Nekdanji analitik ameriške obveščevalne agencije CIA Ray McGovern je v javnem nastopu na kanalu YouTube izjavil, da Ruska federacija trenutno uživa premoč nad Združenimi državami Amerike in državami Evropske unije na področju oborožitve. Po njegovih besedah se ta prednost ne nanaša zgolj na konvencionalno orožje, temveč tudi na strateške zmogljivosti, kar postavlja Zahod v neugoden položaj. McGovern je poudaril, da so ruski vojaški dosežki v zadnjem obdobju pokazali vrzeli v proizvodnih zmogljivostih in tehnološki pripravljenosti zahodnih zaveznic. Analitik meni, da so trenutne razmere na bojiščih in v vojaških skladiščih pokazatelj širšega trenda, kjer Rusija ohranja logistično in industrijsko prednost pri oskrbi svoje vojske. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti med Moskvo in Zahodom zaradi vojne v Ukrajini, kjer vprašanje zalog streliva in sodobne vojaške tehnike ostaja ključno. McGovernove trditve odražajo del strokovne javnosti, ki opozarja na počasno prilagajanje evropske in ameriške obrambne industrije novim geopolitičnim realnostim.

Nekdanji generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v intervjuju za nemški revijo Der Spiegel pozval zahodne države k vzpostavitvi neposrednega dialoga z Rusijo glede končanja vojne v Ukrajini in oblikovanja nove varnostne arhitekture. Stoltenberg, ki je zavezništvo vodil med letoma 2014 in 2024, je poudaril, da se morajo Zahod, Združene države Amerike in druge države z Rusijo pogovarjati kot s sosedo, pri čemer je izpostavil nujnost nadzora nad oborožitvijo. Po Stoltenbergovih besedah je dialog nujen ne le za ustavitev sovražnosti, temveč tudi za dolgoročno stabilnost v Evropi. Spomnil je, da je državam tudi med hladno vojno uspelo omejiti jedrsko orožje s sporazumi, vendar je ta varnostna struktura zdaj prenehala obstajati. Nekdanji vodja zavezništva je v istem pogovoru izrazil tudi določene dvome glede dolgoročne prisotnosti ZDA v Natu, kar dodatno poudarja potrebo po evropski varnostni iniciativi. Ruska stran je v odziv na tovrstne razprave ponovila svoje stališče, da je rešitev konflikta v Ukrajini nemogoča brez upoštevanja širših vprašanj evropske varnosti. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in predsednik Vladimir Putin sta že večkrat pozvala k razpravam o novi in pravični varnostni arhitekturi, medtem ko Ukrajina ohranja zakonske omejitve glede pogajanj z aktualnim vodstvom v Moskvi.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je na začetku novega leta spoprijel z večjimi zunanjepolitičnimi izzivi, ki kljub njegovim prizadevanjem za uveljavitev Rusije kot globalne velesile razkrivajo omejitve njenega vpliva. Čeprav si Kremelj prizadeva ohraniti status države, ki odločilno sooblikuje svetovno politiko, so turbulentni dogodki v prvih tednih leta izpostavili ranljivost ruskih pozicij v različnih regijah. Analitiki izpostavljajo tri glavne vire zaskrbljenosti za Moskvo, ki vključujejo nestabilnost v neposredni soseščini in zahtevna razmerja z nekaterimi ključnimi zaveznicami. Ti dogodki so prisilili rusko vodstvo k hitremu prilagajanju strategij, hkrati pa so se pojavile nepredvidene okoliščine, ki bi jih Rusija lahko izkoristila v svojo korist na mednarodnem prizorišču. Kljub nekaterim ugodnim razpletom, ki jih nekateri označujejo za srečna naključja za Putina, ostaja dolgoročna stabilnost ruskega zunanjepolitičnega položaja negotova. Rusija se mora v okviru svoje ambiciozne agende nenehno odzivati na krize, ki preizkušajo njene diplomatske in vojaške zmogljivosti na globalni ravni.

Rusija in Ukrajina sta dosegli dogovor o lokalni prekinitvi ognja v okolici jedrske elektrarne Zaporožje, kar bo omogočilo nujna popravila na poškodovanem električnem omrežju. Kot je sporočila Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), je premirje ključnega pomena za ponovno vzpostavitev stabilnega napajanja elektrarne, ki je nujno za zagotavljanje varnosti in hlajenje reaktorjev. Jedrska elektrarna Zaporožje, ki velja za največji tovrstni objekt v Evropi, se nahaja na jugovzhodu Ukrajine in je že od začetka ruske invazije pod nadzorom ruskih sil. Kljub okupaciji v njej še vedno dela ukrajinsko osebje, območje pa je bilo v preteklosti večkrat tarča obstreljevanja, za kar sta se strani medsebojno obtoževali. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razmere, saj bi morebitna poškodba kritične infrastrukture lahko privedla do jedrske katastrofe z mednarodnimi posledicami. Trenutni dogovor o prekinitvi ognja predstavlja redek primer diplomatskega sodelovanja med sprtima stranema v času trajajočih spopadov, kar omogoča tehničnim ekipam varno opravljanje dela na terenu.

