Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal ambiciozen načrt za povečanje proračuna za obrambo Združenih držav Amerike na 1,5 bilijona dolarjev do prihodnjega leta. Ta predlog, ki ga nekateri analitiki imenujejo "Greenland New Deal", bi pomenil 50-odstotno povečanje sredstev z namenom izgradnje t. i. sanjske vojske. Strokovnjaki iz banke Rabobank opozarjajo, da bi takšna poraba lahko povzročila finančno breme v višini približno 100.000 dolarjev na prebivalca. Hkrati so se v ameriškem kongresu pojavili sumi o neprimernem trgovanju z notranjimi informacijami. Republikanski poslanec Byron Donalds s Floride je lobiral pri davčni upravi (IRS) za ugodnejšo obravnavo kriptovalut ravno na dan, ko je njegova soproga kupila za več kot 50.000 dolarjev bitcoina. Donalds je s skupino zakonodajalcev pozival k ukinitvi obdavčitve nagrad za zavarovanje kriptovalut na blokovni verigi (staking), kar so utemeljili s tezo, da gre za novo lastnino, ki ne bi smela biti obdavčena ob nastanku. Čeprav v pisarni kongresnika trdijo, da pismo ni vplivalo na ceno bitcoina in da je šlo za osebno naložbo njegove soproge, so kritiki in nekdanji kolegi v kongresu poudarili, da je časovni okvir dogodkov izjemno sporen. Primer osvetljuje širše vprašanje etike in regulacije finančnih naložb ameriških politikov, medtem ko se administracija premika proti deregulaciji kripto industrije in povečevanju vojaških izdatkov, kar dopolnjuje prejšnje odločitve o zmanjševanju sredstev za energetske projekte in osredotočanju na azijske investicije.

Po streljanju v Minneapolisu, v katerem je bil udeležen agent ICE in je umrla 37-letna ženska, so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil pomisleke glede upravičenosti uporabe smrtonosne sile. CNN je gostil burno izmenjavo mnenj s predstavnikom Trumpove administracije, medtem ko so na Morning Joe obtožili Trumpa in JD Vancea o prehitrem sklepanju. Znotraj Bele hiše naj bi se pojavili tihi pomisleki glede odziva na incident.

Družbi Rio Tinto in Glencore sta potrdili začetne pogovore o morebitni združitvi, ki bi ustvarila največji rudarski konglomerat na svetu z ocenjeno vrednostjo več kot 260 milijard dolarjev. Pogovori o ponovni združitvi so se začeli dobro leto po tem, ko so prejšnja pogajanja propadla, zdaj pa vključujejo različne strukture posla, vključno s prevzemom celotnega ali dela Glencorjevega poslovanja z delnicami. Glavni motiv za morebitno povezovanje je povečanje zmogljivosti na področju pridobivanja bakra, ki zaradi strateškega pomena v energetskem prehodu in motenj v oskrbi dosega rekordne cene na svetovnih trgih. Trgi so se na novico odzvali z mešanimi občutki; delnice družbe Glencore so na londonski borzi poskočile za približno 10 odstotkov, medtem ko so delnice družbe Rio Tinto upadle za več kot dva odstotka. Analitiki poudarjajo, da bi združitev podjetju omogočila učinkovitejše tekmovanje z globalnim velikanom BHP, vendar opozarjajo na precejšnje ovire. Glavne težave predstavljajo Glencorjeva izpostavljenost premogu in specifična narava njegove trgovalne veje, kar bi lahko zapletlo regulativne postopke in integracijo v Rio Tinto. Morebitni posel odraža širši trend konsolidacije v industriji surovin, kjer se podjetja spopadajo z naraščajočimi stroški kapitala in zaostreno konkurenco za dostop do strateških kovin. Čeprav so pogovori šele v zgodnji fazi, že sam obstoj pogajanj signalizira novo obdobje velikih prevzemov v rudarskem sektorju. Če bo sporazum dosežen, bo to največja združitev v zgodovini rudarstva, ki bo močno preoblikovala globalne dobavne verige ključnih industrijskih surovin.

Evropska unija je po več kot četrt stoletja pogajanj uspešno zaključila pogovore o vzpostavitvi velikanskega prostotrgovinskega območja z južnoameriškimi državami bloka Mercosur, ki vključuje Brazilijo, Argentino, Urugvaj in Paragvaj. Dogovor, ki so ga v Bruslju označili za zgodovinski mejnik, bo odpravil številne carinske ovire in omogočil tesnejše gospodarsko sodelovanje med celinama. Pogajanja so se končala kljub močnim pritiskom in protestom kmetov v nekaterih evropskih državah, ki se bojijo nelojalne konkurence iz Južne Amerike. Sporazum bo ustvaril eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu, ki bo zajemalo trg z več kot 700 milijoni prebivalcev. Ključni cilj povezave je zmanjšanje uvoznih dajatev na industrijske izdelke iz Evrope ter povečanje izvoza kmetijskih pridelkov iz držav Mercosurja. Kljub doseženemu političnemu soglasju bo moral sporazum skozi zahteven proces ratifikacije v vseh državah članicah EU in v evropskem parlamentu, kjer se pričakujejo burne razprave o okoljskih standardih in zaščiti evropskega kmetijstva. Nemški mediji poročajo, da je bila pot do dogovora sproščena šele po dolgotrajnih usklajevanjih glede tehničnih podrobnosti in varnostnih mehanizmov. Odločitev Bruslja, da nadaljuje s podpisom kljub nasprotovanju kmetijskega sektorja, kaže na močno politično voljo za diverzifikacijo trgovinskih poti v času geopolitičnih negotovosti. Končni dokument naj bi zagotavljal spoštovanje pariškega podnebnega sporazuma, kar je bil eden izmed pogojev za nekatere evropske države članice.

Analiza je pokazala, da Trumpove obljube o ustvarjanju delovnih mest za modre ovratnike niso bile izpolnjene. Kljub temu se je zaupanje potrošnikov v januarju dvignilo z rekordno nizkih vrednosti, potem ko so se zmanjšali strahovi glede carin. Federal Reserve Bank of Atlanta je skoraj podvojila svojo oceno rasti za četrto četrtletje na 5,4 % na podlagi novih podatkov.

Poljski minister za kmetijstvo je napovedal, da bo trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem izpodbijal na Sodišču Evropske unije, za situacijo pa obtožuje prejšnjo vlado. Kljub potrditvi sporazuma se protesti kmetov proti njemu nadaljujejo, tokrat so traktorji blokirali tudi center Milana.

Družba Bayer in njena podružnica Monsanto sta na ameriškem sodišču v Delawaru vložili tožbe proti farmacevtskim velikanom Pfizer, BioNTech in Moderna zaradi domnevne neupravičene uporabe patentirane tehnologije pri razvoju cepiv proti covidu-19. Po navedbah tožnikov so omenjena podjetja v svojih cepivih uporabila tehnologijo, ki jo je Monsanto razvil in patentiral že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja za povečanje odpornosti rastlin proti žuželkam. Monsanto trdi, da je bila ta tehnologija ključna za stabilizacijo informacijske ribonukleinske kisline (mRNK), kar je omogočilo učinkovitost cepiv pri vzpostavljanju imunosti proti virusu. Bayer, ki sam ni sodeloval pri proizvodnji cepiv proti covidu-19, v tožbah poudarja, da ne želi ovirati nadaljnje proizvodnje ali prodaje cepiv, temveč zahteva finančno odškodnino za kršitev intelektualne lastnine. Podjetje trdi, da so tožene stranke z uporabo njihove tehnologije ustvarile visoke dobičke na svetovnem trgu, pri čemer višina zahtevane odškodnine v dokumentaciji še ni bila natančno določena. Sodišče bo moralo sedaj presoditi, ali se kmetijska tehnologija iz osemdesetih let dejansko prekriva z biotehnološkimi postopki, uporabljenimi v sodobnih mRNK cepivih. Primer predstavlja pomemben pravni precedens na področju patentnega prava, saj povezuje agrokemične patente z medicinsko biotehnologijo. Tožba je bila vložena 6. januarja, v njej pa odvetniki Bayerja in Monsanta navajajo, da so toženci zavestno uporabili njihove rešitve brez ustreznega nadomestila. Odločitev sodišča bi lahko vplivala na prihodnje licenčne pogodbe med kemijskimi in farmacevtskimi konglomerati.

V Iranu so se dvanajsto noč zapored nadaljevali množični protivladni protesti, ki so državo pahnili v najhujšo notranjo krizo v zadnjih desetletjih. Demonstracije, ki so se sprva začele v Teheranu zaradi nezadovoljstva trgovcev nad poglabljanjem gospodarske krize in strmim padcem vrednosti nacionalne valute riala, so se hitro razširile po celotni državi. Iranske oblasti so se na nemire odzvale z represivnimi ukrepi, vključno z omejevanjem dostopa do svetovnega spleta in informacijsko blokado, medtem ko so s terena poročali o gorečih zgradbah in spopadih. Zaradi stopnjevanja nasilja se je povečal tudi mednarodni pritisk na teheranski režim. Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil grožnje z uporabo sile in napovedal ostre povračilne ukrepe v primeru nadaljnjega stopnjevanja napetosti. Razmere so tesno povezane s predhodnimi obveščevalnimi in jedrskimi napetostmi med Iranom, Izraelom in Združenimi državami Amerike, kar dodatno zaostruje varnostno situacijo v regiji. Kriza v Iranu odraža globoko nezadovoljstvo prebivalstva nad gospodarskim upravljanjem in politično izolacijo države. Medtem ko vlada poskuša zatreti proteste s silo in digitalno cenzuro, mednarodna skupnost svari pred nadaljnjo destabilizacijo, ki bi lahko imela dolgoročne posledice za svetovni energetski trg in regionalno varnost na Bližnjem vzhodu.

Kmetje v več evropskih državah so v četrtek stopnjevali proteste proti načrtovanemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim združenjem Mercosur. Francoski in belgijski kmetje so s traktorji blokirali dva ključna avtocestna mejna prehoda med državama, medtem ko so njihovi nemški kolegi ohromili promet na približno dveh ducatih avtocestnih uvozov v zveznih deželah Brandenburg in Mecklenburg-Predpomorjansko. Protestniki zahtevajo takojšnjo zaustavitev pogajanj, saj se bojujejo proti nelojalni konkurenci iz Južne Amerike. Organizatorji protestov opozarjajo, da bi uvoz cenejših kmetijskih pridelkov, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Evropske unije, uničil domače kmetijstvo. V Nemčiji je kmetijske zahteve podprla tudi stranka BSW, ki poudarja pomen zaščite lokalne pridelave hrane. Blokade so povzročile obsežne zastoje v prometu, zlasti na pomembnih prometnicah A1 in A7, kar je povzročilo preglavice tisočem voznikov. Stopnjevanje pritiska kmetov prihaja tik pred odločilnim glasovanjem Evropske unije o omenjenem sporazumu. Kmetijski sindikati napovedujejo nadaljevanje in širitev protestnih aktivnosti, če Bruselj ne bo prisluhnil njihovim pomislekom glede ogrožanja evropskih prehranskih standardov in ekonomskega preživetja kmetijskih gospodarstev. Situacija ostaja napeta, saj države članice EU glede ratifikacije sporazuma ostajajo razdeljene.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je od zvezne države Georgia uradno zahteval povračilo 6,26 milijona dolarjev za stroške odvetnikov in druge pravne izdatke. Zahtevek se nanaša na obrambo v primeru obtožb o vmešavanju v predsedniške volitve leta 2020, ki so bile v tem delu proti njemu nedavno opuščene. Po navedbah njegovih pravnih zastopnikov so stroški nastali izključno zaradi procesa v okrožju Fulton, ki se je končal brez obsodbe. Zahtevek za povračilo temelji na določilih prava zvezne države Georgia, ki pod določenimi pogoji omogočajo povračilo stroškov obrambe, če je obtožnica zavržena ali če je obtoženec oproščen. Trumpova ekipa trdi, da je bil pregon politično motiviran in neutemeljen, kar naj bi še dodatno upravičevalo finančno kompenzacijo. Okrožna tožilka Fani Willis, ki je vodila primer, se na zahtevo še ni odzvala. Ta pravna poteza predstavlja nov korak v Trumpovih prizadevanjih za sanacijo visokih pravnih stroškov, s katerimi se sooča v številnih sodnih postopkih po celotni državi. Odločitev sodišča o tem, ali je država Georgia dolžna kriti te stroške, bo pod drobnogledom javnosti, saj bi lahko postavila precedens za podobne zahtevke v prihodnosti.

Farmacevtski velikan Johnson & Johnson je z administracijo predsednika Donalda Trumpa dosegel sporazum o znižanju cen zdravil za ameriške državljane. V zameno za zmanjšanje stroškov zdravil bo podjetje prejelo izjeme pri uvoznih carinah, kar predstavlja strateški premik v sodelovanju med ameriško vlado in farmacevtsko industrijo pod novo politiko trgovinskih omejitev. Podrobnosti dogovora, ki so bile objavljene v četrtek, nakazujejo na prizadevanja ameriške administracije za zmanjšanje življenjskih stroškov prebivalstva z uporabo carinskih vzvodov. Gre za enega prvih večjih primerov, kjer so bile napovedane carine uporabljene kot pogajalsko orodje za dosego notranjepolitičnih ciljev na področju javnega zdravstva. Podjetje je ob objavi dogovora poudarilo, da bo sporazum omogočil boljšo dostopnost njihovih produktov na ameriškem trgu, hkrati pa ohranil konkurenčnost podjetja kljub zaostreni trgovinski politiki Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da bi ta poteza lahko služila kot model za prihodnja pogajanja z drugimi proizvajalci v različnih industrijskih sektorjih.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek izdal navodilo svojim predstavnikom za nakup hipotekarnih obveznic v skupni vrednosti 200 milijard dolarjev. Namen tega ukrepa, ki ga finančni analitiki že primerjajo s Trumpovo lastno različico kvantitativnega sproščanja (QE), je znižanje stroškov bivanja oziroma stanovanj za ameriške državljane. Kljub odmevni napovedi predsednik v javnosti še ni razkril podrobnejših tehničnih specifikacij ali natančnega časovnega načrta za izvedbo teh nakupov. Ukrep neposredno vpliva na vladne agencije za stanovanjska posojila (GSE), ki jim je Trump naložil to obsežno finančno intervencijo. S tem korakom je predsednik de facto obšel običajne postopke Federalnih rezerv (Fed) glede določanja obrestnih mer in monetarne politike, kar kaže na agresivnejši pristop izvršne oblasti pri neposrednem poseganju v finančne trge. Napoved je bila objavljena na njegovem družbenem omrežju Truth Social in pomeni stopnjevanje pritiska na centralno banko. Ta poteza prihaja v času, ko se Trumpova administracija trudi utrditi svojo gospodarsko agendo po prvih šestih mesecih mandata. Finančni minister Scott Bessent je v tem kontekstu že pred časom pozval k temeljitemu pregledu delovanja Feda, kar nakazuje na širšo strategijo prevzema nadzora nad monetarnimi orodji, ki so bila tradicionalno v domeni neodvisne centralne banke. Odzivi finančnih trgov na to nenadno odločitev so še predmet analiz.

