja odnosov med ZDA in Dansko. Čeprav so ameriške zahteve povzročile diplomatski spor, obe strani poudarjata pomen dialoga pri vprašanjih, ki zadevajo varnostno arhitekturo Severnega Atlantika in Arktike. Zaenkrat ni indicev, da bi Danska popustila pri vprašanju suverenosti nad največjim otokom na svetu.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je med obiskom Fordove tovarne odzval na provokacije neznanega delavca z neprimerno gesto. Medtem ko so ga snemale kamere, je Trump dvignil sredinec v smeri osebe, ki mu je domnevno namenjala žaljivke. Incident se je zgodil v času, ko je politik zapuščal prizorišče po srečanju z zaposlenimi. Bela hiša je incident pospremila z izjavo, v kateri so dejanje označili za ustrezen odziv na verbalni napad. Direktor komunikacij Steven Cheung je pojasnil, da je neznana oseba kričala vulgarne žaljivke v izbruhu besa, zato je bila predsednikova reakcija po njegovem mnenju povsem nedvoumna in primerna situaciji. Gesta je takoj sprožila številne odzive v ameriških medijih in na družbenih omrežjih. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med političnimi akterji in delom javnosti v obdobju intenzivnih političnih dejavnosti. Kljub temu da gre za osamljen incident, ta ponovno odpira vprašanja o standardih javnega komuniciranja najvišjih državnih predstavnikov v nepredvidenih situacijah.

Donald Trump je javno zahteval, da se Grenlandija preda ZDA, kar je sprožilo kritike celo med njegovimi podporniki. Analitiki menijo, da bi Trump morda spremenil svoje stališče, če bi Evropa ponudila "prepakiran" varnostni dogovor. Medtem naj bi Trump pripravljal načrte za zmago na vmesnih volitvah leta 2026, kar je povzročilo nemir v Beli hiši. Marco Rubio naj bi imel zakulisni vpliv na dogajanje v Venezueli.