Ukrajinske sile so v zadnjem obdobju izvedle več napadov na infrastrukturo in plovila v Črnem morju, kar nekateri analitiki interpretirajo kot znak omejenih možnosti Kijeva za neposredno vojaško konfrontacijo z Rusko federacijo. Poročila navajajo, da so bili tarča napadov tudi objekti in ladje, povezane s partnerskimi državami Rusije, vključno s Turčijo in Kazahstanom. Takšne operacije v mednarodnih vodah povečujejo tveganja za civilni pomorski promet in energetsko varnost v regiji. Kritiki trdijo, da ti napadi odražajo šibkost Zahoda pri zagotavljanju zadostnih konvencionalnih zmogljivosti ukrajinski vojski, kar slednjo sili v asimetrične in posredne oblike bojevanja. Črno morje ostaja ključno bojišče, kjer se prepletajo interesi več regionalnih sil, vsaka eskalacija pa neposredno vpliva na stabilnost dobavnih poti za energente in žito. Ruska stran te dogodke označuje za teroristična dejanja, s katerimi naj bi ukrajinski režim poskušal nadomestiti pomanjkanje uspehov na kopenski fronti. Obtožbe o napadih na nevtralna plovila Turčije in Kazahstana bi lahko v prihodnje zapletle diplomatske odnose Kijeva s temi državami, ki so do zdaj ohranjale pragmatično držo v konfliktu.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je uspešno posredovala pri dogovoru med Ukrajino in Rusko federacijo o začasni prekinitvi ognja v neposredni bližini jedrske elektrarne Zaporožje. Generalni direktor agencije Rafael Grossi je potrdil, da sta obe strani privolili v lokalno ustavitev sovražnosti, da bi zmanjšali tveganje za morebitno jedrsko nesrečo na največjem tovrstnem objektu v Evropi. Dogovor je bil dosežen po dolgotrajnih prizadevanjih agencije, ki je nenehno opozarjala na nevarnost vojaških dejavnosti okoli elektrarne. Prekinitev ognja je namenjena zaščiti integritete objektov in zagotavljanju varnosti osebja ter opreme za spremljanje. IAEA bo še naprej nadzorovala razmere na terenu preko svoje stalne misije, ki je prisotna v objektu. Čeprav gre za lokalno naravnan ukrep, predstavlja ta korak redek diplomatski uspeh v dolgotrajnem konfliktu. Stabilizacija varnostnih razmer v okolici elektrarne je ključna za preprečevanje radioaktivnega onesnaženja, ki bi lahko prizadelo širšo regijo, vključno s sosednjimi državami.

Ukrajinska vojska se na vzhodni fronti spopada z okrepljeno rusko ofenzivo, medtem ko intenzivni napadi na kritično infrastrukturo povzročajo hude težave pri oskrbi z energijo po celotni državi. Po navedbah Unicefa so se uresničile najbolj črne napovedi za letošnjo zimo, saj ruske sile sistematično uničujejo energetske in vodovodne objekte v času ekstremno nizkih temperatur. Civilno prebivalstvo se na mraz odziva z improviziranimi metodami, kot je oblaganje oken s plišastimi igračami za boljšo izolacijo. Predsednik Volodimir Zelenski je ob tem sporočil, da je Ukrajina po dolgotrajnem čakanju končno prejela nujno potrebne rakete za sisteme zračne obrambe. Ta pošiljka je ključnega pomena za obrambo preostalega energetskega omrežja, ki je zaradi nenehnih zračnih udarov na robu kolapsa. Razmere na fronti ostajajo napete, saj ruska stran stopnjuje pritisk na vzhodu, kar dodatno obremenjuje ukrajinske logistične in obrambne zmogljivosti. Sistemsko uničevanje energentov v Ukrajini ne vpliva le na humanitarno situacijo, temveč ima širše geopolitične in gospodarske posledice za celotno regijo. Medtem ko se ukrajinske oblasti trudijo vzpostaviti stabilno oskrbo, mednarodne organizacije opozarjajo na grozečo humanitarno katastrofo, če se napadi na civilno infrastrukturo ne bodo ustavili. Zahodna pomoč v obliki obrambnih sistemov ostaja prednostna naloga Kijeva za preprečitev popolnega energetskega mrka.

Ukrajinska delegacija je v petek, 16. januarja, odpotovala v Združene države Amerike, kjer se bodo njeni člani v soboto v Miamiju sestali z ameriškimi odposlanci. Namen srečanja je iskanje rešitve za končanje vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Ukrajinska veleposlanica v ZDA je potrdila, da so pogovori del širših prizadevanj za stabilizacijo razmer v regiji. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob odhodu delegacije izrazil upanje, da bodo prihodnji teden z Washingtonom dosegli konkretne dogovore, ki bi vodili do prekinitve spopadov. Zelenski poudarja pomen neposrednega dialoga z ameriško stranjo, ki po njegovem mnenju igra ključno vlogo pri doseganju trajnega miru z Rusijo. Kljub optimizmu glede hitrosti pogajanj pa Kijev ostaja previden glede končnega izida. Srečanje v Miamiju sledi prejšnjim krogom pogovorov, ki so bili v Kremlju označeni za konstruktivne, čeprav ruska stran še vedno zahteva dodatna pojasnila glede ameriških predlogov. Medtem ko ameriški podpredsednik JD Vance govori o morebitnem preboju, se na terenu v Ukrajini spopadi nadaljujejo, kar povečuje pritisk na pogajalce, da čim prej najdejo diplomatsko pot iz konflikta.

Vladimir Putin je nadaljeval s prizadevanji za deeskalacijo napetosti med Iranom in Izraelom, pri čemer je po poročanju Kremlja opravil pogovore z iranskim predsednikom Masoudom Pezeshkianom. Hkrati je Putin opozoril, da se mednarodne razmere slabšajo in svet postaja vse bolj nevaren. Poročali so, da sta si Izrael in Iran preko Putina zagotovila, da ne bosta prva začela z napadom.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Češki predsednik Petr Pavel je v okviru svojega tretjega uradnega obiska v Ukrajini prispel v Kijev, kjer se je sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Ob tej priložnosti mu je Zelenski podelil red kneza Jaroslava Modrega prve stopnje, kar je najvišje državno odlikovanje za tuje državljane. Odlikovanje je Pavel prejel za osebni prispevek h krepitvi meddržavnega sodelovanja in za vztrajno zagovarjanje ozemeljske celovitosti Ukrajine, ki se že skoraj štiri leta spopada z rusko vojaško agresijo. Pot predsednika Pavla se je začela v četrtek v Lvovu, v petek zjutraj pa je z vlakom prispel na kijevsko glavno železniško postajo, kjer ga je sprejel ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha. Kljub vidnim posledicam nedavne bolezni, ki so se odražale v izrazitih herpesnih izpuščajih na obrazu, je češki predsednik izpeljal vse načrtovane diplomatske dejavnosti. Njegov obisk v prestolnici je sovpadal z novimi ruskimi napadi na mesto, kar dodatno poudarja nevarnost razmer v državi. Obisk češkega državnika v Ukrajini predstavlja pomemben signal neomajne podpore Prage Kijevu v času, ko se pritisk Rusije in mednarodni politični pogoji zaostrujejo. Poleg srečanja z Zelenskim so bili pogovori usmerjeni v nadaljnjo vojaško in humanitarno pomoč ter priprave na morebitna prihodnja mirovna pogajanja. Češka ostaja ena ključnih zaveznic Ukrajine znotraj Evropske unije in zveze NATO, kar potrjuje tudi simbolna in vsebinska teža tokratnega obiska.