Novi češki premier Andrej Babiš je prispel na svoj prvi uradni obisk na Slovaško, kjer sta se s slovaškim kolegom Robertom Ficom dogovorila za ponovno vzpostavitev rednih medvladnih posvetovanj. Srečanje v Bratislavi, ki se je začelo z vojaškimi častmi in sprehodom po rdeči preprogi, je bilo namenjeno predvsem utrjevanju dvostranskih odnosov, ki so v preteklosti veljali za prednostne in strateške. Naslednje skupno zasedanje vlad obeh držav naj bi po napovedih potekalo 31. marca na Češkem. Med ključnimi temami pogovorov je bila energetska varnost, pri čemer je Babiš Slovaški obljubil pomoč pri zagotavljanju dobave zemeljskega plina. To vprašanje je postalo kritično zaradi odločitev Evropske unije o postopnem opuščanju uvoza ruskega plina, kar obe državi sili v tesnejše sodelovanje pri iskanju alternativnih virov in tranzitnih poti. Politika sta poudarila pomen stabilnosti v srednjeevropski regiji in usklajenega nastopa znotraj evropskih institucij. Babiš, ki je bil rojen v Bratislavi, je sprejem opisal kot zgodovinsko topel, kar nakazuje na željo po izboljšanju diplomatskih vezi, ki so bile v določenih obdobjih podvržene političnim trenjem. Poleg srečanja s Ficom je načrtovan tudi sprejem pri slovaškem predsedniku Petru Pellegriniju, kar dodatno potrjuje visok protokolarni pomen obiska. Dogovor o obnovitvi posvetovanj velja za pomemben signal oživitve sodelovanja znotraj skupine V4.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da bo Francija glasovala proti podpisu trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriško skupino držav Mercosur. Macron je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da v njegovi državi vlada soglasno politično nasprotovanje temu dokumentu. Do napovedi prihaja v času stopnjevanja pritiska s strani francoskih kmetov, katerih protesti so dosegli središče Pariza in so pomembno vplivali na politično držo Elizejske palače. Obenem je francoski predsednik izrazil kritiko do zunanjepolitične smeri Združenih držav Amerike, ki jim je očital, da so nekaterim svojim zaveznicam obrnile hrbet. Njegove izjave odražajo vse večje nezadovoljstvo Francije nad trenutnimi mednarodnimi trgovinskimi in diplomatskimi odnosi. Macron poudarja, da se mora Evropska unija v pogajanjih s svetovnimi velesilami obnašati bolj odločno in kot suverena svetovna sila, ki zna zaščititi svoje interese. Zavrnitev sporazuma z Mercosurjem predstavlja pomembno oviro za uresničitev enega največjih trgovinskih projektov Evropske unije, ki se pripravlja že več desetletij. Francosko stališče temelji predvsem na zaščiti domačih kmetijskih standardov in okoljskih zavez, ki bi jih uvoz iz Južne Amerike po mnenju kritikov ogrozil. Ta poteza dodatno potrjuje Macronov odmik od liberalizacije trgovine v primerih, ko ta ne zagotavlja zadostne recipročnosti in zaščite evropskih proizvajalcev.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Venezuelska začasna predsednica Delcy Rodríguez je v zadnji izjavi poudarila, da so odnosi z Združenimi državami Amerike trajno zaznamovani po ameriški vojaški operaciji, ki se je odvila 3. januarja. Med to operacijo so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kar Rodríguezova označuje za nepopravljiv »madež« v diplomatskih odnosih med državama. Dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti in vojaškega posredovanja, ki so ga ZDA opravičevale z nujnostjo političnih sprememb v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo ZDA v prihodnje izvajale nadzor nad Venezuelo, pri čemer je posebej izpostavil izkoriščanje venezuelskih naftnih virov. Trump je dejal, da bo »čas pokazal«, kako dolgo bodo Združene države obdržale nadzor nad to južnoameriško državo. Njegove izjave potrjujejo gospodarski interes Washingtona, ki se osredotoča predvsem na stabilizacijo in eksploatacijo energetskega sektorja pod ameriškim nadzorom. Kljub nizki javnomnenjski podpori ameriških državljanov vojaškemu posredovanju, ki se je izkazala v raziskavah v začetku januarja, administracija nadaljuje z vzpostavljanjem novega reda v Venezueli. Nicolás Maduro se je medtem pred zveznim sodiščem v New Yorku že izrekel za nedolžnega in se razglasil za vojnega ujetnika, kar dodatno zapleta pravni in mednarodnopravni položaj Združenih držav v tem konfliktu.

Francoski kmetje so v četrtek s številnimi traktorji vstopili v Pariz in blokirali ključne prometnice ter ikonične lokacije, vključno s Slavolokom zmage. Protestniki so izrazili ostro nasprotovanje načrtovanemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur. Kmetje trdijo, da bi sporazum omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo strogih evropskih standardov, kar bi neposredno ogrozilo njihov preživetje in konkurenčnost na trgu. Poleg nasprotovanja mednarodni trgovinski pogodbi se protestniki spopadajo tudi s specifičnimi sektorskimi težavami, kot so ukrepi za omejevanje bolezni pri živini in prisilno klanje živali. Demonstracije so se razširile iz okolice Toulousa vse do prestolnice, kjer so kmetje s traktorji povzročili obsežne zastoje. Francoska vlada je pod pritiskom, saj kmetje zahtevajo večjo zaščito domače proizvodnje in opustitev pogajanj o sporazumu, ki po njihovem mnenju favorizira industrijski izvoz na račun kmetijstva. Dogajanje v Franciji odraža širše nezadovoljstvo evropskih kmetov s kmetijsko politiko Bruslja in pritiski globalizacije. Čeprav so se protesti osredotočili na Pariz, imajo zahteve kmetov močan odmev po celotni celini, saj se številne države članice EU soočajo s podobnimi dilemami glede uravnoteženja trgovinskih interesov in ohranitve lokalnega kmetijstva. Policija je območje blokad zavarovala, vendar so kmetje napovedali nadaljevanje pritiska, dokler njihove zahteve ne bodo uslišane.

V Krakovu se po podatkih Mestnega urada za delo (GUP) spopadajo z opaznim povečanjem brezposelnosti med prebivalci, mlajšimi od 30 let. Do konca septembra 2025 je bilo v tej starostni skupini registriranih 2.290 brezposelnih oseb, kar predstavlja 37,7-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Nekateri podatki kažejo celo na 40-odstotno rast števila iskalcev zaposlitve med mladimi v primerjavi s koncem leta 2023. Mladi do 30. leta starosti predstavljajo pomemben del krakovske populacije, saj jih v mestu živi več kot 230.000, kar je skoraj 29 odstotkov celotnega prebivalstva. Kljub njihovemu velikemu deležu v demografski strukturi mesta se razmere na trgu dela zanje slabšajo, kar povzroča zaskrbljenost med lokalnimi oblastmi in strokovnjaki. Podatki odražajo širše izzive, s katerimi se sooča poljsko gospodarstvo pri vključevanju mladih diplomantov in delavcev na začetku karierne poti. Trend rasti brezposelnosti v enem največjih poljskih mest nakazuje na morebitne strukturne težave ali upočasnitev v določenih sektorjih gospodarstva, ki so tradicionalno zaposlovali mlajšo delovno silo. Lokalne institucije zdaj preučujejo možnosti za ukrepanje, da bi zajezile ta negativen trend in izboljšale priložnosti za mlade na lokalnem trgu dela.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so Združene države Amerike začele postopek umika iz 66 mednarodnih organizacij in multilateralnih okvirov. Med njimi je 31 agencij in struktur pod okriljem Združenih narodov (ZN), kar predstavlja eno največjih sprememb v zunanji politiki države v smeri izolacionizma. Trump je odločitev utemeljil z nujnostjo zaščite ameriške suverenosti in zmanjšanja vpliva globalističnih struktur na notranje zadeve države. Memorandum, ki ga je podpisal predsednik, zveznim agencijam nalaga takojšen začetek postopkov za prekinitev članstva in sodelovanja v navedenih entitetah. Ta poteza sledi Trumpovim predvolilnim obljubam o reviziji mednarodnih obveznosti, ki po njegovem mnenju škodujejo ameriškim gospodarskim in političnim interesom. Odločitev je že sprožila burne odzive v mednarodni skupnosti, saj bi umik financiranja in podpore ZDA lahko ohromil delovanje številnih humanitarnih in razvojnih programov. Analitiki opozarjajo, da gre za nadgradnjo Trumpove politike iz preteklega leta, ko so ZDA že zapustile nekatere ključne kulturne in izobraževalne agencije. Z najnovejšim ukazom se Washington oddaljuje od tradicionalne vloge vodilne sile v svetovnem multilateralizmu, kar odpira prostor za večji vpliv drugih velesil v mednarodnih institucijah. Seznam vseh organizacij, ki jih ukaz zadeva, za zdaj še ni bil v celoti javno objavljen, vendar vključuje širok spekter organov ZN.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Upravni odbor družbe Warner Bros. Discovery (WBD) je uradno zavrnil najnovejšo ponudbo podjetja Paramount Skydance za prevzem, s čimer se je podjetje odločilo vztrajati pri načrtovanem združevanju z velikanom pretočnih vsebin Netflixom. Vodstvo družbe Warner Bros. je ocenilo, da je ponudba Paramounta, kljub višji nominalni vrednosti in vključitvi podjetja Discovery, strukturno prešibka in manj obetavna za dolgoročno stabilnost podjetja v primerjavi s sporazumom z Netflixom. Zavrnitev sovražnega prevzema pomeni, da bi moral Paramount bistveno povišati svojo ponudbo ali izboljšati pogoje financiranja, če želi še naprej konkurirati za lastništvo hollywoodskega studia. Warner Bros. se je odločil prednostno obravnavati sinergije, ki jih ponuja Netflix, kljub pritisku delničarjev, ki so sprva kazali zanimanje za Paramountovo gotovinsko premijo. Odločitev odraža strateško usmeritev podjetja k utrditvi položaja na globalnem trgu pretočnih storitev pod okriljem Netflixove infrastrukture. Dogajanje v Hollywoodu nakazuje na intenzivno konsolidacijo v medijski industriji, kjer se največji igralci borijo za prevlado nad filmskimi katalogi in pravicami za pretakanje. Analitiki ocenjujejo, da bo neuspeli poskus Paramounta prisilil družbo v iskanje drugih strateških partnerstev, medtem ko bo Netflix s prevzemom WBD utrdil svoj primat na trgu in pridobil dostop do nekaterih najbolj prepoznavnih intelektualnih lastnin v svetu zabave.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek nove Strategije nacionalne varnosti (NSS) za leto 2025 utrdil doktrino "Amerika na prvem mestu", ki Združene države Amerike postavlja v vlogo realističnega akterja v tekmi s Kitajsko, Rusijo, Iranom in Severno Korejo. Dokument poudarja ohranitev suverenosti in varnosti ZDA kot neodvisne republike, kar predstavlja neposreden odmik od globalističnih teženj prejšnjih administracij. Strategija temelji na predpostavki, da so krize med Bidnovim mandatom zahtevale ostrejši pristop k mednarodnim odnosom. Hkrati se administracija sooča s kritikami glede posegov v Venezueli, kjer ZDA načrtujejo prevzem nadzora nad naftno industrijo po aretaciji Nicolása Madura. Strokovnjaki z MIT opozarjajo, da bi povečanje proizvodnje nafte v Venezueli dolgoročno škodovalo podnebju in stabilnosti države, kar bi izničilo kratkoročne gospodarske koristi. Načrt vključuje tudi sodne postopke proti Maduru v ZDA zaradi obtožb o trgovini z mamilom in orožjem, kar dodatno zaostruje geopolitične napetosti v regiji.

Švicarski zvezni svet je v ponedeljek odredil takojšnjo zamrznitev vseh sredstev v Švici, ki so v lasti venezuelskega predsednika Nicolása Madura in z njim povezanih oseb. Odločitev, ki je stopila v veljavo 5. januarja 2026, sledi nedavnemu zajetju Madura s strani ameriških sil. Švicarske oblasti so s tem ukrepom omejile finančni manevrski prostor nekdanjega režima v Caracasu in preprečile morebitno odtujitev državnega premoženja preko švicarskega bančnega sistema. Ukrep predstavlja pomemben zasuk v švicarski nevtralni politiki in se sklada z mednarodnim pritiskom na Madurovo administracijo po njegovem pridržanju. Dogodek je sprožil tudi ostre politične razprave v Združenih državah Amerike, kjer so se v javnosti pojavila različna mnenja o vlogi Washingtona pri odstavitvi in zajetju venezuelskega voditelja. Medtem ko nekateri svetovalci odločitev zagovarjajo kot nujno za vzpostavitev demokracije, drugi opozarjajo na dolgoročne posledice ameriškega posredovanja v Južni Ameriki. Zamrznitev sredstev v Švici velja za ključni korak pri onemogočanju finančne mreže, ki je podpirala Madurov režim, hkrati pa odločitev odraža stopnjevanje mednarodnih sankcij proti venezuelskemu vrhu po političnih spremembah v državi.

Grški kmetje so v okviru stopnjevanja protestov na območju mesta Patras nepričakovano odprli cestninske postaje Rio in omogočili prost prehod vozilom. Po navedbah lokalnih medijev je šlo za presenečenje, ki je presenetilo tudi policijske enote, kmetje pa so s tem dejanjem želeli opozoriti na svoje zahteve po boljših delovnih pogojih in nižjih stroških pridelave. Akcija je bila izvedena v času, ko se številni vozniki vračajo s prazničnih dopustov. Kmetje iz Patrasa so poleg odprtja cestninskih postaj napovedali še 48-urno blokado mostu Rio-Antirrio in trajektne povezave. Protestniki se spopadajo z naraščajočimi stroški energentov in kmetijskih surovin, kar je v zadnjih tednih sprožilo val nezadovoljstva po vsej državi. Kljub temu da so vozniki brezplačen prehod pozdravili, pa v nekaterih delih regije Boeotia že prihaja do zastojev in ogorčenja zaradi drugih cestnih blokad, ki ovirajo nemoten promet.

V Iranu se protivladni protesti nadaljujejo že deseti zaporedni dan, pri čemer se je število smrtnih žrtev po poročanju tiskovne agencije Human Rights Activists News Agency povzpelo na najmanj 35. Med ubitimi naj bi bilo 29 protestnikov, štirje mladoletniki in dva člana varnostnih sil. Nasilje se je razširilo v več kot dva ducata provinc, kjer oblasti z oštriimi ukrepi poskušajo zadušiti nemire. Po podatkih aktivistov so varnostne sile po vsej državi pridržale že več kot 1200 oseb. Protesti, ki so sprva izbruhnili zaradi smrti mlade Mahse Amini v priporu, so se prelevili v širši odpor proti režimu, hkrati pa se stopnjuje tudi mednarodni pritisk na Teheran, predvsem s strani Združenih držav Amerike. Razmere v državi ostajajo napete, saj se varnostne sile na demonstracije odzivajo z uporabo sile.

Podjetje Hilton Hotels je sporočilo, da bo iz svojega sistema odstranilo franšizni hotel Hampton Inn na območju Minneapolisa, potem ko je vodstvo hotela ponovno zavrnilo nastanitev uslužbencem Ministrstva za domovinsko varnost (DHS). Incident se je zgodil v ponedeljek zvečer, kljub temu da se je upravljalsko podjetje pred tem že opravičilo za podobno dejanje. Agenti DHS so na območju preiskovali lokalne primere goljufij, vendar jim hotel ponovno ni želel zagotoviti prenočišča. Zaradi ponavljajočih se kršitev in diskriminatornega odnosa do vladnih uslužbencev se je krovna družba Hilton odločila za takojšnjo prekinitev franšizne pogodbe. Vodstvo Hiltona je poudarilo, da takšno vedenje ni v skladu z njihovimi standardi gostoljubja in pogodbenimi obveznostmi. Primer je v Združenih državah Amerike sprožil burne razprave o odnosu zasebnih podjetij do zveznih organov pregona, zlasti v luči preteklih napetosti v regiji.

Analitiki investicijske banke UBS so poročali o rekordni rasti cen bakra, ki so na londonski borzi kovin (LME) presegle 13.000 dolarjev za tono. Trimesečne terminske pogodbe so se podražile za 3,1 odstotka in dosegle najvišjo vrednost doslej pri 13.387,50 dolarja. Rast cen poganjajo predvsem pričakovanja glede novih trgovinskih carin, ki bi jih lahko uvedla administracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa na rafinirani baker. To je povzročilo povečano povpraševanje po kopičenju zalog v Združenih državah Amerike, kar hkrati zmanjšuje razpoložljivost surovine na svetovnih trgih. Poleg geopolitičnih tveganj na trg vplivajo tudi vztrajne motnje pri rudarjenju in ključna vloga bakra v energetskem prehodu. Analitičarka UBS Aditi Samajpati je izpostavila, da so se globalna neravnovesja v zalogah poglobila, saj ameriške zaloge rastejo, medtem ko se preostali svet spopada s pomanjkanjem. Špekulativno trgovanje se je okrepilo, saj vlagatelji stavijo na nadaljnjo rast vrednosti te industrijske kovine, ki ostaja ena najbolj zaželenih surovin za naložbe v prihodnjem obdobju.

Predsednik Donald Trump se je v torek sestal s predstavniki republikanske stranke v predstavniškem domu, da bi uskladili politično agendo ob začetku kritičnega leta vmesnih volitev. Srečanje na celodnevnem forumu o politikah je bilo namenjeno poenotenju stranke, ki bo odločala o poteku preostalega dela Trumpovega mandata. Razprave so se osredotočale na ključne zakonodajne prednostne naloge, ki bi lahko vplivale na volilni izid in prihodnjo sestavo kongresa. Hkrati se republikanska večina pod vodstvom predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona sooča z resnimi operativnimi težavami zaradi nenadnega upada števila aktivnih poslancev. Po nenadni smrti kongresnika Douga LaMalfe in hospitalizaciji Jima Bairda po prometni nesreči se je republikanska večina skrčila na zgolj 217 proti 213. Ob upoštevanju notranjih razkolov, kjer nekateri člani, kot je Thomas Massie, pogosto glasujejo proti vodstvu, je sposobnost stranke za sprejemanje zakonodaje, vključno z nujnim zakonom o financiranju vlade, resno ogrožena. Situacijo dodatno zapleta pričakovana izvolitev demokratskega predstavnika v Teksasu, kar bo razmerje moči še bolj zaostrilo.

Ameriška zvezna služba maršalov (USMS) je po poročanju specializiranih medijev prodala bitcoine v vrednosti 6,3 milijona ameriških dolarjev, ki sta jih v okviru priznanja krivde državi predala razvijalca denarnice Samourai Wallet, Keonne Rodriguez in William Lonergan Hill. S tem dejanjem naj bi ministrstvo za pravosodje (DOJ) kršilo izvršni ukaz številka 14233, ki ga je izdal predsednik Donald Trump. Ta ukaz namreč določa, da morajo biti bitcoini, pridobljeni s kazenskim ali civilnim odvzemom premoženja, del strateških rezerv Združenih držav Amerike v tej kriptovaluti. Dokument o likvidaciji sredstev, ki ga je pridobila revija Bitcoin Magazine, razkriva, da sta se obtoženca strinjala s prenosom sredstev, ki naj bi bila nato prodana ali pa so bila že unovčena. Če se navedbe o prodaji potrdijo, bi to pomenilo, da je tožilstvo južnega okrožja New Yorka (SDNY) delovalo v nasprotju z neposrednimi navodili zvezne vlade. Dogodek sproža vprašanja o usklajenosti delovanja pravosodnih organov z novo državno strategijo glede digitalnih sredstev, ki jo zagovarja trenutna administracija.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je uvedlo takojšnjo prepoved izvoza ključnih redkih zemelj in drugih izdelkov z dvojno rabo v Japonsko, kar predstavlja pomembno stopnjevanje napetosti med državama. Odločitev Pekinga sledi nedavnim izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana, ki jih je kitajska stran označila za sporne. Omejitve se nanašajo predvsem na materiale in tehnologije, ki bi lahko imeli vojaško uporabo, kar vključuje strateško pomembne redke zemlje, nujne za proizvodnjo polprevodnikov in visokotehnoloških naprav. Kitajski ukrepi označujejo prehod z začetnih omejitev, ki so se prej nanašale predvsem na uvoz japonske morske hrane in omejevanje kulturnih izmenjav, na neposredno ciljanje ključnih industrijskih dobavnih verig. Japonska, ki velja za tesno zaveznico Združenih držav Amerike, se bo zaradi teh ukrepov verjetno spopadala z motnjami v svojem tehnološkem sektorju. Peking poudarja, da so ukrepi nujni za zaščito nacionalnih varnostnih interesov, medtem ko analitiki v tem vidijo uporabo gospodarskega pritiska kot diplomatskega orožja v regiji.

Gospodarska dejavnost v Združenih državah Amerike je decembra 2025 pokazala prve resnejše znake popuščanja, saj je indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v storitvenem sektorju znašal 52,5, kar je manj od pričakovanih 52,9. Čeprav panoga še vedno beleži rast, so novi poslovni prilivi narasli najpočasneje v zadnjih 20 mesecih, zaposlovanje pa je prvič po lanskem februarju stagniralo. Chris Williamson, glavni ekonomist pri S&P Global Market Intelligence, je ob tem opozoril, da odpornost ameriškega gospodarstva, ki je bila vidna v preteklih četrtletjih, začenja pokati. K upočasnitvi znatno prispevajo negativni učinki lani uvedenih carin, ki so povprečne uvozne dajatve zvišale z dveh na približno 17 odstotkov. Zaradi tega so se cene uvoženega blaga zvišale za štiri odstotke, kar otežuje prizadevanja Federal Reserve v boju proti inflaciji. Podjetja, ki so sprva sama prevzemala stroške carin, zdaj te postopoma prenašajo na potrošnike, kar zmanjšuje kupno moč in povzroča dolgoročno gospodarsko breme. Posebej izrazite so podražitve pri izdelkih, ki jih ZDA ne proizvajajo same, kot je kava, ter pri uvozu iz Kitajske.

Glavni izvršni direktorji najpomembnejših britanskih podjetij, vključenih v borzni indeks FTSE 100, so po izračunih možganskega trusta High Pay Centre v manj kot treh delovnih dneh novega leta že zaslužili znesek, ki ustreza povprečni letni plači polno zaposlenega delavca v Združenem kraljestvu. Analiza kaže, da so do torka, 6. januarja 2026, okoli poldneva njihovi prejemki presegli mediani letni zaslužek običajnega zaposlenega. Raziskava izpostavlja vse večji razkorak med najvišjimi vodstvenimi kadri in preostalim delovnim prebivalstvom. Strokovnjaki poudarjajo, da takšne razlike v plačilu sprožajo vprašanja o pravični razdelitvi dobičkov in socialni koheziji v državi. Podatki temeljijo na zadnjih razpoložljivih poročilih o prejemkih direktorjev, ki vključujejo tako osnovne plače kot tudi visoke bonuse in delniške opcije.

Podjetje Boston Dynamics je objavilo, da se njihov napredni humanoidni robot Atlas seli iz laboratorijskega okolja neposredno v industrijsko proizvodnjo. Robot trenutno že opravlja delovne naloge v eni izmed Hyundaijevih tovarn, kjer se v realnem okolju uči avtonomnega razvrščanja avtomobilskih delov. Gre za pomemben mejnik v razvoju robotike, saj se Atlas prvič sooča z nalogami zunaj nadzorovanega testnega poligona, kar podjetju omogoča zbiranje ključnih podatkov za nadaljnji razvoj. Predstavniki podjetja so v oddaji 60 Minutes pojasnili, da se robot v tovarniškem okolju uči samostojnega reševanja logističnih izzivov. Boston Dynamics načrtuje, da bodo izkušnje iz tega preizkusnega obdobja neposredno vplivale na prihajajočo serijsko proizvodnjo novega električnega modela Atlas. Hyundai, ki je lastnik podjetja Boston Dynamics, s tem projektom utrjuje svojo vlogo pri uvajanju avtomatizacije v avtomobilsko industrijo, kjer naj bi humanoidni roboti v prihodnosti prevzeli fizično naporna ali nevarna opravila.

Prodaja novih avtomobilov se je v preteklem letu povečala za približno 3,5 odstotka, kar je predvsem posledica močnega porasta povpraševanja po električnih vozilih. Po podatkih panožnega združenja SMMT je bilo v letu 2025 registriranih 2,02 milijona novih vozil, kar predstavlja opazen skok v primerjavi z 1,95 milijona registracijami v predhodnem dvanajstmesečnem obdobju. Trend prehajanja na trajnostno mobilnost je najizrazitejši v Severni Evropi, kjer so električna vozila postala prevladujoča izbira potrošnikov. Posebej izstopajoči so podatki iz Norveške, kjer so električni avtomobili v letu 2025 predstavljali kar 95,9 odstotka vseh prodanih novih vozil. Norveški svet za cestni promet (OFV) je sporočil, da so s tem dosegli cilj o brezemisijski prodaji novih vozil, ki so ga politiki zastavili pred desetletjem. Skupno je bilo v tej državi registriranih 179.550 novih osebnih avtomobilov, s čimer je bil presežen prejšnji rekord iz leta 2021. Decembra lani se je delež električnih vozil na Norveškem povzpel celo na 97,6 odstotka, število električnih avtomobilov v celotnem voznem parku države pa je prvič preseglo število dizelskih vozil.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Podjetje Google je na tehnološkem sejmu CES v Las Vegasu razkrilo nove funkcije za svojo platformo Google TV, ki bo po novem vključevala napredna orodja umetne inteligence Gemini. Glavna novost je možnost generiranja slik in videoposnetkov neposredno prek televizijskega vmesnika, kar uporabnikom omogoča ustvarjanje vizualnih vsebin s pomočjo preprostih besedilnih ukazov. Poleg vizualnih orodij posodobitev prinaša tudi izboljšano glasovno upravljanje televizijskih sprejemnikov, kar bo poenostavilo navigacijo in iskanje vsebin. Prve naprave, ki bodo opremljene s temi funkcijami, bodo televizorji proizvajalca TCL, pozneje pa se pričakuje širitev tudi na druge znamke, ki uporabljajo operacijski sistem Google TV. S to potezo Google utrjuje svojo strategijo vključevanja generativne umetne inteligence v vsakdanje potrošniške naprave, s čimer želi izboljšati uporabniško izkušnjo in razširiti funkcionalnost pametnih televizorjev prek zgolj pasivnega gledanja vsebin. Tehnologija Gemini bo služila kot kreativno središče v dnevnih sobah uporabnikov po vsem svetu.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v intervjuju za televizijsko postajo NBC napovedal nov strateški načrt za obnovo venezuelskega naftnega sektorja. Ameriškim naftnim podjetjem, ki bodo investirala v obnovo energetske infrastrukture v tej južnoameriški državi, je obljubil finančno nadomestilo oziroma rekompenzacijo za njihov vložek. Namen te poteze je spodbuditi zasebne investicije v državo, ki se že vrsto let spopada z gospodarsko krizo in propadanjem ključnih industrijskih panog. Napoved odraža Trumpova prizadevanja za krepitev ameriške energetske prevlade in geopolitičnega vpliva v regiji. S ponujenimi jamstvi želi Bela hiša zmanjšati tveganja za korporacije, ki bi vstopile na nestabilno venezuelsko tržišče. To odločitev so v naftni industriji sprejeli z odobravanjem, saj odpira možnosti za dolgoročno sodelovanje pri črpanju in predelavi surove nafte pod okriljem ameriških varnostnih in finančnih zagotovil. Poteza je tesno povezana z njegovo širšo zunanjo politiko, ki vključuje tudi nedavne trgovinske sporazume in prizadevanja za oživitev domačega trga.

Angleščina še naprej ohranja položaj najbolj razširjenega jezika na svetu, saj jo po podatkih publikacije Ethnologue za leto 2025 uporablja približno 1,53 milijarde govorcev. Čeprav ima angleščina le 390 milijonov izvornih govorcev, jo kar 75 odstotkov uporabnikov uporablja kot drugi jezik, kar potrjuje njeno vlogo osrednjega svetovnega sporazumevalnega jezika v gospodarstvu in kulturi. Skupno angleško govori približno 18,8 odstotka svetovnega prebivalstva. Na drugem mestu po številu govorcev ostaja mandarinščina z 1,18 milijarde govorcev, vendar se ta od angleščine bistveno razlikuje po sestavi uporabnikov. Kar 83 odstotkov govorcev mandarinščine je namreč izvornih govorcev, kar pomeni, da se jezik manj širi kot sekundarno sredstvo komunikacije. Na lestvici najbolj razširjenih jezikov sledita hindijščina s 609 milijoni govorcev in španščina, ki prav tako ohranjata pomemben vpliv na globalni ravni.

Ameriški tehnološki velikan Nvidia je na sejmu potrošniške elektronike CES razkril ambiciozne načrte za prodor na trg avtonomne vožnje, pri čemer ključno vlogo igra nemški avtomobilski proizvajalec Mercedes-Benz. Podjetje, ki s svojimi procesorji že dominira na področju umetne inteligence, načrtuje, da bodo prva robotska taksija, opremljena z njihovo tehnologijo, na ceste zapeljala do leta 2027. Sodelovanje z nemškim partnerjem bo omogočilo integracijo naprednih čipov v serijska vozila, kar naj bi bistveno pospešilo razvoj samovoznih sistemov. Strategija podjetja Nvidia temelji na predpostavki, da so njihovi specializirani čipi postali nepogrešljiv element za delovanje sodobne umetne inteligence. Z razširitvijo dejavnosti v avtomobilski sektor želi korporacija diverzificirati svoje prihodke in postaviti nove standarde v industriji. Partnerstvo z uveljavljenim nemškim proizvajalcem zagotavlja Nvidii potreben poligon za testiranje in implementacijo algoritmov v realnem okolju, kar je ključnega pomena za dosego zastavljenega cilja o avtonomnih vozilih v naslednjih treh letih.

Ameriški tehnološki velikan Dell je na sejmu zabavne elektronike CES uradno napovedal vrnitev uveljavljene blagovne znamke prenosnih računalnikov XPS. S tem korakom je podjetje opustilo lanskoletno strategijo poimenovanja Dell Premium, ki je med potrošniki in strokovno javnostjo povzročila precejšnjo zmedo. Nova linija prenosnikov ne prinaša le vrnitve starega imena, temveč tudi korenito osveženo zasnovo, s katero želi podjetje ponovno utrditi svoj položaj v višjem cenovnem razredu. Odločitev za vrnitev k imenu XPS predstavlja strateški umik od neuspelega poskusa poenostavitve prodajnega programa, ki se je izkazal za nejasnega. Novi modeli, predstavljeni v okviru sejma, združujejo prepoznavno estetiko prejšnjih generacij s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, s čimer se podjetje odziva na povpraševanje uporabnikov po prepoznavnih in zmogljivih napravah. Vrnitev k uveljavljenemu imenu naj bi po mnenju analitikov stabilizirala Dellovo prisotnost na trgu prenosnikov za zahtevnejše uporabnike.