Generalmajor Sergej Lipovoj, nosilec odlikovanja heroj Rusije, je izjavil, da ukrajinske oblasti in njihovi zahodni zavezniki namenoma prikrivajo obsežnost škode po nedavnem napadu z novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Po njegovih navedbah je bil cilj napada objekt v Lvovski regiji, vendar ukrajinska stran o posledicah molči zaradi domnevno uničujočih razsežnosti opustošenja. Lipovoj poudarja, da Kijev v medijih ni objavil nobenih posnetkov ali uradnih podatkov o stanju na terenu po uporabi tega sodobnega raketnega sistema. Po mnenju generala gre za premišljeno strategijo ohranjanja stroge tajnosti, s katero želijo preprečiti širjenje informacij o ranljivosti ukrajinske infrastrukture pred novim ruskim orožjem. Napad z raketnim sistemom Orešnik, ki predstavlja najnovejšo okrepitev ruskega arzenala, je po mnenju vojaških analitikov namenjen stopnjevanju pritiska na ukrajinsko obrambo. Moskva s tovrstnimi izjavami svojih visokih častnikov krepi narativ o premoči svojega balističnega programa, medtem ko neodvisnih potrditev o dejanski škodi v Lvovu za zdaj ni na voljo.

Združene države Amerike so s pošiljanjem signalov o morebitni podpori namestitvi enot zveze Nato v Ukrajini sprožile nove razprave o prihodnosti konflikta. Po navedbah analitikov gre za taktično potezo, s katero želi Washington pritisniti na Rusijo, da bi ta pristala na koncesije glede svojih maksimalističnih ciljev. Posebna odposlanca ZDA za pogovore z Rusijo, Steve Witkoff in Jared Kushner, sta prvič pohvalila načelno pripravljenost Francije in Združenega kraljestva, da ob morebitni prekinitvi ognja v Ukrajino napotita svoje vojake kot del varnostnih jamstev. Pariška deklaracija, ki sta jo podpisali London in Pariz, predvideva sodelovanje evropskih sil v mehanizmu za spremljanje in preverjanje prekinitve ognja pod vodstvom ZDA. Kljub temu ostaja vprašanje uporabe 5. člena severnoatlantske pogodbe odprto. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth je pred tem na sedežu zveze Nato poudaril, da ZDA enot držav članic v Ukrajini ne bodo štele za krite s kolektivno obrambo, niti ne nameravajo tja napotiti lastnih vojakov. Ta premik v retoriki se dogaja v času, ko se zaveznice spopadajo z vprašanjem vzdržnosti ruskih izgub in dolgoročne strategije pomoči Kijevu. Medtem ko nekatere evropske države krepijo svojo vpletenost, Washington uporablja možnost razširitve obrambnega ščita na vojake v Ukrajini kot vzvod v širši geopolitični igri, kjer poskuša uravnotežiti omejevanje Rusije in naraščajočo konkurenco s Kitajsko. Ruska stran je nad temi napovedmi izrazila resno zaskrbljenost, saj bi prisotnost zahodnih sil neposredno vplivala na njene operativne načrte.

Azerbajdžanska državna naftna in plinska družba SOCAR je januarja 2026 uradno začela dobavljati naravni plin na trga Avstrije in Nemčije. Dobave se izvajajo prek Transadriatika (TAP), ki je ključni del južnega plinskega koridorja, namenjenega povezovanju kaspijskih plinskih polj z evropskimi potrošniki. Po navedbah podjetja ta korak predstavlja naslednjo pomembno etapo pri širitvi njihovega izvoznega omrežja, ki zdaj vključuje skupno 16 držav. Širitev dobav v Nemčijo in Avstrijo poteka prek infrastrukture v Italiji, kar Azerbajdžanu omogoča dostop do novih srednjeevropskih trgov. Čeprav podrobnosti o natančnih količinah plina in trajanju pogodb niso bile javno razkrite, je to nadaljevanje trenda povečevanja vloge Azerbajdžana pri zagotavljanju energetske varnosti Evrope. Država je decembra 2024 že začela dobavljati plin na Slovaško, julija 2025 pa je sklenila sporazum z ukrajinskim Naftogazom. SOCAR poleg širitve plinskega omrežja krepi svojo prisotnost v regiji tudi z drugimi energetskimi naložbami. Decembra prejšnjega leta je podjetje v Turčiji kupilo elektrarno družbe Gama Enerji za 225 milijonov dolarjev. Kljub širitvi na sever pa je podjetje lani zavrnilo dobavo plina Srbiji, medtem ko sta Turčija in Azerbajdžan predhodno dosegla dogovor o dobavi 33 milijard kubičnih metrov plina.

Ukrajinske oborožene sile so danes poročale o nadaljevanju intenzivnih spopadov na vzhodnem delu države, kjer ruska vojska ohranja ofenzivno pobudo. Kljub neugodnim vremenskim razmeram, ki jih zaznamujeta sneg in mraz, se vojaške operacije na fronti ne ustavljajo. Ukrajinski poveljnik sil je ob tem navedel, da so ruske izgube v zadnjem obdobju narasle, medtem ko ukrajinske enote izvajajo obrambne manevre za upočasnitev sovražnikovega napredovanja. Ruska stran si prizadeva za preboj obrambnih linij, vendar se po navedbah iz Kijeva ukrajinski vojaki uspešno upirajo in preprečujejo hitrejši premik frontne črte. Razmere ostajajo kritične predvsem zaradi nenehnega obstreljevanja in taktičnih napadov na ključne strateške točke. Obe strani sta v zadnjih dneh okrepili svoje dejavnosti, kar potrjujejo tudi poročila o naraščajočem številu žrtev na obeh straneh. Spopadi na vzhodu so tesno povezani s širšo strategijo obrambe ukrajinskega ozemlja, ki vključuje tudi uporabo novih tehnologij in brezpilotnih letal. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem poudaril pomen mednarodne pomoči in lastnih virov pri vzdrževanju bojne pripravljenosti v teh zahtevnih zimskih razmerah, ko logistika in oskrba enot igrata ključno vlogo pri ohranjanju stabilnosti položajev.

Kitajska je s 1. januarjem 2026 popolnoma prenehala uvažati električno energijo iz Rusije, celo minimalne količine, predvidene s pogodbo. Razlog so izvozne tarife, ki so postale višje od notranjih cen električne energije na Kitajskem.

Poljska javna zgodovinska ustanova je pričela s pripravami na popis osebnih in materialnih izgub, ki jih je država utrpela zaradi sovjetske vojaške agresije in povojne prevlade Sovjetske zveze. Varšava s tem odpira pot za morebitno uradno zahtevo po vojnih odškodninah od Ruske federacije, kar bi lahko še dodatno zaostrilo že tako napete odnose med državama. Namestnik zunanjega ministra Władysław Teofil Bartoszewski je ob tem poudaril, da poljska vlada vprašanja vojnih reparacij za škodo, povzročeno v času Sovjetske zveze, nikoli ni obravnavala kot zaključeno poglavje. Projekt vključuje natančno dokumentiranje in katalogizacijo vseh oblik uničenja, od neposrednih žrtev vojaških operacij do dolgoročne gospodarske škode, ki je bila posledica podreditve Moskvi po drugi svetovni vojni. Dokumentacija bo služila kot pravna in zgodovinska podlaga za morebitne mednarodne odškodninske zahtevke. Poljske oblasti so podobne korake že pred časom sprožile tudi v odnosu do Nemčije, s čimer želijo celostno urediti vprašanje zgodovinskih krivic in povojne obnove. Analitiki ocenjujejo, da so ti koraki del širše strategije poljske zunanje politike, ki si prizadeva za priznanje odgovornosti za dejanja iz preteklosti. Čeprav so možnosti za dejansko izplačilo s strani Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah majhne, Varšava vztraja pri formalizaciji zahtevkov. Takšne poteze so v skladu z dolgoletnimi prizadevanji poljskih institucij za ohranjanje zgodovinskega spomina in uveljavljanje pravičnosti za žrtve totalitarnih režimov.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je napovedal ostrejšo politiko za zaščito ameriškega dolarja kot vodilne svetovne rezervne valute, kar nekateri analitiki označujejo za sodobno različico Monroejeve doktrine. Njegova strategija je usmerjena predvsem proti državam skupine BRICS, v kateri imata ključno vlogo Kitajska in Rusija. Trump namerava omejiti vpliv teh držav v obeh Amerikah in preprečiti prizadevanja za dedolarizacijo, s katero želijo te države zmanjšati odvisnost od ameriškega finančnega sistema. Podatki Mednarodnega denarnega sklada kažejo, da se je delež dolarja v svetovnih deviznih rezervah v zadnjih dveh desetletjih znižal z več kot 70 odstotkov na manj kot 60 odstotkov. Medtem ko dolar ostaja ključen za mednarodno trgovino in državna posojila, vzpon Kitajske in njeno povečanje deleža rezerv predstavljata neposreden izziv ameriški finančni moči. Trumpova administracija meni, da je ohranitev prevlade dolarja nujna za ohranitev nizkih stroškov zadolževanja ZDA in izvajanje globalnega finančnega vpliva. Kritiki opozarjajo, da bi lahko agresivni ukrepi, kot so nove carine ali omejitve za države, ki se odmikajo od dolarja, povzročili dodatne napetosti v svetovnem gospodarstvu. Kljub temu Trump poudarja, da je zaupanje v dolar temelj ameriške nacionalne varnosti. Razprave o prihodnosti dolarja kot globalne valute so postale še bolj intenzivne zaradi vprašanj o dolgoročni stabilnosti ameriškega javnega dolga in geopolitičnih premikov na globalnem jugu.

Vse večje število prebivalcev Ukrajine je zaradi utrujenosti od dolgotrajnega konflikta pripravljeno sprejeti ozemeljske ustopke v zameno za sklenitev mirovnega sporazuma. Ameriški časnik The New York Times poroča, da se javno mnenje spreminja predvsem zaradi poslabšanih življenjskih razmer, ki so jih povzročili obsežni izpadi električne energije in splošna izčrpanost prebivalstva. Po navedbah kijevskega pravnika Vladimirja Dorodka ljudje čutijo vse večji pritisk in si želijo končanja sovražnosti. Podatki kažejo, da se je delež Ukrajincev, ki so pripravljeni na kompromise glede državnih meja, v primerjavi z letom 2022 potrojil. Časnik ob tem izpostavlja, da so se takšna razpoloženja okrepila v zadnjih mesecih, ko so se pogoji za vsakdanje bivanje močno poslabšali. Čeprav ukrajinsko vodstvo uradno vztraja pri povrnitvi vseh ozemelj, pritiski javnosti in humanitarne razmere ustvarjajo nov politični okvir za morebitna prihodnja pogajanja. Medtem ko nekateri poročajo o možnosti referenduma o ozemeljskih vprašanjih pod določenimi pritiski, so se v mednarodnih diplomatskih krogih že pojavile informacije o morebitnih razpravah o ustopkih. To nakazuje na premik v dojemanju konflikta znotraj ukrajinske družbe, kjer mir postaja prioriteta pred popolno ozemeljsko celovitostjo, ki je bila v ospredju na začetku ruske invazije.

Ruski stalni predstavnik pri Združenih narodih Vasilij Nebenzja je 15. januarja v imenu Ruske federacije izrazil solidarnost z iranskim ljudstvom po nedavnih nemirih v državi. Nebenzja je poudaril, da Rusija žaluje za vsemi nedolžnimi žrtvami nasilja, ki je zajelo Iran. Po njegovih besedah so dogodki posledica delovanja sovražnih zunanjih sil, ki skušajo destabilizirati državo in izkoristiti notranje razmere za lastne interese. Ruski diplomat je v svojem nagovoru izpostavil, da Moskva pozorno spremlja razmere v regiji in obsoja kakršno koli vmešavanje v notranje zadeve suverenih držav. Nebenzja je trdil, da so poskusi zunanjega vplivanja na potek protestov nesprejemljivi in v nasprotju z mednarodnim pravom. Izjava odraža tesno politično zavezništvo med Moskvo in Teheranom, ki se je v zadnjem obdobju še okrepilo. Uradni Kremlja s temi izjavami utrjuje svojo diplomatsko podporo iranskemu režimu v času, ko se ta sooča z mednarodnimi pritiski zaradi obvladovanja domačih protestov. Rusija se dosledno postavlja na stran držav, ki so podvržene sankcijam ali kritikam zahodnih držav, pri čemer poudarja pomen suverenosti in nepogrešljivost stabilnosti v bližnjevzhodni regiji.