Češka finančna ministrica Alena Schillerová je javnosti predstavila rezultate državnega proračuna za preteklo leto, ki kažejo na poglobljen proračunski primanjkljaj. Čeprav je bil prvotno načrtovan primanjkljaj v višini 241 milijard kron, je ministrica že pred uradno objavo opozorila, da te meje ni bilo mogoče zadržati. Končni primanjkljaj bo po njenih besedah verjetno presegel celo raven iz leta 2024, ko je znašal 271,4 milijarde kron. Konec novembra je primanjkljaj znašal 232,4 milijarde kron, vendar se je v decembru zaradi tradicionalnega povečanja porabe dodatno poglobil. Ministrica je poudarila, da se bo nastali dolg pokril z dodatnim zadolževanjem države na finančnih trgih. Takšen razvoj dogodkov v Češki republiki sproža razprave o dolgoročni vzdržnosti javnih financ in vplivu rastočega dolga na stabilnost gospodarstva, zlasti v luči preteklih let, ko so se decembrski primanjkljaji redno povečevali za približno 20 milijard kron.

Platformi Polymarket in Parcl sta napovedali strateško partnerstvo, ki na področje napovednih trgov prvič prinaša podatke o cenah stanovanjskih nepremičnin. V okviru sodelovanja bo Polymarket vzpostavil in upravljal trge, ki bodo temeljili na dnevnih indeksih cen nepremičnin podjetja Parcl. Ta korak uporabnikom omogoča stavo na prihodnje gibanje cen na nepremičninskem trgu, kar predstavlja pomembno širitev nabora digitalnih finančnih instrumentov. Po objavi novice o sodelovanju je vrednost Parclovega žetona PRCL narasla za več kot 100 odstotkov, kar kaže na izrazit odziv vlagateljev na povezavo med decentraliziranimi financami in nepremičninskim sektorjem. Polymarket, ki se v zadnjem obdobju agresivno širi na trgu Združenih držav Amerike, s tem projektom utrjuje svojo vlogo vodilnega ponudnika napovednih trgov, medtem ko Parcl zagotavlja kritično infrastrukturo s svojimi analitičnimi orodji za spremljanje stanovanjskih trendov.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil so korporacije iz Združenih držav Amerike sprožile vrsto pravnih postopkov za uveljavljanje odškodnin, ki so nastale zaradi pretekle nacionalizacije premoženja, mednarodnih sankcij in politične nestabilnosti v državi. Nova oblast v Caracasu, ki uživa podporo administracije Donalda Trumpa, bi lahko bistveno spremenila delovanje sodišč v korist ameriških podjetij, kar postavlja pod vprašaj prihodnost milijard sodčkov nafte, na katere so do sedaj računala ruska in kitajska državna podjetja. Ameriški naftni velikani se pripravljajo na prevzem nadzora nad ključnimi energetskimi viri, medtem ko se Kitajska in Rusija soočata z izgubo strateških naložb v državi z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Procesi so neposredna posledica stopnjevanja pritiska Washingtona, ki se je s prejšnjih gospodarskih sankcij in zračnih napadov prelevil v popoln politični preobrat. Analitiki ocenjujejo, da bo nova struktura upravljanja venezuelske naftne industrije služila predvsem ameriškim gospodarskim interesom, kar bo dolgoročno preoblikovalo svetovni energetski trg.

Dansko podjetje Lego je na tehnološkem sejmu CES 2026 razkrilo svojo najnovejšo inovacijo, imenovano Smart Play, ki v klasične sestavljanke uvaja interaktivne elektronske komponente. Sistem temelji na posebnih čipih, vgrajenih v kocke in figurice, ki omogočajo, da se kompleti odzivajo s svetlobnimi in zvočnimi učinki. Nova tehnologija omogoča interakcijo med posameznimi deli kompleta in celo med različnimi figuricami, kar prinaša novo dimenzijo igranja. Prvi izdelki, ki bodo vključevali to tehnologijo, so trije kompleti iz priljubljene franšize Star Wars (Vojna zvezd). Ti seti bodo opremljeni s senzorji, ki zaznavajo bližino in premikanje, kar sproži specifične zvoke in svetlobne signale. Podjetje s tem korakom odgovarja na naraščajoče trende digitalizacije igrač, pri čemer skuša ohraniti fizično izkušnjo sestavljanja kock, ki so jo nadgradili z napredno elektroniko.

Po tem, ko je hotel Hilton v Minneapolisu zavrnil namestitev uslužbencem Službe za priseljevanje in carine (ICE), se je hotel opravičil in pojasnil, da je hotel v neodvisni lasti in upravljanju. Everpeak Hospitality, ki upravlja hotel, je prevzel odgovornost za nastalo situacijo. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) se je odzvalo z ogorčenjem in obtožilo hotelsko verigo, da namerno spodkopava zvezno kazenski pregon. V bizarnem odzivu je Ministrstvo za domovinsko varnost primerjalo ICE z Jezusom, Marijo in Jožefom.

Izvršni direktor korporacije Microsoft Satya Nadella je nehote povzročil viralno širjenje novega slabšalnega vzdevka za podjetje, ko je v javnih izjavah poskušal zmanjšati pomen kritik glede kakovosti umetne inteligence. Nadella je pozval javnost, naj preseže razprave o razliki med 'smetmi' (slop) in prefinjenostjo, s čimer je sprožil t. i. učinek Streisand. Namesto da bi utišal kritike, je izraz 'Microslop' postal osrednja tema pogovorov na družbenih omrežjih. Izraz 'slop' se v tehnološki industriji uporablja za opis nekakovostnih, z umetno inteligenco ustvarjenih vsebin, ki preplavljajo spletne iskalnike in platforme. Microsoft se v zadnjem obdobju vedno pogosteje sooča z očitki, da njihovi izdelki, v katere so vgrajeni algoritmi umetne inteligence, ne dosegajo pričakovanih standardov kakovosti. Odziv Nadelle je v javnosti naletel na posmeh, saj kritiki menijo, da podjetje namesto izboljšav raje uporablja retorične manevre.

Ameriško tehnološko podjetje Qualcomm je na sejmu zabavne elektronike CES v Las Vegasu dopolnilo svojo ponudbo procesorjev za prenosne računalnike. Proizvajalec je predstavil novi različici Snapdragon X2 Plus, ki sta namenjeni širšemu krogu uporabnikov in bosta omogočili razvoj cenovno dostopnejših prenosnikov. Gre za modela X2P-64-100 z desetimi jedri in X2P-42-100 s šestimi jedri, ki dopolnjujeta obstoječo serijo X2 v spodnjem zmogljivostnem segmentu. Z uvedbo teh komponent želi Qualcomm okrepiti svojo prisotnost na trgu osebnih računalnikov, kjer se spopada z močno konkurenco uveljavljenih proizvajalcev. Poleg procesorjev za prenosne naprave je podjetje razkrilo tudi nove modele za vgrajene sisteme (embedded systems), kar nakazuje na širjenje njihove arhitekture v različne industrijske panoge. Nova serija obljublja optimizirano porabo energije in zadostno zmogljivost za vsakodnevna opravila v vstopnih modelih prenosnikov.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Češki minister za notranje zadeve Lubomír Metnar je v sredo s položaja generalnega direktorja državnega podjetja Češka pošta (Česká pošta) odpoklical Miroslava Štěpána. Glavna razloga za to odločitev sta bila po navedbah ministrstva dolgotrajni neuspeli gospodarski rezultati podjetja in temeljna nesoglasja glede prihodnje strategije vodenja tega državnega operaterja. Odpoklic je del širših kadrovskih sprememb, ki jih izvaja Metnar pod okriljem vlade premierja Andreja Babiša. Vodenje podjetja je kot vršilec dolžnosti začasno prevzel Ondrej Škorpil, ki je do zdaj vodil oddelek skupnih storitev pri Češki pošti. Premier Andrej Babiš je ministru Metnarju že naročil, naj nemudoma objavi razpis za izbiro novega vodstva s polnim mandatom. Pošta se v zadnjem obdobju sooča s finančnimi pritiski in potrebo po modernizaciji, kar bo osrednji izziv za prihodnjo upravo podjetja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kanadsko poslanko in finančno ministrico Chrystio Freeland imenoval za svetovalko za gospodarski razvoj. Imenovanje, ki ga je uradno potrdil urad ukrajinskega predsednika, prihaja v času, ko si Ukrajina prizadeva za utrditev mednarodnih gospodarskih vezi in dolgoročno obnovo države. Kljub novi vlogi v Kijevu bo Freelandova še naprej opravljala funkcijo poslanke v kanadskem parlamentu, kar poudarja tesno zavezništvo med Kanado in Ukrajino. Nova funkcija Freelandove vključuje svetovanje o vprašanjih gospodarske rasti in stabilizacije, kar je ključnega pomena za državo, ki se spopada z uničujočimi posledicami vojne. Kanadska vlada je ob tem sporočila, da njeno novo delo ne bo oviralo njenih trenutnih dolžnosti v Ottawi, hkrati pa bo omogočilo neposreden prenos zahodnih gospodarskih izkušenj v ukrajinsko upravo.

Na prvi letošnji dražbi na tokijski ribji tržnici Toyosu so prodali modroplavutega tuna za rekordnih 510 milijonov jenov, kar znaša približno 3,2 milijona ameriških dolarjev. Ogromna riba, ki tehta 243 kilogramov, je bila ulovljena v vodah ob japonski obali in je postala osrednja točka tradicionalnega novoletnega dogodka, ki velja za pomemben gospodarski indikator in simbol sreče v novem letu. Najvišjo ponudbo je oddal Kiyoshi Kimura, predsednik podjetja Kiyomura Co., ki upravlja priljubljeno verigo restavracij s sušijem. Rekordna cena presega prejšnje mejnike in odraža optimizem v japonski prehrambni industriji ter visoko povpraševanje po vrhunskih sestavinah. Dražba na tržnici Toyosu, ki je pred leti nadomestila znamenito tržnico Tsukiji, ostaja eden najbolj spremljanih komercialnih dogodkov na Japonskem. Kljub visoki ceni, ki ne odraža dejanske tržne vrednosti mesa na kilogram, gre predvsem za prestižno potezo in promocijo kupca, ki s tem tradicionalno zaznamuje začetek poslovnega leta.

Delcy Rodriguez, ki je po poročilih o zajetju Nicolasa Madura prevzela vodenje Venezuele, je javno pozvala k sodelovanju in dialogu z Združenimi državami Amerike. Po večletnih napetostih in nedavnih vojaških operacijah ameriških sil, ki so vključevale zračne napade na strateške cilje v Caracasu ter domnevno aretacijo dosedanjega predsednika s strani specialnih enot, je Rodriguezova nakazala pripravljenost na diplomatski premik. Njen poziv prihaja v trenutku, ko država po poročilih tujih medijev in priznanju vlade o neznani lokaciji Madura stopa v obdobje politične tranzicije. Prehodna predsednica je v svojem nagovoru poudarila potrebo po stabilizaciji države, ki se spopada z globoko politično in gospodarsko krizo. Čeprav so njene prejšnje izjave vsebovale zahteve po dokazih o predsednikovem stanju, novi signali kažejo na pragmatičen pristop do Washingtona. Ameriška stran se na ponudbo za sodelovanje še ni uradno odzvala, vendar analitiki ocenjujejo, da bi to lahko pomenilo konec dolgoletnega režima in začetek mednarodno nadzorovanih procesov v državi, ki jo pretresajo mednarodne sankcije in notranji nemiri.

V grškem zračnem prostoru (FIR Atene) je prišlo do obsežnih motenj v letalskem prometu zaradi hkratnega izpada radijskih frekvenc, ki so ključne za komunikacijo med kontrolorji in piloti. Težava se je začela 4. januarja 2026 ob 9. uri zjutraj in je trajala več ur, kar je povzročilo popolno izpraznitev grškega neba in ustavitev vseh vzletov ter pristankov na državnih letališčih. Zaradi incidenta je bilo odpovedanih na stotine letov, vključno z 48 leti največjega grškega prevoznika Aegean Airlines, približno 2.000 kosov prtljage pa je bilo izgubljenih. Namestnik ministra Konstantinos Kyranakis je pojasnil, da so sistemi Uprave za civilno letalstvo (YPA) zastareli in ranljivi, kar je glavni razlog za tako obsežen kolaps. Kontrolorji zračnega prometa so opozorili, da je bila narava izpada frekvenc brez primere in da so težave nastale zaradi pomanjkanja investicij v sodobno opremo. Kljub sumom o morebitni sabotaži so oblasti kasneje potrdile, da je šlo za tehnično napako v osrednjem komunikacijskem vozlišču, razmere pa so se začele postopoma normalizirati v popoldanskih urah.

V ameriški javnosti so se pojavila poročila o izjemnih naložbenih uspehih demokratskega kongresnika, ki je po donosnosti svojega portfelja presegel nekdanjo predsednico predstavniškega doma Nancy Pelosi. Medtem ko je Pelosijeva v lanskem letu zabeležila 54-odstotni donos, kar je že sprožilo številne kritike glede morebitnega trgovanja na podlagi notranjih informacij, najnovejši podatki kažejo na še uspešnejše naložbene strategije znotraj vrst demokratske stranke. Naložbene prakse ameriških politikov ostajajo pod drobnogledom javnosti, saj kritiki opozarjajo na konflikt interesov med zakonodajno funkcijo in osebnim premoženjem. Nancy Pelosi, ki je dolga leta veljala za simbol uspešnega investiranja v kongresu, se sedaj spopada z novimi očitki, medtem ko se v političnem prostoru pojavljajo posamezniki z še višjimi donosi. Vprašanje regulacije trgovanja z delnicami za člane kongresa tako ostaja ena izmed osrednjih tem razprav o integriteti ameriških državnih institucij.

Britanska krovna sindikalna organizacija Trades Union Congress (TUC) je opozorila na naraščajočo nacionalno krizo zaradi stresa, povezanega z delom. Raziskava sindikatov je razkrila, da se delavci v Združenem kraljestvu spopadajo z rekordnimi ravnmi obremenitev, medtem ko delodajalci pogosto neustrezno ocenjujejo tveganja ali ne ukrepajo za zaščito duševnega zdravja svojih zaposlenih. Po podatkih TUC skoraj 80 odstotkov sindikalnih predstavnikov poroča o prisotnosti stresa kot ključne težave na delovnih mestih. Podatki Izvršnega odbora za zdravje in varnost (HSE) so še dodatno osvetlili razsežnost problematike, saj so v obdobju 2024/25 zabeležili kar 22 milijonov izgubljenih delovnih dni zaradi stresa. Sindikati pozivajo k takojšnjim sistemskim ukrepom za zmanjšanje prekomernih delovnih obremenitev, ki negativno vplivajo na produktivnost in splošno zdravje prebivalstva. Poudarjajo, da gre za vprašanje, ki zahteva nacionalno strategijo, saj trenutno stanje povzroča nepopravljivo gospodarsko in družbeno škodo.

Elon Musk, lastnik podjetja Tesla in družbenega omrežja X, je javno objavil fotografijo z večerje s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom in prvo damo Melanio Trump. Musk je ob objavi zapisal, da sta imela s predsednikom "čudovito večerjo" in napovedal, da bo leto 2026 "neverjetno". Dogodek predstavlja pomemben mejnik v njunem odnosu, saj sta Trump in Musk po obdobju napetosti očitno utrdila svoje sodelovanje. Ta korak nakazuje, da bosta vplivna posameznika tesno sodelovala pri oblikovanju prihodnje politične in gospodarske agende, kar je Musk podkrepil z optimistično napovedjo za prihodnje leto. Srečanje se je odvilo v času, ko se znotraj gibanja MAGA in v širšem političnem prostoru ZDA vrstijo ugibanja o prihodnjih načrtih administracije in vplivu tehnoloških milijarderjev na državno politiko. Čeprav podrobnosti pogovora niso znane, javna objava fotografije služi kot jasen signal enotnosti med najvplivnejšim tehnološkim mogotcem in ameriškim predsednikom. Napoved leta 2026 verjetno namiguje na prihajajoče vmesne volitve v kongres ali druge strateške projekte, ki jih načrtujeta akterja. To zbližanje sledi obdobju, ko sta bila v sporih, vendar sta v zadnjih mesecih ponovno našla skupni jezik glede ključnih vprašanj ameriške notranje in zunanje politike.