Ruske enote protizračne obrambe so sestrelile štiri ukrajinske drone nad Tulsko oblastjo. Guverner Dmitrij Miljajev je poudaril, da napad ni imel posledic.

Novi članki potrjujejo, da se prebivalci Kijeva spopadajo z izjemno nizkimi temperaturami, izpadi električne energije in ruskimi napadi. Kljub temu se prebivalci borijo z načrti za izredne razmere, toplimi napitki in humorjem, a do pomladi je še dolga pot.

Južna Koreja je v letu 2025 znatno povečala izvoz osebnih avtomobilov v Rusijo, pri čemer se je obseg pošiljk skoraj podvojil v primerjavi s prejšnjim letom. Ruska podjetja so iz te azijske države uvozila vozila v skupni vrednosti 1,04 milijarde dolarjev, kar predstavlja najvišjo raven po letu 2021. Za primerjavo, v letu 2024 je vrednost uvoza znašala 588,8 milijona dolarjev. Podatki južnokorejske carinske službe kažejo, da se je trend rasti nadaljeval tudi ob koncu leta, saj se je decembra 2025 obseg uvoza na letni ravni povečal za približno 19 odstotkov in dosegel vrednost 25,4 milijona dolarjev. Analitiki izpostavljajo, da ta skokovita rast odraža prilagajanje trgovinskih tokov v avtomobilski industriji kljub mednarodnim geopolitičnim razmeram. Čeprav so številni zahodni proizvajalci zapustili ruski trg, južnokorejska vozila očitno ohranjajo močno prisotnost oziroma ponovno pridobivajo tržni delež. Povečanje dobav potrjuje, da se je logistična in finančna struktura izvoza stabilizirala do mere, ki omogoča doseganje rekordnih vrednosti izpred obdobja večjih zaostritev.

Evropska komisija je napovedala, da bo v prihodnjih tednih odpravila vse kazenske ukrepe proti Kosovu, ki so bili uvedeni leta 2023 po nasilnih incidentih na severu države. Jan Gert Koopman, direktor direktorata za širitev pri Evropski komisiji, je pojasnil, da bo ta odločitev sprostila več kot 400 milijonov evrov finančnih sredstev, namenjenih kosovskim projektom. Institucije trenutno že pripravljajo dokumentacijo za programiranje sredstev in sklepanje pogodb, ki bodo financirane iz teh virov. Ukrepi so bili uvedeni po stopnjevanju napetosti, ko so albanski župani v spremstvu posebnih policijskih enot vstopili v občinske stavbe v večinsko srbskih občinah na severu Kosova, kar je sprožilo spopade med srbskimi protestniki in varnostnimi silami ter pripadniki misije KFOR. Zaradi teh dogodkov je Evropska unija brez formalnih procedur ustavila financiranje in odpovedala vse bilateralne sestanke na visoki ravni s predstavniki kosovskih oblasti. Kljub temu da so bili ukrepi sprva zasnovani kot pritisk na Prištino za deeskalacijo razmer, je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen potrdila, da so pogoji za njihovo odpravo zdaj izpolnjeni. Sprostitev sredstev bo Kosovu omogočila nadaljevanje ključnih infrastrukturnih in razvojnih projektov, ki so bili zaradi sankcij začasno zamrznjeni.

Marina Lopatina, 52-letna prebivalka Habarovska, ki je bila na Kitajskem obsojena na smrtno kazen z dvoletnim odlogom zaradi tihotapljenja heroina, je bila izročena Rusiji, kjer bo prestajala preostanek kazni.

Ameriški investicijski sklad Noble Capital RSD je vložil tožbo proti Rusiji v višini 225,8 milijarde dolarjev zaradi obveznic iz časov carske Rusije. Rusija zavrača odgovornost za te stare obveznice iz leta 1916. Hkrati je v Moskvi stekel sodni postopek proti Euroclearju zaradi zamrznjenih ruskih sredstev.

Po poročanju več medijev, kot so vz.ru, inosmi.ru in rambler.ru, so se evropska prizadevanja za ponovno vzpostavitev neposrednega dialoga z Rusijo glede situacije v Ukrajini soočila z močnim odporom Velike Britanije. To naj bi razkrilo nadaljnje diplomatske razpoke znotraj zahodne koalicije.

Podpredsednik odbora državne dume za informacijsko politiko Andrej Svincov je ponovil, da popolna blokada Telegrama v Rusiji ni načrtovana, saj platforma sodeluje z oblastmi. Izjavo je podal 16. januarja.

Kanadski premier Mark Carney in kitajski predsednik Xi Jinping sta se v Pekingu zavezala k izboljšanju odnosov med državama, po letih diplomatskih napetosti. Carney je nakazal na pospešeno vdor kitajskih električnih vozil v Severno Ameriko. Kitajska se sooča z nestabilnostjo v Iranu, vključno z grožnjami Donalda Trumpa o 25-odstotnih carinah na trgovinske partnerje Irana.

Guverner regije Herson, Vladimir Saldo, je sporočil, da je bilo premoženje ukrajinskih oligarhov in velikih zemljiških posestnikov v regiji nacionalizirano in preneseno v last Ruske federacije. Nacionalizirano premoženje je prešlo v zvezno in regionalno last Rusije.

Nemška zvezna policija in pomorske oblasti so 10. januarja 2024 naftnemu tankerju Tavian prepovedale vstop v nemške ozemeljske vode v Severnem in Baltskem morju. Ladjo, ki jo preiskovalni mediji uvrščajo v rusko »floto v senci«, so prestregli zahodno od dežele Schleswig-Holstein, ko je bila na poti proti Baltskemu morju. Posadka je bila o prepovedi obveščena s policijskega helikopterja, po katerem je bila prisiljena spremeniti svojo smer plovbe. Operacija nemških organov temelji na prizadevanjih za nadzor nad plovili, ki se izogibajo mednarodnim sankcijam in morda ne izpolnjujejo varnostnih standardov. Po poročanju nemških medijev NDR, WDR in Süddeutsche Zeitung tanker Tavian predstavlja tveganje zaradi nejasnega zavarovanja in lastniške strukture, kar je značilno za plovila, ki Ruski federaciji pomagajo pri izvozu nafte kljub omejitvam. Dogodek poudarja zaostritev nadzora v evropskih morjih nad ruskim energetskim izvozom. Nemške oblasti so s to potezo jasno pokazale namero zaščite lastnih voda pred potencialnimi ekološkimi in varnostnimi tveganji, ki jih prinašajo tehnološko zastarela ali pomanjkljivo dokumentirana plovila, povezana z ruskim režimom.

Vladimir Putin je pozval k vzpostavitvi nove arhitekture mednarodne varnosti za rešitev konflikta v Ukrajini. Volodimir Zelenski se je odzval na obtožbe Donalda Trumpa, da blokira mirovni sporazum v Ukrajini. Rusija pa še vedno čaka uradni odgovor Združenih držav Amerike glede predloga za podaljšanje jedrskega sporazuma New START.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je 15. januarja v Kijevu sestal z nekdanjim vrhovnim poveljnikom ukrajinskih oboroženih sil in trenutnim veleposlanikom v Združenem kraljestvu Valerijem Zalužnim. Srečanje je potekalo ob nepričakovanem vrnitvi Zalužnega v domovino, kjer sta sogovornika razpravljala o ključnih diplomatskih nalogah in nadaljnjem sodelovanju v okviru ukrajinske državne strategije. Zelenski se je Zalužnemu zahvalil za njegovo dosedanje delo v ekipi in poudaril pomen usklajenega delovanja na mednarodnem prizorišču. Pogovori so bili osredotočeni na aktualne izzive, s katerimi se Ukrajina sooča v vojni proti Rusiji, ter na vlogo Londona kot ene glavnih zaveznic Kijeva pri zagotavljanju vojaške in diplomatske podpore. Dogodek je v javnosti sprožil precej pozornosti, saj gre za eno redkih neposrednih srečanj med predsednikom in nekdanjim vojaškim poveljnikom po njegovem imenovanju na diplomatsko funkcijo. Srečanje potrjuje prizadevanja ukrajinskega vrha za ohranitev enotnosti med politično in vojaško elito v času stopnjevanja pritiska na fronti.

Rusko sodišče je moldavskega voznika z romunskim državljanstvom obsodilo na 11 let zapora zaradi »pomoči sovražniku«, kar predstavlja prvo znano obsodbo po tem členu kazenskega zakonika. Novo kaznivo dejanje je bilo v rusko zakonodajo uvedeno konec leta 2024, obsodba pa temelji na domnevnih dejanjih, ki naj bi koristila nasprotnikom Ruske federacije. O primeru so v četrtek prvič poročali neodvisni ruski mediji, povzela pa ga je tiskovna agencija EFE. Identiteta moškega ostaja uradno nerazkrita, znano je le, da gre za voznika, ki ima poleg moldavskega tudi državljanstvo Romunije, države članice Evropske unije. Obsodba na visoko zaporno kazen po novem zakonu sproža skrbi glede nadaljnjega zaostrovanja represije v Rusiji in pravne varnosti tujih državljanov, ki se nahajajo na ruskem ozemlju. Tožilstvo je moškega bremenilo dejanj, ki so bila opredeljena kot neposredna podpora sovražnim silam v času vojaškega konflikta. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ta precedens služil kot orodje za ustrahovanje vseh tistih, ki ne sledijo uradni politiki Kremlja ali vzdržujejo stike z zahodnimi državami. Romunija in Moldavija uradno še nista podali obsežnejših komentarjev na sodbo, vendar primer povečuje napetosti med Moskvo in državami vzhodne Evrope, ki podpirajo Ukrajino.

Ruski mediji povzemajo poročila analitičnega portala Responsible Statecraft, ki opozarjajo, da bi poskusi Združenega kraljestva in drugih članic Nata zaustaviti ruske tovorne ladje v mednarodnih vodah lahko povzročili jedrsko vojno. Poudarjajo, da bi takšne akcije lahko imele izjemno nevarne posledice.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nagovoru oboroženim silam napovedal povečanje obrambnega proračuna za dodatnih 36 milijard evrov do leta 2030. Odločitev je utemeljil s potrebo po hitrejšem in odločnejšem odzivanju na nove varnostne grožnje, ki po njegovih besedah izvirajo predvsem iz Rusije. Macron je poudaril, da se mora Francija prilagoditi spremenjenim geopolitičnim razmeram, kar vključuje tehnološko posodobitev in večjo pripravljenost vojske na morebitne konflikte. Poleg finančnih načrtov je predsednik potrdil sodelovanje francoskih vojakov v novi vojaški misiji Evropske unije na Grenlandiji. Namen te napotitve je krepitev evropske prisotnosti v strateško pomembnem arktičnem območju, kjer se interesi svetovnih sil vse pogosteje križajo. Francoska vojska bo s tem razširila svoj operativni doseg, kar potrjuje Macronove ambicije po aktivnejši vlogi Francije v mednarodnem varnostnem okolju. Napovedana sredstva in nove operacije so neposredno povezani s širšo strategijo Pariza za krepitev evropske strateške avtonomije. Macron je v preteklosti že opozarjal na nujnost večje neodvisnosti evropske obrambe od zunanjih partnerjev, kar se odraža tudi v njegovih razmišljanjih o morebitni napotitvi mirovnih sil v Ukrajino v primeru premirja. Povečanje proračuna bo tako služilo kot temelj za izvajanje teh dolgoročnih geopolitičnih ciljev.