Nemčija, ki je dolgo veljala za steber fiskalne stabilnosti v evroobmočju, se pod vodstvom vlade Friedricha Merza sooča z naraščajočimi pritiski na obvezniških trgih. Vlagatelji so začeli prevrednotiti nemško dolžniško strategijo, kar se odraža v nenavadnem krčenju razmikov med donosnostjo nemških državnih obveznic in obveznic držav z evropskega obrobja, kot so Italija, Španija in Portugalska. Medtem ko so te države tradicionalno veljale za bolj tvegane, se premije za tveganje zdaj zmanjšujejo, kar nakazuje na prelivanje kapitala iz Nemčije v druge evropske trge dolžniških instrumentov. Glavni razlog za zaskrbljenost trgov je obsežno zadolževanje prek posebnih skladov, s katerimi se Berlin namerava v prihodnjem desetletju dodatno zadolžiti za več kot 850 milijard evrov. Ta poteza je Nemčijo čez noč pahnila v tveganje dolžniške spirale, kar ogroža njen status varnega pristana za vlagatelje. Razmiki med španskimi in nemškimi obveznicami znašajo le še 0,4 odstotne točke, medtem ko so se donosi na italijanske obveznice, kljub visokemu javnemu dolgu države, približali nemškim na le 0,7 odstotne točke razlike. Poznavalci opozarjajo, da trgi že začenjajo vračunavati morebitne negativne posledice nemške proračunske politike na celotno stabilnost evroobmočja.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

Zajem Nicolása Madura je bil deležen širokih pohval, vendar tudi ostrih kritik, pri čemer so nekateri poudarjali, da gre za ponovitev ameriške politike spreminjanja režimov in gradnje držav. Razkrito je bilo, da naj bi Trump zavrnil Mario Machado kot začasno voditeljico Venezuele zaradi osebne zamere glede Nobelove nagrade za mir. Pojavile so se tudi trditve, da je Madurov ugrabitev del širše sionistične operacije.

Družba MSCI Inc. je napovedala, da bo 15. januarja sporočila svojo odločitev glede vključitve podjetij, ki imajo v svojih rezervah znatne količine bitcoina, v svoje svetovne borzne indekse. Ta odločitev bi lahko pomembno vplivala na prihodnje sprejemanje kriptovalut v korporativnem svetu, saj bi morebitna izključitev takšnih podjetij iz uveljavljenih meril povzročila prisilno prodajo delnic v vrednosti več milijard dolarjev. S tem bi se spremenil tudi način, kako Wall Street dojema bitcoin kot sredstvo za upravljanje likvidnosti v podjetjih. MSCI, ki upravlja več kot 246.000 delniških indeksov, služi kot ključni usmerjevalec za investicijske sklade, ki upravljajo s približno 18,3 bilijona dolarjev premoženja. Ker so ti indeksi temelj za številne naložbene portfelje, bi izključitev podjetij z izpostavljenostjo bitcoinu pomenila, da bi morali številni skladi, ki sledijo tem indeksom, nemudoma prodati svoje deleže v teh podjetjih. To bi ustvarilo velik prodajni pritisk na trgu in potencialno odvrnilo druga podjetja od naložb v digitalna sredstva.

Ameriška kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki se poslavlja od svoje funkcije v predstavniškem domu, je ostro kritizirala politiko predsednika Donalda Trumpa in Američane pozvala k davčnemu uporu v letu 2026. Greene, ki se je v zadnjem času distancirala od gibanja MAGA, je izrazila nezadovoljstvo nad ravnanjem administracije glede razkritja dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, kar je bil tudi eden izmed ključnih razlogov za njeno novembrsko napoved odstopa. V televizijskem intervjuju je kongresnica poudarila, da so predlagani ukrepi za reševanje stanovanjske krize, vključno s 50-letnimi hipotekarnimi posojili, žaljivi za mlajše generacije. Kritična je bila tudi do enkratnih denarnih pomoči, saj meni, da si državljani namesto tega želijo dolgoročno vzdržne politike. Po njenih besedah so volivci siti financiranja tujih vojn in domnevnih goljufij, zato naj bi se v letu 2026 pripravljal obsežen upor proti plačevanju davkov, kar bi lahko še dodatno destabiliziralo že tako napete politične razmere v Združenih državah Amerike.

Venezuelske oborožene sile so v nedeljo uradno priznale podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno voditeljico države, je v televizijskem nagovoru potrdil obrambni minister Vladimir Padrino López. Odločitev vojaškega vrha sledi ameriški operaciji, v kateri je bil pridržan dosedanji predsednik Nicolás Maduro, velik del njegovega varnostnega osebja pa ubit. Rodríguezova, ki jo je na položaj imenovalo venezuelsko vrhovno sodišče, je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ju zajele ameriške specialne enote. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v nedeljo podal presenetljivo izjavo, v kateri je ocenil, da je z Delcy Rodríguez v obdobju povolilnega prehoda mogoče sodelovati. Kljub predhodnim opozorilom predsednika Donalda Trumpa, da bo Rodríguezova nosila posledice v primeru neustreznega ravnanja, izjave Rubia nakazujejo na morebitno spremembo v strategiji Združenih držav Amerike do venezuelske prehodne oblasti. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna skupnost spremlja poteze nove začasne predsednice, ki jo je Maduro v preteklosti opisoval kot ključno zaveznico režima.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Kitajsko zunanje ministrstvo se je odzvalo z obljubo o nadaljevanju sodelovanja z Venezuelo. Trump je zavrnil možnost skorajšnjih novih volitev v Venezueli. Medtem pa se je mreža levičarskih neprofitnih organizacij odzvala na Trumpovo interpretacijo racije na Maduro. Richard Haass iz Project Syndicate poudarja, da operacija aretacije Madura odraža Trumpovo doktrino, ki daje prednost ameriškim interesom na zahodni polobli.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Ameriško gospodarstvo vstopa v leto 2026 v znamenju znatne negotovosti, ki jo narekujejo odločitve o obrestnih merah Zveznih rezerv (Fed), pričakovana sodba vrhovnega sodišča glede carin predsednika Donalda Trumpa in potencialni poki balonov v sektorju umetne inteligence. Kljub znižanju inflacije z vrha v letu 2022 ameriška gospodinjstva ostajajo previdna, saj se stopnja brezposelnosti vztrajno, čeprav zmerno, zvišuje. Fed je konec leta 2025 že tretjič znižal ključno obrestno mero za četrt odstotne točke, kar je sprožilo ugibanja, ali se cikel sproščanja denarne politike zaključuje ali pa gre za pripravo na recesijo. Na kapitalskih trgih se vlagatelji spopadajo z vprašanjem vključevanja bitcoina v tradicionalne finančne sisteme. Ponudnik indeksov MSCI Inc. bo sredi januarja sprejel ključno odločitev o tem, ali bo iz svojih globalnih referenčnih indeksov izključil podjetja, ki držijo velike rezerve bitcoina kot primarno premoženje. Ta poteza bi lahko povzročila za več milijard dolarjev prisilnih prodaj delnic teh podjetij in določila nov precedens za to, kako Wall Street obravnava kriptovalute kot zakladniško sredstvo podjetij. Hkrati analitiki opozarjajo na morebitne popravke na borzah po treh letih rasti, še posebej, če se obeti za leto 2026 izkažejo za preveč optimistične.

Grška vlada je v sodelovanju s socialnimi partnerji napovedala obsežne spremembe na področju plač v zasebnem sektorju, ki bodo stopile v veljavo leta 2026. Po trenutnih načrtih se bo minimalna plača povišala na več kot 880 evrov, kar odraža prizadevanja države za izboljšanje življenjskega standarda po dolgotrajnih obdobjih varčevanja. Za določene kategorije zaposlenih bi povišanja lahko dosegla celo med 15 in 20 odstotki, kar predstavlja enega največjih skokov v zadnjih letih. Ključni element napovedanih sprememb je ponovna uvedba in razširitev kolektivnih pogajanj, s katerimi želijo oblasti doseči, da bi kolektivne pogodbe zajele čim večje število gospodarskih panog. Pričakovanja javnosti in socialnih partnerjev so izjemno visoka, saj naj bi novi ukrepi spodbudili gospodarsko rast in povečali kupno moč prebivalstva. Izvajanje prvih korakov te reforme se bo po napovedih začelo že v prihodnjih mesecih, ko bodo dorečeni končni okvirji sporazuma med vlado in sindikati.

Naraščajoče povpraševanje po umetni inteligenci (UI) je povzročilo strmo povišanje cen pomnilniških čipov, kar predstavlja resno grožnjo evropskim načrtom za razvoj digitalnega gospodarstva. Evropa se trenutno spopada s pomanjkanjem strategije za izhod iz cenovne spirale, medtem ko upravljavci podatkovnih centrov občutijo vse večje finančne pritiske. Moduli RAM so se iz običajnih izdelkov preoblikovali v ključne strateške vire novega gospodarstva, ki so nujni za pametne telefone, strežnike in industrijsko proizvodnjo. Strateški boj za prevlado na trgu polprevodnikov se dodatno zaostruje zaradi geopolitičnih napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nedavno podjetju NVIDIA podelila omejeno dovoljenje za izvoz čipov na Kitajsko, vendar ob tem uvaja 25-odstotne izvozne dajatve. ZDA čipe vse pogosteje uporabljajo kot geopolitični vzvod, podobno kot so to storile z dobavami utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Evropo. Evropska unija tako ostaja ujeta med pritiski trga in pomanjkanjem lastnih zmogljivosti na področju kritične strojne opreme.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so iz zapora v Brooklynu s helikopterjem in oklepnimi vozili prepeljali na zvezno sodišče na Manhattnu. V New Yorku sta bila pridržana od sobote, obtožena sta trgovine z drogami. Švica je zamrznila sredstva Nicolása Madura.

Grška letališča so se danes spopadala z obsežnimi odpovedmi in zamudami letov zaradi nenadnega izpada radijskih frekvenc, ki so ključne za komunikacijo v letalskem prometu. Težave so povzročile popoln zastoj v zračnem prostoru nad državo, zaradi česar je na tleh obtičalo več tisoč potnikov. Kot poroča tiskovna agencija Reuters, so bili vsi odhodi in prihodi na mednarodnem letališču Eleftherios Venizelos v Atenah uradno ustavljeni ob 9. uri po lokalnem času. Zaradi okvare komunikacijskih sistemov so bili nadzorniki zračnega prometa prisiljeni prekiniti operacije, kar je povzročilo verižno reakcijo zamud po vsej Evropi. Tehnične ekipe so napako odpravljale več ur, promet pa se je začel postopoma sproščati šele po 14. uri po srednjeevropskem času. Pristojne službe še preiskujejo natančen vzrok za odpoved frekvenc, medtem ko letalski prevozniki opozarjajo, da bo normalizacija urnikov trajala do konca dneva.

Nemški finančni minister Lars Klingbeil je za proračunsko leto 2026 napovedal znatno znižanje sredstev za nemško zvezno računsko sodišče (Bundesrechnungshof). Odločitev o krčenju sredstev in morebitni ukinitvi ene izmed revizijskih ravni je v javnosti sprožila ostre odzive, saj prihaja neposredno po tem, ko je ta neodvisni organ izdal izjemno kritično poročilo o javnofinančni politiki in zadolževanju vlade pod vodstvom Friedricha Merza. Kritiki ministru očitajo, da gre za politični povračilni ukrep proti instituciji, ki je opozorila na tveganja povečevanja dolga in obrestnih mer v trenutnem državnem proračunu. Medtem ko finančno ministrstvo poudarja potrebo po varčevanju na vseh ravneh, opozicija in finančni strokovnjaki opozarjajo, da bi omejevanje proračuna nadzorne institucije lahko resno ogrozilo transparentnost porabe javnega denarja. Takšno ravnanje po mnenju nekaterih predstavlja nevaren precedens v nemški fiskalni politiki, kjer so neodvisni revizijski organi doslej uživali visoko stopnjo avtonomije.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

Nemški bančni sektor se ob koncu leta 2025 spopada z naraščajočo krizo, ki jo povzroča rekordno število stečajev v gospodarstvu. Po dostopnih podatkih je v preteklem letu insolventnost razglasilo približno 24.000 podjetij, kar predstavlja najvišjo raven po letu 2003. Ta negativni trend se neposredno odraža v bilancah hranilnic in zadružnih bank, ki v veliki meri financirajo nemški srednji razred (Mittelstand). Skupna vrednost neplačanih posojil je v zadnjem letu dosegla približno 57 milijard evrov, kar sledi že tako visokim izgubam iz leta poprej. Strokovnjaki kot glavne vzroke za gospodarsko oslabelost navajajo kombinacijo pretirane regulacije, deindustrializacije zaradi podnebnih politik in energetsko krizo. Ti dejavniki so povzročili zmanjšanje zasebnega povpraševanja in zmanjšali privlačnost Nemčije za industrijsko proizvodnjo. Ker nemški Mittelstand približno 40 odstotkov svojih potreb financira prek hranilnic in 25 odstotkov prek zadružnih bank, so prav te finančne ustanove najbolj izpostavljene tveganjem zaradi neizpolnjevanja obveznosti dobaviteljev in podjetij v težavah. Razmere kažejo na globoko strukturno krizo nemškega gospodarskega modela, ki se zdaj seli v jedro finančnega sistema.

Grška agencija za civilno letalstvo je izdala opozorilo o znatnih motnjah v grškem zračnem prostoru (FIR Atene), ki so onemogočile normalno izvajanje vzletov in pristankov na vseh letališčih v državi. Težave so nastale zaradi tehnične okvare na sistemu radijskih frekvenc, kar je povzročilo drastično zmanjšanje zmogljivosti nadzora zračnega prometa. Po dostopnih informacijah so se oblasti odločile za omejitev letov, saj varno vodenje zrakoplovov v trenutnih razmerah ni bilo mogoče zagotoviti. Zaradi okvare radijskih zvez sprva niso izvajali nobenih potniških linij, kar je povzročilo kopičenje zamud in preusmeritve letov, ki so že bili v zraku. Tehnične ekipe si prizadevajo za odpravo napake na komunikacijski infrastrukturi, medtem ko so potniki na letališčih po vsej državi obtičali. Incident poudarja ranljivost ključne letalske infrastrukture v regiji, ki se je v preteklosti že srečevala z operativnimi težavami zaradi tehničnih ali vremenskih dejavnikov.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po vojaškem posredovanju v Venezueli, ki je vključevalo letalske napade in zajetje predsednika Nicolása Madura, napovedala vzpostavitev popolnega nadzora nad tamkajšnjimi zalogami nafte. Združene države Amerike so sporočile namero o neposrednem upravljanju države, hkrati pa so svoja vrata odprle ameriškim naftnim korporacijam. Odločitev je utemeljena z ameriško odvisnostjo od energentov, kar predstavlja osrednji steber nove zunanje politike Washingtona do Karibov. Dogodki so sprožili val protestov po celotnih Združenih državah Amerike in v tujini, kjer so demonstranti pod geslom »Brez krvi za nafto« obsodili vojaško agresijo in zahtevali umik ameriških sil. Kritiki poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v suverenost tuje države z namenom izkoriščanja naravnih bogastev. Kljub mednarodnemu ogorčenju Washington vztraja pri ohranitvi vojaške prisotnosti, dokler ameriški interesi v energetskem sektorju ne bodo v celoti zavarovani.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale z venezuelskimi naftnimi rezervami in prevzele nadzor nad tamkajšnjo industrijo. Po nedavni vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so ameriške elitne enote zajele predsednika Nicolása Madura, je Trump jasno izrazil namero, da bo Washington določal prihodnost te južnoameriške države, dokler ameriški interesi glede energentov ne bodo popolnoma zavarovani. Po njegovih besedah bodo ameriška podjetja vložila milijarde dolarjev v obnovo dotrajane naftne infrastrukture, s čimer želijo ZDA izkoristiti obsežno naravno bogastvo države, ki ga je prejšnji režim po njihovem mnenju zanemarjal. Trumpova administracija je poudarila, da bo nova vlada v Venezueli delovala v tesnem sodelovanju z Belo hišo, kar v praksi pomeni izvajanje navodil iz Washingtona. Poleg gospodarskih načrtov je Trump opozoril tudi sosednje države, zlasti Kolumbijo, da bodo ZDA ohranile močno vojaško prisotnost v regiji in po potrebi znova posredovale. Takšen razvoj dogodkov pomeni korenit preobrat v ameriški zunanji politiki, saj Združene države Amerike zdaj odkrito prevzemajo upravljanje suverene države zaradi njenih naravnih virov, kar sledi neposredno po januarski vojaški aretaciji Nicolása Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaškem napadu na Venezuelo in zajetju tamkajšnjega predsednika Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale to južnoameriško državo. V izjavi je poudaril, da bodo glavno vlogo pri investicijah in obnovi gospodarstva prevzele ameriške naftne družbe, s čimer je potrdil namero o prevzemu nadzora nad najbogatejšimi zalogami nafte na svetu. Po navedbah ameriške administracije je bila operacija nujna za stabilizacijo regije, vendar Trump podrobnosti o načinu vzpostavitve nove oblasti še ni razkril. Zaradi vojaškega posredovanja in napovedi o izkoriščanju naravnih virov so v Združenih državah Amerike in po svetu izbruhnili množični protesti. Protestniki pod geslom "Brez krvi za nafto" zahtevajo takojšen umik ameriških sil iz Venezuele ter obsojajo bombardiranje in ugrabitev tujega državnega voditelja. Kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in nevarnost dolgotrajnega konflikta, medtem ko Trumpova administracija vztraja pri radikalni spremembi politične in gospodarske ureditve Venezuele pod ameriškim vodstvom.

Ameriški predsednik Donald Trump je na sobotni novinarski konferenci razkril, da so bili glavni motivi za ameriško posredovanje v Venezueli povezani z bogatimi zalogami surove nafte. Trump je odkrito izjavil, da so Združene države Amerike zrušile tamkajšnjo oblast z namenom pridobitve energetskih virov, kar potrjuje dolgoletne sume kritikov o naravi ameriške zunanje politike v regiji. Poleg priznanja glede nafte je Trump napovedal ambiciozne in kontroverzne načrte za prihodnje upravljanje s to južnoameriško državo. Predsednik je poudaril, da namerava njegova administracija neposredno »upravljati« Venezuelo, ob tem pa je zagrozil z možnostjo drugega napada, če cilji ne bodo v celoti izpolnjeni. Te izjave predstavljajo oster odklon od tradicionalne diplomatske retorike, ki je običajno poudarjala demokratične procese in humanitarne razloge. Napovedano stopnjevanje agresije in neposredna grožnja z vojaško silo sta povzročili precejšnje vznemirjenje v mednarodni skupnosti, saj neposredno posegata v suverenost države članice Združenih narodov.

Ameriške sile so v nočni operaciji bombardirale Venezuelo in ugrabile predsednika Nicolása Madura, kar predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je kmalu po napadu v pogovoru za televizijsko hišo Fox News nakazal možnost prihodnjih konfliktov z Mehiko. Kot ključni razlog za posredovanje v Venezueli se navajajo njene ogromne zaloge nafte, pri čemer kritiki opozarjajo na vpliv velikih naftnih korporacij na odločitve Bele hiše. Trump je v intervjuju posebej izpostavil Mehiko in njeno predsednico Claudio Sheinbaum. Čeprav je predsednico označil za sposobno, je zatrdil, da državo v resnici obvladujejo mamilarski karteli, pred katerimi naj bi bila Sheinbaunova prestrašena. Trump je poudaril, da bo glede Mehike »treba nekaj storiti«, in razkril, da je mehiški strani že večkrat ponudil ameriško vojaško pomoč za uničenje kartelov. Odzivi na družbenih omrežjih so polni kritik o vmešavanju v suverenost zavezniške države, še posebej v luči prihajajočega svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga bodo čez pol leta gostile ZDA, Mehika in Kanada.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so 3. januarja zajeli Nicolása Madura, javno razkril načrte za neposreden ameriški nadzor nad državno naftno industrijo. Trump je poudaril, da bodo ameriška podjetja prevzela obnovo kritične infrastrukture in začela ustvarjati dobiček, ob tem pa je prejšnje venezuelske vlade obtožil kraje nafte, ki naj bi po njegovih besedah pripadala ZDA. Administracija v Washingtonu pričakuje vzpostavitev nove vlade v Caracasu, ki bo sledila navodilom Bele hiše in omogočila popoln dostop do največjih svetovnih zalog surove nafte. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Washingtona za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Trumpove izjave potrjujejo, da so bili ekonomski interesi, povezani z energetskimi viri, ključni motiv za vojaško posredovanje. Medtem ko so uradni razlogi vključevali boj za demokracijo in politično stabilnost, so trenutne dejavnosti ameriških sil in napovedi o neposredni vključenosti v naftni sektor sprožile razprave o kršitvah suverenosti in geopolitičnih interesih ZDA v regiji.

Zadržanje venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike je sprožilo obsežne razprave o prihodnosti svetovnega naftnega trga in geopolitičnih posledicah za Rusijo. Venezuela, ki razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu, bi pod vplivom Washingtona lahko bistveno spremenila svojo vlogo na trgu. Ameriški predsednik Donald Trump je jasno izrazil namero, da ameriškim naftnim podjetjem ponovno omogoči črpanje v tej južnoameriški državi, s čimer bi ZDA neposredno vplivale na znižanje svetovnih cen energentov. Analitiki ocenjujejo, da takšen razvoj dogodkov predstavlja resno grožnjo ruskemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od prihodkov iz prodaje nafte. Povečana ponudba venezuelske nafte bi povzročila dodaten pritisk na Moskvo in oslabila njen vpliv v regiji. Donald Trump je ob tem poudaril, da Washington ne želi tvegati, da bi na oblast v Caracasu prišel kdorkoli drug, ki ne bi bil naklonjen ameriškim interesom. Operacija odstavljanja Madurovega režima se tako ne kaže le kot vprašanje boja proti kriminalu, temveč kot strateški premik za zagotovitev energetske prevlade ZDA in omejevanje ruskih ambicij.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike ohranile prisotnost in vpliv v Venezueli, dokler ne bo zagotovljen popoln nadzor nad tamkajšnjimi zalogami nafte. Trumpova administracija svojo zunanjo politiko do te južnoameriške države vse bolj osredotoča na energetske vire, pri čemer nafto izpostavlja kot ključni strateški element ameriških interesov. Ta poteza pomeni nadaljevanje pritiska na venezuelski politični vrh, hkrati pa utrjuje vlogo ameriških energetskih korporacij v regiji. Napovedi o nadzoru nad naftnimi polji prihajajo v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, kjer ameriška stran odkrito podpira opozicijske struje in si prizadeva za politično stabilizacijo, ki bi bila naklonjena zahodnim trgom. Po navedbah analitikov Trumpova retorika potrjuje, da gospodarski interesi, predvsem odvisnost od fosilnih goriv, ostajajo primarno vodilo ameriškega posredovanja v tujini. Medtem ko Caracas poziva k notranjemu političnemu dialogu, Washington s svojimi zahtevami po energetski varnosti postavlja nove pogoje za prihodnje diplomatske odnose.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da se Združene države Amerike trenutno odločajo o prihodnjih korakih glede Venezuele, pri čemer je poudaril, da bo Washington v proces vključen zelo intenzivno. V pogovoru za televizijo Fox News je Trump dejal, da si ne morejo privoščiti tveganja, da bi upravljanje države prevzel kdo drug namesto ameriške administracije po tem, ko so sile ZDA izvedle vojaški napad in zajele venezuelskega predsednika. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele konec leta 2025 z ameriškimi operacijami na venezuelskem ozemlju. Na napovedi se je odzval tudi energetski velikan Chevron s sedežem v Teksasu. Podjetje, ki je v Venezueli prisotno že več kot stoletje, je izrazilo pripravljenost na konstruktivno sodelovanje s Trumpovo administracijo pri zagotavljanju mirnega in zakonitega prehoda oblasti. Chevronov interes je predvsem stabilnost in gospodarsko okrevanje države, kar bi okrepilo tudi energetsko varnost ZDA. Družba je svojo vlogo v državi ohranila skozi številna politična obdobja, od diktature Juana Vicenteja Gómeza dalje, zdaj pa se spopada z novimi geopolitičnimi razmerami po neposrednem ameriškem posredovanju.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnem nagovoru podrobno opisal svojo izkušnjo spremljanja vojaškega napada na Venezuelo, ki ga je primerjal z gledanjem televizijske oddaje. Operacija, katere cilj je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je bila po Trumpovih besedah uspešna in izvedena z izjemno hitrostjo ter nasiljem. Predsednik je napad spremljal iz varne sobe v svojem luksuznem letovišču na Floridi, obkrožen z generali in svetovalci, pri čemer je poudaril kompleksnost akcije in dejstvo, da na ameriški strani ni bilo smrtnih žrtev, kar posredno nakazuje na možne izgube na venezuelski strani. Istočasno se Trumpova administracija sooča z upadom zanimanja javnosti, kar se odraža v močnem padcu prodaje političnih knjig, ki podpirajo njegove poglede. Po poročanju revije The Atlantic so dela avtorjev, kot so Newt Gingrich, Joe Concha in celo predsednikov sin Eric Trump, hitro izpadla s seznamov knjižnih uspešnic. Analitiki ocenjujejo, da je ameriška javnost po desetletju Trumpove prisotnosti v politiki nasičena z informacijami o njem, edina izjema pri prodajnih rezultatih pa ostajajo spomini nekdanje prve dame Melanie Trump. Ta trend upadanja zanimanja sovpada z zgodovinskimi porazi republikancev v ključnih državah konec leta 2025.

V letu 2025 se v ameriški gostinski panogi uveljavlja nov trend, kjer najbolj iskani artikli niso več gurmanski izdelki, temveč cenovno ugodni varčni meniji (t. i. value meals). Ta premik v potrošniškem vedenju odraža globoke strukturne težave v gospodarstvu, saj se obisk restavracij za povprečnega državljana spreminja v vajo iz proračunskega načrtovanja. Ko prehranjevanje zunaj doma postane vprašanje preživetja namesto užitka, to nakazuje na resno znižanje kakovosti življenja in erozijo kupne moči prebivalstva. Restavracije, ki so bile zgodovinsko stičišča družabnega življenja, se danes soočajo z izjemno ostrim konkurenčnim bojem za vsakega gosta. Panoga, ki je prisotna v vsakem mestu in vasi, poroča o novem trendu, kjer gostje jedilnike berejo z desne proti levi, torej najprej preverijo ceno in šele nato ponudbo hrane. Analitiki opozarjajo, da takšne spremembe niso zgolj prehodne narave, temveč so jasen indikator dolgotrajnih posledic inflacije in rastočih življenjskih stroškov, ki silijo verige hitre prehrane v agresivno oglaševanje najcenejših možnosti za ohranitev prometa.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več deset tisoč prebivalcev. Po ocenah operaterja Stromnetz Berlin bi lahko odpravljanje napak pri nekaterih odjemalcih trajalo vse do prihodnjega četrtka. Do motenj v oskrbi je prišlo nenadoma, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti v mestnem prometu in vsakodnevnem življenju prizadetih četrti. Operaterji omrežja se spopadajo z zahtevno sanacijo, saj obseg okvare zahteva dolgotrajna popravila na ključni infrastrukturi. Strokovnjaki trenutno še ugotavljajo natančen vzrok za tako obsežen izpad, medtem ko mestne oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil. Gre za enega večjih infrastrukturnih izzivov v mestu v zadnjem obdobju, saj dolgotrajna prekinitev oskrbe neposredno vpliva na gospodinjstva in lokalna podjetja.

Grški kmetje in živinorejci so v soboto, 3. januarja, izvedli prvo organizirano protestno akcijo v novem letu na severu Grčije. Protestniki iz širše regije Kilkis so se dopoldne zbrali s kmetijskimi vozili in traktorji na lokalnem stadionu, nato pa se odpravili na protestni pohod skozi središče mesta. S svojo akcijo so želeli opozoriti na nerešene težave v kmetijskem sektorju in zahtevati srečanje s predstavniki vlade, konkretno s politikom Giorgosom Georgantasom. Ker do srečanja ni prišlo, so kmetje napovedali stopnjevanje pritiska. Zvečer so kmetje iz blokade pri Kilkisu svojo dejavnost preselili proti mejnemu prehodu Evzoni na meji s Severno Makedonijo, kjer so načrtovali zaporo carinskega območja. Ta poteza predstavlja nadaljevanje nemirov, ki so se začeli že v lanskem letu in so se kljub prazničnemu času le še okrepili. Kmetje vztrajajo pri svojih zahtevah po večji državni pomoči in ugodnejši kmetijski politiki, pri čemer poudarjajo, da bodo z blokadami ključnih prometnih vozlišč nadaljevali, dokler njihove zahteve ne bodo uslišane.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo. Poudaril je, da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo infrastrukture. Izpostavljeno je bilo, da je cilj operacije ZDA prevzem venezuelskih naftnih virov. Operacija ZDA naj bi bila izvedena briljantno in naj bi koristila ameriškim državljanom na različne načine.

Najnovejša raziskava o stanju na ameriškem trgu dela je pokazala, da kljub rasti nominalnih plač in močnemu povpraševanju po delovni sili milijoni delavcev še vedno zaslužijo manj kot 20 dolarjev na uro. Podatki Inštituta za ekonomsko politiko (EPI) za julij 2025 razkrivajo, da izobrazba sicer ostaja ključen dejavnik pri določanju višine zaslužka, vendar ne zagotavlja samodejno visoke plače ali varne zaposlitve. Največje tveganje za nizke prihodke imajo delavci brez končane srednje šole, saj jih približno dve tretjini, kar predstavlja 6,9 milijona ljudi, prejema plačilo pod pragom 20 dolarjev. Strukturna analiza kaže, da največjo posamično skupino slabo plačanih delavcev predstavljajo tisti s srednješolsko izobrazbo, ki štejejo skoraj 15,9 milijona ljudi oziroma 43 odstotkov vseh zaposlenih v tej izobrazbeni kategoriji. Raziskava poudarja, da tudi delni študij brez pridobljene diplome ne nudi popolne zaščite pred nizkimi plačami, saj več kot tretjina delavcev v tej skupini, skupaj 12,9 milijona, še vedno ne dosega omenjenega plačnega praga. Ti podatki kažejo na globoke strukturne izzive na ameriškem trgu dela, kjer dostop do višje plačanih delovnih mest ostaja omejen za velik del populacije.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno zaslužila približno 726.000 evrov, kar znatno presega njeno uradno osnovno plačo. Kot poročajo tuji mediji, ki se sklicujejo na analizo časnika Financial Times, osnovno plačilo Lagardove znaša 466.000 evrov, vendar se je končni znesek zaradi dodatkov in ugodnosti povišal za približno 56 odstotkov. S tem prejemkom se Lagardova uvršča med najbolje plačane uradnike v Evropski uniji, njen zaslužek pa opazno presega celo plačo predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve. Podatki o visokih prejemkih so v javnosti sprožili razprave o plačni politiki v vrhu evropskih institucij, predvsem v primerjavi s povprečnimi prihodki državljanov in drugimi visokimi funkcionarji, kot je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Analiza razkriva, da dodatki k osnovni plači vključujejo različna nadomestila, ki so del pogodbenih obveznosti za najvišje predstavnike centralne banke. Kljub temu, da so ti zneski v skladu z internimi pravili institucije, so razkritja v finančnih krogih povzročila določeno mero nelagodja zaradi kontrasta z gospodarskimi razmerami v evrskem območju.