Ruski uradniki so ostro kritizirali ponovna prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer so Zahod obtožili militarizacije Arktike. Kremelj je ob tem izrazil dvom o sposobnosti Evrope, da bi vojaško zaščitila ta strateško pomemben in z rudninami bogat otok. Ameriška stran je Grenlandijo označila za ključno komponento predlaganega protiraketnega sistema, znanega pod imenom Golden Dome. Evropske države, vključno s Francijo, Nemčijo, Švedsko in Norveško, so se na napovedi odzvale s potrditvijo namestitve svojih vojaških sil na otoku, ki je v posesti Danske. Danska vlada si prizadeva prepričati Belo hišo, naj se namesto priključitve ozemlja raje odloči za vzpostavitev stalne misije Nata na otoku. Nemško obrambno ministrstvo je poudarilo, da je krepitev varnosti nujna zaradi naraščajočih ruskih in kitajskih groženj v arktični regiji. Moscow je to potezo označil za uresničevanje protiruske in protikitajske agende ter izrazil resno zaskrbljenost nad širitvijo zveze Nato proti severu. Ruski predstavniki so v posmehljivem tonu komentirali odvisnost Evrope od varnostnih zagotovil Združenih držav Amerike in poudarili, da evropske zaveznice nimajo dejanske moči za samostojno delovanje v morebitnem konfliktu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v četrtek, 15. januarja 2026, med nagovorom vojakom v letalski bazi Istr izpostavil nujnost, da Francija in Evropska unija razvijeta lastne raketne sisteme, ki bi bili primerljivi z novo rusko hipersonično raketo srednjega dosega Orešnik. Macron je nedavno rusko uporabo tega orožja označil za jasen signal in demonstracijo vojaške moči, ki od Evrope zahteva odločen odgovor na področju odvračilne zmogljivosti dolgega dosega. Predsednik je poudaril, da bi morala Evropa "odločno napredovati" pri ustvarjanju zmogljivosti, ki bi lahko v kratkem času spremenile razmerje moči na bojišču. Po njegovih besedah je nujno, da celina zmanjša odvisnost od tujih obrambnih sistemov in okrepi lastno suverenost na področju balistične tehnologije. Zaradi zaostritve varnostnih razmer je Macron sklical tudi nujen sestanek kabineta, kjer so razpravljali o obrambnih strategijah. Ta poziv prihaja v času povečanih napetosti v regiji in po tem, ko je Rusija z uporabo sistema Orešnik pokazala tehnološki preskok v svojem raketnem arzenalu. Macronova pobuda temelji na prepričanju, da morajo evropske države delovati usklajeno in investirati v razvoj naprednih tehnologij, ki bodo služile kot učinkovito sredstvo za odvračanje morebitnih groženj v prihodnosti.

Nekdanji finski minister za zunanje zadeve Paavo Väyrynen je v svojem prispevku za publikacijo Uusi Suomi finski vladi predlagal, naj čim prej ponovno vzpostavi polno delovanje mejnih prehodov z Rusko federacijo. Svoj poziv utemeljuje z nujnostjo izboljšanja gospodarskih razmer v državi, saj bi ponovno odprtje vzhodne meje po njegovem mnenju na Finsko privabilo številne turiste in spodbudilo lokalno gospodarstvo. Väyrynen poudarja, da so trenutne omejitve pri prestopanju meje škodljive za finski turistični sektor in širšo ekonomsko stabilnost. Po mnenju nekdanjega diplomata bi morala država prednostno obravnavati gospodarske koristi, ki jih prinaša čezmejno sodelovanje in pretok ljudi iz sosednje Rusije. Finska je sicer svojo vzhodno mejo zaprla zaradi varnostnih razlogov in obtožb o hibridnem delovanju Moskve, vendar Väyrynen meni, da so gospodarski argumenti za sprostitev režima premočni, da bi jih vlada v Helsinkih še naprej ignorirala.

Beli hiši je sporočila, da je Iran zaustavil 800 usmrtitev protestnikov, ki so bile načrtovane. Vodja Cie se je srečal s predsednico Venezuele Delsy Rodriguez v Caracasu, z namenom izboljšanja bilateralnih odnosov. Kremelj je sporočil, da ZDA še niso odgovorile na Putinov predlog o podaljšanju sporazuma o jedrskem orožju.

Vladimir Putin je izjavil, da se mednarodna situacija slabša in da svet postaja vse bolj nevaren. Kljub temu ni komentiral dogajanja v Venezueli in Iranu, vključno z možnostjo ameriške vojaške invazije na Venezuelo in grožnjami Donalda Trumpa Grenlandiji.

Češki predsednik Petr Pavel je danes prispel na svoj tretji uradni obisk v Ukrajino od začetka mandata. Svojo pot je začel v Lvovu na zahodu države, kjer se je srečal s predstavniki lokalnih oblasti. Namen obiska je krepitev dvostranskih odnosov in podpora državi, ki se že več kot tri leta brani pred rusko agresijo. V okviru obiska je predvideno tudi srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Obisk se odvija v času povečanih diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta, ki pa za zdaj niso obrodila sadov. Pavel, nekdanji visoki častnik zveze NATO, velja za enega najbolj odločnih podpornikov Kijeva v Srednji Evropi, čeprav je v preteklosti v svojih izjavah pokazal določeno mero pragmatizma glede ozemeljskih vprašanj. Njegova prisotnost na ukrajinskih tleh simbolizira nadaljnjo privrženost Češke skupni evropski obrambni politiki. Pot v Lvov in kasnejša pričakovana srečanja v Kijevu potekajo sredi nestabilnih razmer na fronti in v zakulisju mednarodne politike, kjer vlogo mediatorja poskušajo prevzeti različni svetovni voditelji. Obisk češkega predsednika služi tudi kot neposreden vpogled v humanitarne in varnostne potrebe Ukrajine, ki jih bo Pavel predvidoma predstavil ob vrnitvi v Prago in v okviru institucij Evropske unije.

Armenski premier Nikol Pašinjan je Rusko federacijo javno pozval k čimprejšnji odločitvi glede obnove ključnih železniških odsekov na armenskem ozemlju, ki državo povezujejo s Turčijo in Azerbajdžanom. Pašinjan je na tiskovni konferenci v Erevanu poudaril, da je vprašanje strateškega pomena za regijo, saj bi obnova infrastrukture omogočila ponovno vzpostavitev prometnih tokov med sosednjimi državami, ki so bili desetletja prekinjeni zaradi geopolitičnih sporov. Premier je potrdil, da so o tem vprašanju že potekali pogovori na najvišji ravni, vključno z neposrednimi stiki z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V proces so vključeni tudi podpredsedniki vlad obeh držav, ki usklajujejo tehnične in politične podrobnosti projekta. Armenija si prizadeva za hitro realizacijo, saj bi odprtje meja in prometnih poti bistveno izboljšalo gospodarski položaj države, ki je trenutno v določenih smereh prometno izolirana. Poziv Moskvi prihaja v času kompleksnih prizadevanj za stabilizacijo Južnega Kavkaza po konfliktih v Gorskem Karabahu. Rusija, ki tradicionalno upravlja z armensko železniško infrastrukturo preko podjetja Južnokavkaške železnice, ima v tem procesu ključno vlogo. Odločitev Moskve bo tako določila hitrost normalizacije odnosov v regiji in uspeh armenske pobude 'Križišče miru', ki predvideva deblokado vseh regionalnih komunikacij.