Vrednost kriptovalute bitcoin se je v zadnjem trgovalnem obdobju ponovno približala psihološki meji 90.000 ameriških dolarjev, kar je posledica močnega povratka povpraševanja po promptnih borznih skladih (ETF). V bitcoin produkte se je nateklo približno 471 milijonov dolarjev, medtem ko so skladi za ethereum zabeležili 175 milijonov dolarjev prilivov. Kljub temu da je kriptovaluta dosegla najvišjo raven v zadnjih treh tednih, trgovalni podatki z derivati kažejo na previdnost vlagateljev, ki še niso povsem prepričani v nadaljnjo dolgoročno rast. Analitiki opozarjajo na ključne tehnične ravni, kjer bi preboj nad 90.600 dolarjev lahko sprožil kratkoročni skok proti vrednosti 94.589 dolarjev. Po drugi strani pa bi neuspeh pri ohranjanju trenutnih ravni lahko povzročil likvidacije dolgih pozicij v bližini meje 88.000 dolarjev. Trg trenutno poganjajo predvsem institucionalni prilivi in povečano tveganje vlagateljev, kar je v nasprotju z decembrskim trendom, ko so odlivi iz ETF-jev povzročili oster padec cen.

Analize gospodarskega stanja ob prelomu leta v Nemčiji in Združenih državah Amerike razkrivajo naraščajoče pritiske na podjetniški sektor in gospodinjstva. V Nemčiji je raziskava inštituta ifo in Fundacije za družinska podjetja, v kateri je sodelovalo več kot 1700 podjetij, pokazala kritično poslabšanje konkurenčnosti države. Več kot 80 odstotkov vprašanih je izpostavilo nevzdržne davčne obremenitve in visoke stroške dela, ki zavirajo rast in otežujejo nagrajevanje zaposlenih. Hkrati so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v letu 2025 zabeležile mešane rezultate. Kljub robustni gospodarski rasti, ki je v tretjem četrtletju dosegla 4,3 odstotka, so se povprečne carinske stopnje povzpele na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov in povečale pesimizem med ameriškimi potrošniki glede njihove prihodnje finančne varnosti.

Globalno povpraševanje po električni energiji, ki ga poganja predvsem strmo naraščanje potreb podatkovnih centrov za umetno inteligenco, je spodbudilo prehod k malim modularnim reaktorjem (SMR). Ti reaktorji predstavljajo odgovor na omejitve obnovljivih virov energije, ki zaradi svoje občasne narave ne morejo zagotavljati neprekinjenega napajanja. Jedrska energija se v tem okviru uveljavlja kot bistven vir stabilne pasovne moči, ki deluje 24 ur na dan. Kljub velikemu zanimanju se razvoj SMR-jev spopada z realnimi ekonomskimi izzivi in ozkimi grli pri dobavi goriva. Tehnologija, ki obljublja hitrejšo in cenejšo gradnjo v primerjavi s tradicionalnimi jedrskimi elektrarnami, je trenutno v fazi intenzivnega prilagajanja tržnim razmeram. Strokovnjaki poudarjajo, da bo za uspešen prehod na tovrstno energijo ključna vzpostavitev stabilnih dobavnih verig in doseganje ekonomije obsega.

Grški minister za kmetijstvo in prehrano Kostas Tsiaras je v pogovoru za televizijo ERTNEWS pozval kmete h konstruktivnemu dialogu in poudaril, da mora prevladati zdrava pamet. Minister je izrazil upanje, da bodo kmetje razumeli, da je pogajalska miza edini način za reševanje njihovih težav in zahtev. Po njegovih besedah je vlada že naredila konkretne korake in se odzvala na številne zahteve kmetijskega sektorja, vendar so nadaljnji premiki odvisni od pripravljenosti na pogovor. Tsiaras je izpostavil, da sta stabilnost in vzajemno razumevanje ključna za dolgoročno reševanje odprtih vprašanj v kmetijstvu. Čeprav kmetje napovedujejo stopnjevanje protestov, grška vlada vztraja pri stališču, da rešitve niso mogoče s cestnimi zapaporami, temveč z argumentirano razpravo o finančnih zmožnostih države in kmetijski politiki Evropske unije. Minister je ob tem podčrtal, da so interesi kmetov in države v osnovi povezani.

Grški kmetje so za nedeljo v Malgari pri Solunu sklicali vsesplošno konferenco, na kateri bodo predstavniki kmetijskega sektorja odločali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti. Trenutne razmere na cestah v severni Grčiji so sicer stabilne, saj promet poteka nemoteno, vendar kmetje čakajo na uradne smernice svojega krovnega organa. Srečanje, ki se bo začelo ob 12. uri, velja za ključno točko gibanja, saj se pričakujejo predlogi za znatno stopnjevanje blokad po vsej državi. Na konferenci bodo delegati obravnavali dve glavni smeri delovanja: bodisi takojšnjo poostritev ukrepov na nacionalni ravni bodisi prepustitev končnih odločitev lokalnim odborom na posameznih cestnih blokadah. Gibanje, ki traja že več kot mesec dni, korenini v nezadovoljstvu zaradi kmetijske politike in visokih stroškov pridelave. Odločitve, sprejete v Malgari, bodo neposredno vplivale na pretočnost ključnih prometnih žil v Grčiji v začetku leta 2026.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v novoletnem intervjuju z novinarjem Ignaciom Ramonetom izrazil pripravljenost na neposredne pogovore z administracijo Združenih držav Amerike. Maduro je poudaril, da so vrata Venezuele odprta za ameriške investicije v nacionalni naftni sektor, hkrati pa je pozval k sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Kljub spravljivemu tonu do ameriškega ljudstva, ki ga je označil za prijateljskega, je predsednik opozoril na nenehno vojaško grožnjo in obtožil Washington poskusov prilaščanja venezuelskih naravnih virov. Napetosti med državama so se v zadnjem obdobju stopnjevale zaradi ameriške politike pritiska, ki jo je Maduro označil za diplomacijo topovnjač. Ta je po njegovih navedbah povzročila strm padec domače proizvodnje nafte. Čeprav je Maduro potrdil, da je imel v preteklosti spoštljiv telefonski pogovor z Donaldom Trumpom, ostaja kritičen do imperialističnih teženj ZDA. Vrhunec diplomatskih trenj predstavljajo ameriške obtožbe o narkoterorizmu in visoka denarna nagrada za Madurovo aretacijo, kar venezuelski vrh razume kot poskus destabilizacije in vzpostavitve marionetne vlade.

Premoženje ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je v letu 2025 znatno povečalo, predvsem na račun širitve njegovega poslovnega imperija, ki poleg nepremičnin sedaj vključuje kriptovalute, pametne telefone in licenčno blago. Po podatkih revije Forbes se je njegova neto vrednost z lanskih 3,9 milijarde dolarjev povzpela na 7,3 milijarde dolarjev do septembra 2025. Kljub osebni finančni rasti pa podatki kažejo, da so se naložbe malih vlagateljev v sredstva, povezana s Trumpovim imenom, odrezale slabše od tržnega povprečja. Delnice podjetja Trump Media & Technology Group, ki se je decembra združilo s TAE Technologies, so namreč podlegle tržnim pritiskom in niso prinesle pričakovanih donosov. Hkrati so se pojavile resne kritike glede Trumpove zunanje politike in nacionalne varnosti. Analitiki opozarjajo, da so prepovedi potovanj in omejitve, ki jih uvaja administracija, nedosledne in potencialno motivirane s poslovnimi interesi. Države, v katerih se nahajajo nepremičnine s Trumpovo znamko ali kjer člani njegovega ožjega kroga sklepajo visoke poslovne dogovore, niso vključene v omejitve potovanj. To vzbuja pomisleke, da predsednik pri vprašanjih nacionalne varnosti daje prednost osebnemu bogatenju pred strateškimi interesi države, kar sovpada s preteklimi kritikami o njegovem vplivu na gospodarstvo in Federalne rezerve.

Republikanska stranka se slabo leto pred vmesnimi volitvami leta 2026 spopada z resnimi notranjimi pritiski in upadom javnomnenjske podpore, ki ga analitiki pripisujejo predvsem politiki in retoriki predsednika Donalda Trumpa. Neimenovani republikanski senator je javno priznal, da sporočila stranke ne odmevajo več pri širšem krogu volivcev, kar povzroča precejšnjo mero pesimizma glede ohranitve kongresne večine. Glavni zakonodajni dosežek leta 2025, zakon OBBB (One Big Beautiful Bill Act), ki so ga poskušali rebrati v davčne olajšave za delavske družine, med volivci ni dosegel pričakovanega učinka. Notranja razhajanja znotraj stranke so se dodatno poglobila ob preobrazbi ene najbolj gorečih Trumpovih zaveznic, Marjorie Taylor Greene. Njen odmik od predsednika in zavračanje nekaterih medijskih virov, kot je Fox News, ki jih je označila za dejansko nezanesljive, nakazujeta na globlji razkol v gibanju MAGA. Medtem ko vodstvo stranke v predstavniškem domu s Stevom Scalisom na čelu skuša izpostaviti modernizacijo nadzora zračnega prometa in stabilizacijo davčnih stopenj, se baza volivcev, zlasti srednji razred, po anketah sodeč vse bolj oddaljuje od aktualne administracije. Analitiki opozarjajo, da bi lahko kombinacija neuspešnih gospodarskih sporočil in osebnega obračunavanja Donalda Trumpa znotraj lastnih vrst privedla do t. i. »modrega vala« na prihajajočih volitvah. Republikanci so že leta 2025 doživeli vrsto porazov na lokalnih ravneh v Virginiji in New Jerseyju, kar so številni interpretirali kot jasen signal upadanja Trumpovega vpliva in naraščajočega nezadovoljstva z njegovo politično smerjo.

Guvernerka zvezne države New York Kathy Hochul je po začetnem nasprotovanju privolila v odpravo državnega davka na napitnine, s čimer se je uskladila z zvezno zakonodajo, ki jo je predlagal predsednik Donald Trump. Zakon, znan kot 'One Big Beautiful Bill', predvideva odpravo zveznih davkov na napitnine in plačilo nadur za določene poklicne skupine, vključno z delavci v tovarnah, ter uvaja nove olajšave za upokojence. Ameriški finančni minister Scott Bessent je zakon označil za najbolj pro-delavsko zakonodajo generacije, hkrati pa je ostro kritiziral guvernerje demokratskih zveznih držav, ki so sprva zavračali uskladitev državnih davčnih politik z zveznimi. Bessent je guvernerje New Yorka, Illinoisa in Colorada obtožil namernega oviranja lastnih prebivalcev pri dostopu do ugodnosti, ki jih prinaša nova zvezna zakonodaja. Finančno ministrstvo je napovedalo posledice za države, ki bi vztrajale pri tovrstnem oviranju gospodarskega okrevanja. Po stopnjevanju pritiskov iz Washingtona je Hochulova na prvi dan novega leta napovedala, da bo New York sledil zveznemu zgledu, kar bo povečalo razpoložljivi dohodek delavcev v storitvenem sektorju. Odločitev predstavlja pomemben zasuk v politiki modrih zveznih držav glede sodelovanja z novo zvezno administracijo pri davčnih reformah.

Podjetje Ørsted, največji svetovni razvijalec vetrnih elektrarn na morju, je sprožilo sodni postopek proti administraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Tožba se nanaša na odločitev vlade o prekinitvi najemnih pogodb in zaustavitvi del na projektu Revolution Wind, ki poteka ob vzhodni obali Združenih držav Amerike. Podjetje Revolution Wind LLC, ki je v polovični lasti skupine Ørsted, izpodbija zakonitost vladnega ukrepa, ki je zamrznil gradbena dela na strateško pomembnem območju. Ameriška zvezna vlada je svojo odločitev zaustavitve več večjih projektov vetrnih elektrarn utemeljila z varnostnimi tveganji. Po uradnih navedbah naj bi turbine povzročale motnje v delovanju radarskih sistemov, kar predstavlja neposredno grožnjo nacionalni varnosti. Zaradi teh pomislekov je ministrstvo za notranje zadeve začasno ustavilo izvajanje petih obsežnih projektov, dokler vprašanja glede radarske interference ne bodo ustrezno rešena. Pravni spor med energetskim gigantom in Washingtonom bi lahko pomembno vplival na prihodnost obnovljivih virov energije v regiji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je priznala, da se proizvodni sektor v Združenih državah Amerike spopada z resnimi težavami, saj so uradni podatki za november 2025 potrdili že sedmi zaporedni mesec izgube delovnih mest v tej panogi. Kevin Hassett, direktor Nacionalnega gospodarskega sveta in kandidat za predsednika zveznih rezerv, je v pogovoru za CNBC potrdil negativni trend, vendar je hkrati izrazil optimizem, da se bo stanje v letu 2026 obrnilo zaradi novih naložb v domačo proizvodnjo, zlasti na področju farmacije. Kljub zagotovilom administracije pa kazalniki gospodarske aktivnosti (PMI) podjetja S&P Global za december kažejo na dodatno ohlajanje, saj je indeks padel na 51,8 točke, kar je najnižja raven po lanskem juliju. Analitiki opozarjajo na t. i. scenarij 'Wile E. Coyote', kjer gospodarstvo še vztraja na podlagi starih naročil, medtem ko novi posli in mednarodna prodaja upadajo. Ključni razlog za krčenje naročil in zviševanje operativnih stroškov ostajajo visoke carine, ki jih je Trumpova administracija uvedla v okviru politike 'Amerika prva'. Medtem ko proizvodnja trenutno še beleži zmerno rast, strokovnjaki opozarjajo, da so obeti za začetek leta 2026 zaradi upada novih naročil in negotovih trgovinskih pogojev precej negotovi.

Nekdanji predsednik predstavniškega doma Kevin McCarthy je kritiziral predsednika predstavniškega doma Mikea Johnsona zaradi neuspeha v vodenju republikanske stranke. Republikanci v senatu in predstavniškem domu so izrazili zaskrbljenost, da njihova sporočila ne dosežejo volivcev pred volitvami leta 2026. Kongresnik Don Bacon je opozoril, da obstaja tveganje, da bo kongres postal odvisen od predsednika Trumpa.

Poljsko ministrstvo za finance je za potrebe tamkajšnjega Zavoda za socialno zavarovanje (ZUS) pripravilo najnovejšo demografsko napoved, ki za državo slika izjemno črno prihodnost. Študija predvideva, da se bo število prebivalcev Poljske s trenutnih 37,4 milijona v letu 2025 drastično znižalo na zgolj 27,2 milijona do leta 2080. Gre za skoraj 30-odstotni upad populacije v obdobju dobrega pol stoletja, kar bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo socialnemu in gospodarskemu sistemu države. Avtorji poročila so rezultate označili za alarmantne in opozorili na neizogibno demografsko katastrofo, če se trendi rodnosti in izseljevanja ne bodo spremenili. Takšen upad števila prebivalcev bo povzročil močan pritisk na pokojninsko blagajno in zdravstveni sistem, saj se bo hkrati s krčenjem populacije povečal delež starejših oseb. Napovedi ministrstva služijo kot podlaga za dolgoročno načrtovanje proračunskih odhodkov in reform socialnih politik v prihodnjih desetletjih.