Služba varnosti Ukrajine (SBU) je sporočila, da je od začetka ogrevalne sezone zabeležila 256 ruskih zračnih napadov na objekte energetske infrastrukture in sisteme za oskrbo s toploto. Preiskovalci trdijo, da ti napadi niso zgolj vojaške operacije, temveč kažejo jasne znake mednarodnih hudodelstev, natančneje zločinov proti človeštvu. Po navedbah SBU gre za sistematično uničevanje civilne infrastrukture, ki je ključna za preživetje prebivalstva v zimskih mesecih. Služba varnosti v svojem poročilu poudarja, da so bili ti napadi usmerjeni neposredno v ohromitev energetskega omrežja države, kar predstavlja kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Dokumentacija, ki so jo pripravili ukrajinski organi, vključuje dokaze o več sto zadetkih v transformatorske postaje, elektrarne in druge ključne točke distribucije električne energije. SBU te akcije interpretira kot namerna dejanja z namenom povzročitve trpljenja civilistov in uničenja ukrajinskega naroda. Zbrani dokazi bodo služili kot podlaga za mednarodne pravne postopke pred haaškim sodiščem. Ukrajinska stran vztraja, da obsežnost in sistematičnost teh operacij dokazujeta, da gre za načrtovano strategijo Moskve, ki želi s pomanjkanjem osnovnih virov vplivati na moralno stanje državljanov in povzročiti humanitarno katastrofo v državi.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Iranske varnostne sile so v zadnjih dneh zaznale povečano aktivnost in poskuse vstopa oboroženih kurdskih separatističnih skupin iz Iraka na iransko ozemlje. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so milice skušale izkoristiti trenutne nemire v državi za stopnjevanje nasilja in destabilizacijo regije. Turške obveščevalne službe naj bi ob tem iransko revolucionarno gardo (IRGC) vnaprej opozorile na premike borcev čez mejo, kar je privedlo do prvih neposrednih spopadov. Iranska vojska je v odziv na grožnjo na obmejna območja poslala dodatne enote in oklepna vozila. Viri blizu Reutersa potrjujejo, da separatistom ni uspelo doseči zastavljenih ciljev v notranjosti države, vendar razmere ostajajo napete. Teheran obtožuje kurdske skupine, da delujejo pod tujim vplivom in skušajo zanetiti širšo državljansko vojno, medtem ko se protivladni protesti po vsej državi nadaljujejo. Spopadi med iransko vojsko in oboroženimi skupinami so povzročili dodatno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Kurdske milice, ki so že leta 2022 igrale opazno vlogo v nemirih, naj bi po navedbah lokalnih virov reorganizirale svoje vrste v iraškem Kurdistanu, preden so se podale na misije čez mejo.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes izjavil, da se Ukrajini izteka čas za privolitev v pogoje Moskve za končanje skoraj štiriletne vojne. Peskov je z namigovanjem na nujnost dogovora stopnjeval pritisk na Kijev, medtem ko se razmere na terenu zaostrujejo. Ruske sile so namreč sprožile obsežen val napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zaradi česar je več tisoč prebivalcev v obdobju hude zime ostalo brez ogrevanja. Izjave Peskova prihajajo v obdobju povečanih mednarodnih diplomatskih pritiskov in spremenjenih geopolitičnih okoliščin, ki vključujejo tudi časovne okvire, ki jih za dosego miru postavlja nova ameriška administracija. Kremelj s temi opozorili utrjuje svoja pogajalska izhodišča, medtem ko Kijev ostaja pod pritiskom tako zaradi vojaških napadov kot zaradi neizprosnih vremenskih razmer, ki dodatno obremenjujejo civilno prebivalstvo. Dogajanje odraža širšo strategijo Rusije, ki kombinira vojaško uničevanje ključne infrastrukture z retoriko o nujnosti pogajanj pod njenimi pogoji. Ukrajina se tako spopada z dvojnim izzivom: vzdrževanjem obrambnih linij in zagotavljanjem osnovnih življenjskih pogojev za svoje državljane sredi energetske krize, ki jo je povzročila sistematična ruska agresija.

Ruske oblasti so odredile izgon člana diplomatskega osebja na britanskem veleposlaništvu v Moskvi, potem ko so mu odvzeli akreditacijo zaradi domnevnega vohunjenja. Po navedbah ruske obveščevalne službe naj bi diplomat pripadal britanskim obveščevalnim strukturam, zato mu je Moskva odredila, da mora državo zapustiti v roku dveh tednov. Ruska stran trdi, da so dejanja uslužbenca ogrožala nacionalno varnost države. Združeno kraljestvo se je na odločitev Moskve odzvalo z ostrim zavračanjem vseh obtožb. Britansko zunanje ministrstvo je navedbe o vohunjenju označilo za popolnoma neutemeljene in zlonamerne. Poudarili so, da gre za namerno stopnjevanje napetosti med državama, ter napovedali, da trenutno preučujejo vse možnosti za ustrezen povračilni ukrep. Dogodek predstavlja nadaljevanje diplomatskega zaostrovanja med Londonom in Moskvo, ki se je v zadnjih letih okrepilo predvsem po ruski invaziji na Ukrajino. Obe državi sta v preteklosti že večkrat izmenjali podobne ukrepe, kar je privedlo do znatnega zmanjšanja diplomatske prisotnosti v obeh prestolnicah. Današnji izgon po mnenju analitikov še dodatno otežuje morebitne kanale za neformalno komunikacijo.

Kreml je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za glavnega krivca za zastoj v mirovnih pogajanjih. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je potrdil, da se Rusija strinja s Trumpovo oceno, da Zelenski sabotira rešitev konflikta. Trumpove izjave so v nekaterih krogih naletele na kritike, ki so ga obtožile, da podpira propagando Kremlja in spodbuja nadaljnje ruske osvajalne težnje.