Grški kmetje so se po krajšem prazničnem premoru vrnili na cestne blokade in so odločeni zaostriti svoje protestne aktivnosti. Na vsesplošnem srečanju v Malgari so kmetijski sindikati razpravljali o splošnem stopnjevanju pritiska na vlado, saj menijo, da njihove zahteve po znižanju proizvodnih stroškov in ureditvi tržnih razmer niso bile ustrezno uslišane. Medtem ko so nekateri predstavniki, kot je Kostas Anestidis, nakazali možnost odprtja komunikacijskih kanalov z Atenami, ostaja večina kmetov neomajna pri izvajanju blokad ključnih prometnic. Grška vlada je na napovedi odgovorila s previdno retoriko, vendar hkrati opozorila na morebitne posledice za nacionalno gospodarstvo, če bi prišlo do dolgotrajne zapore glavnih infrastrukturnih vozlišč. Spor med kmetijskim sektorjem in oblastjo se tako dodatno zaostruje, saj kmetje poudarjajo, da so pripravljeni na radikalnejše oblike mobilizacije, če ne bo prišlo do konkretnih zakonskih sprememb v njihovo korist. Razmere na cestah ostajajo negotove, v prihodnjih dneh pa se pričakujejo dodatne motnje v prometu po celotni državi.

Premoženje ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je v letu 2025 močno povečalo, medtem ko so številni mali vlagatelji, ki so stavili na njegove poslovne podvige, utrpeli znatne finančne izgube. Po ocenah revije Forbes se je Trumpovo neto premoženje z 3,9 milijarde dolarjev v letu 2024 povzpelo na približno 7,3 milijarde dolarjev do septembra 2025. Rast so poganjale predvsem dejavnosti v okviru skupine Trump Media & Technology Group, prodaja blagovnih znamk, pametnih telefonov in kriptovalut, pri čemer so prav dobički iz digitalnih sredstev odigrali ključno vlogo pri podvojitvi njegovega bogastva. Nasprotno pa so se naložbe, neposredno povezane s predsednikom, za povprečne vlagatelje izkazale za izrazito nestanovitne in neuspešne. Delnica podjetja Trump Media & Technology Group (TMTG) je od dneva inavguracije padla za 67 odstotkov, medtem ko je širši trg, merjen z indeksom Nasdaq, v istem obdobju pridobil 18 odstotkov. Še slabše so jo odnesli kupci predsednikove uradne kriptovalute (memecoin), ki je po začetni rasti januarja 2025 izgubila skoraj 90 odstotkov svoje vrednosti. Finančni analitiki opozarjajo na nenavaden razkorak, kjer predsednikov osebni uspeh ne odseva uspešnosti njegovih javno dostopnih podjetij, kar je številne podpornike, ki so naložbe razumeli kot politično in finančno stavo, pustilo v rdečih številkah.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v četrtem četrtletju leta 2025 dobavil 418.227 vozil, kar predstavlja 16-odstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Rezultati so bili slabši od pričakovanj analitikov z Wall Streeta, ki so napovedovali približno 426.000 dobav. Skupno je podjetje v celem letu 2025 dobavilo 1,64 milijona vozil, kar je 9 odstotkov manj kot leta 2024. To je že drugo zaporedno leto, ko je podjetje zabeležilo letni upad prodaje, kar je povzročilo, da je Tesla izgubila naslov največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, ki ga je prevzel kitajski tekmec BYD. Analitiki poudarjajo, da so na slabše rezultate vplivali predvsem ostra konkurenca iz tujine in spremenjen odnos kupcev do znamke, ki ga nekateri pripisujejo političnemu udejstvovanju glavnega izvršnega direktorja Elona Muska. Podjetje je pred objavo rezultatov poskušalo upravljati s pričakovanji vlagateljev z javno objavo lastnih, nižjih napovedi analitikov, vendar so končne številke vseeno zaostale za temi pričakovanji. Vlagatelji se v luči upada prodaje avtomobilov vse bolj usmerjajo k prihodnjim projektom podjetja, kot sta avtonomni robotaksi in humanoidni robot Optimus.

Grška neodvisna uprava za javne prihodke (AADE) je objavila podatke o plačilu letnih dajatev za uporabo motornih vozil za leto 2026, ki kažejo, da je rok za plačilo, ki se je iztekel 31. decembra 2025, pravočasno poravnalo 88 odstotkov zavezancev. Od skupno 6,75 milijona registriranih vozil so lastniki dajatve pravočasno plačali za 5,94 milijona vozil. Preostalih približno 790.000 lastnikov vozil, ki so zamudili skrajni rok, se bo sedaj spopadalo z novimi kaskadnimi globami oziroma pribitki, ki so stopili v veljavo takoj po izteku roka. Letošnji postopek je zaznamovala strožja politika ministrstva za finance, ki v nasprotju s preteklo prakso ni odobrilo podaljšanja roka. Odločitev oblasti, da vztrajajo pri prvotnem datumu, je povzročila, da se bo precejšnje število državljanov moralo soočiti s finančnimi sankcijami. Takšen pristop kaže na prizadevanja grške vlade za večjo disciplino pri pobiranju javnih dajatev in zmanjšanje birokratskih zamikov, ki so bili značilni za prejšnja leta.

Grški podpredsednik vlade Kostis Hadžidakis je kmetom sporočil, da po njegovem mnenju nimajo več opravičil za izogibanje dialogu s predsednikom vlade. Hadžidakis je v objavi na družbenih omrežjih poudaril, da je bilo kmetom v letu 2025 prek različnih vladnih mehanizmov, vključno z organizacijo OPEKEPE, ministrstvom za finance in zavarovalnico ELGA, izplačanih skupno 3,82 milijarde evrov. Ta znesek predstavlja rekordno visoko raven finančne podpore kmetijskemu sektorju v zadnjih letih. Vlada s temi podatki utrjuje svoje stališče v pogajanjih s kmeti, ki v zadnjem obdobju krepijo svoje protestne aktivnosti. Hadžidakis meni, da so obsežna proračunska sredstva zadosten dokaz vladne podpore, zato kmete poziva, naj se namesto blokad in protestov raje odločijo za konstruktiven pogovor o prihodnosti sektorja. Po navedbah vlade so bile izpolnjene ključne finančne zahteve, kar naj bi odprlo pot za reševanje drugih odprtih vprašanj za pogajalsko mizo.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 zabeležil devetodstoten padec skupnih dobav vozil, kar odraža zahtevne razmere na svetovnem trgu. Najbolj kritično je bilo zadnje četrtletje leta, v katerem se je prodaja v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala za 15 odstotkov. Glavni razlog za strm padec na domačem trgu v Združenih državah Amerike je ukinitev državnih subvencij za nakup električnih avtomobilov, kar je neposredno vplivalo na povpraševanje potrošnikov. Podjetje se pod vodstvom Elona Muska spopada z večplastnimi težavami, saj poleg ukinitve finančnih spodbud v ZDA beleži tudi upad tržnega deleža v Evropi in vse močnejšo konkurenco na svetovni ravni. Kljub prizadevanjem za širitev storitev avtonomne vožnje in napovedim novih, cenovno ugodnejših modelov, so finančni rezultati v preteklem letu ostali pod pričakovanji investitorjev. Gre za drugo zaporedno leto upada prodaje, kar nakazuje na globljo krizo v segmentu električnih vozil, ki so ga v preteklosti poganjale predvsem ugodne davčne politike.

Nemško gospodarstvo je v letu 2025 zabeležilo dramatičen upad, ki ga zaznamujejo krčenje zasebnega sektorja in naraščajoče zadolževanje države. Pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza se je Nemčija po osmih mesecih nove vlade znašla v položaju, kjer realna gospodarska rast znaša zgolj 0,2 odstotka, medtem ko se je neto dolg povzpel nad 4 odstotke. Zaradi visoke državne kvote se je zasebni sektor v primerjavi s prejšnjim letom dejansko skrčil za približno 3,8 odstotka, kar nakazuje na konec dolgoletnega obdobja blaginje v največjem evropskem gospodarstvu. Kritiki vladi očitajo ideološko zaslepljenost in pomanjkanje ustreznih ukrepov za spodbujanje rasti, kar je privedlo do industrijskega propada in nujnega varčevanja. Razmere so v Berlinu sprožile razprave o odgovornosti politikov, katerih plače niso povezane z uspešnostjo gospodarstva. Medtem ko se javni sektor širi, se produktivni del družbe spopada z materialnim pomanjkanjem, kar bi lahko v prihodnjem letu vodilo v še globljo krizo in potrebo po korenitih strukturnih reformah.

Grški statistični urad Elstat je poročal o znatnem izboljšanju stanja na trgu dela, saj se je stopnja brezposelnosti v Grčiji novembra 2025 znižala na 8,2 odstotka. To predstavlja opazen padec v primerjavi z novembrom 2024, ko je brezposelnost znašala 9,7 odstotka, ter rahel upad glede na oktober 2025, ko je bila stopnja 8,6-odstotna. Število brezposelnih oseb se je v enem letu zmanjšalo za 62.458 in je novembra 2025 znašalo 395.436 oseb. Posebej spodbudni so podatki v starostni skupini od 15 do 24 let, kjer se je stopnja brezposelnosti z lanskih 21,2 odstotka znižala na 16,6 odstotka. Kljub splošnemu trendu upadanja brezposelnosti pa mladi še vedno ostajajo ena najbolj ranljivih skupin na grškem trgu dela. Pozitiven trend zaposlovanja odraža postopno gospodarsko stabilizacijo države in večanje števila delovnih mest v različnih sektorjih gospodarstva.

Mandatar za sestavo nove češke vlade Andrej Babiš je v pogovoru za medije izrazil podporo Filipu Turku iz stranke Motoristi sebi za vodenje ministrstva za okolje. Babiš meni, da bi moral Turek dobiti priložnost, vendar je hkrati poudaril, da se v primeru predsednikove zavrnitve imenovanja ne bo odločil za vložitev kompetenčne tožbe proti predsedniku Petru Pavlu. Sestanek med Babišem in predsednikom države glede sestave nove vlade je predviden za prihodnji teden. Poleg kadrovskih vprašanj se je Babiš dotaknil tudi gospodarskih izzivov, predvsem državnega proračuna za leto 2026, ki bo po njegovih besedah izjemno zahteven. V zasebnem delu pogovora je omenil, da se njegova družina postopoma umika iz poslovnega imperija Agrofert. Izjave prihajajo v času koalicijskih pogajanj, kjer se Babiševa stranka ANO dogovarja o sodelovanju s strankama SPD in Motoristi sebi, kar je neposredna posledica oktobrskih dogovorov o razdelitvi resorjev.

V začetku leta 2026 je postalo očitno protislovje na svetovnih trgih, kjer starejši potrošniki, stari nad 55 let, predstavljajo približno polovico celotne svetovne potrošnje, vendar jih oglaševalci in podjetja še naprej v veliki meri zanemarjajo. Richard Murphy v svoji analizi opozarja, da ta demografska skupina vse bolj zavrača obstoječe tržne modele, ki se osredotočajo predvsem na mlajše generacije. Zaradi občutka prezrtosti se starejši kupci umikajo iz tradicionalnih potrošniških vzorcev, kar povzroča nemir v trgovskem sektorju. Analiza poudarja, da podjetja s svojo osredotočenostjo na digitalne trende in mladostniško kulturo izgubljajo stik z najmočnejšo finančno skupino prebivalstva. Starejši potrošniki imajo v primerjavi z mlajšimi več razpoložljivega dohodka in stabilnejše finančno zaledje, vendar njihove potrebe in vrednote niso ustrezno zastopane v marketinških strategijah. Posledično prihaja do tihega upora, kjer ta skupina namenoma zmanjšuje svojo odvisnost od trga, kar bi lahko dolgoročno ogrozilo gospodarsko rast, ki temelji na nenehni potrošnji.

Delnice južnokorejskega tehnološkega giganta Samsung so na borzi v Seulu zabeležile najvišjo dnevno rast v zadnjih šestih letih in dosegle rekordne vrednosti. Skok vrednosti je sledil novoletni poslanici soizvršnega direktorja Juna Young-hyuna, v kateri je poudaril, da se podjetje uspešno vrača na vrh trga s polprevodniki. Po njegovih besedah so stranke že prepoznale konkurenčnost nove generacije pomnilniških čipov z visoko pasovno širino (HBM4), kar je privedlo do ocen, da se Samsung vrača v polno formo. Podjetje je v preteklih letih izgubilo del tržnega deleža na področju pomnilniških čipov v korist tekmeca SK Hynix, vendar v letošnjem letu pričakuje popoln preobrat. K optimizmu prispevajo ugodne razmere na trgu pomnilnikov, saj se je povpraševanje po čipih za umetno inteligenco materializiralo hitreje, kot je bilo sprva predvideno. Delnice Samsunga so ob koncu trgovalnega dne poskočile za 7,4 odstotka, kar predstavlja največjo rast po marcu 2020. Analitiki ob tem izpostavljajo, da so k rasti prispevali tudi splošni pozitivni trendi v azijskem in evropskem tehnološkem sektorju.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v najnovejšem televizijskem nagovoru sporočil, da je njegova država pripravljena na dialog z Združenimi državami Amerike glede boja proti trgovini z drogami in o morebitnih investicijah v naftni sektor. Madurova ponudba prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, potem ko je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa potrdila prve neposredne vojaške napade na kopensko infrastrukturo v Venezueli. Maduro je poudaril, da venezuelski obrambni sistem zagotavlja ozemeljsko celovitost države, hkrati pa je skušal pomiriti napetosti z izjavo, da se je s Trumpom v preteklosti osebno pogovarjal le enkrat. Ameriška vlada sicer Madura še vedno obravnava kot vodjo t. i. Kartela sonc (Cartel de los Soles) in mu očita vpletenost v narkoterorizem. Kljub ponujenemu sodelovanju so ZDA v preteklosti že večkrat zavrnile Madurovo legitimnost in okrepile vojaško prisotnost v Karibskem morju. Venezuelski voditelj v svojem zadnjem nastopu ni neposredno potrdil vseh poročil o ameriških zračnih napadih, o katerih so poročali tuji mediji, vendar je opozoril, da bo Venezuela branila svojo suverenost pred morebitno zunanjo agresijo, hkrati pa ostaja odprta za pragmatične gospodarske rešitve, predvsem na področju energetike.

Grški namestnik ministra za infrastrukturo in promet Nikos Tachiaos je v polnoči na silvestrovo obiskal cestninsko postajo Oreokastro, kjer je uradno pospremil prehod avtoceste Egnatia Odos pod okrilje novega koncesionarja. Dogodek je zaznamoval začetek delovanja družbe Nea Egnatia Odos A.E., ki je prevzela upravljanje in vzdrževanje te strateško pomembne prometne žile, ki povezuje zahod države s turško mejo. Tachiaos je ob tem izpostavil, da projekt prehaja v novo razvojno fazo, ki bo prinesla posodobitev infrastrukture in izboljšanje storitev za uporabnike. Po uradnem preklopu sistemov na cestninski postaji je namestnik ministra obiskal še operativni center novega koncesionarja v solunskem okrožju Titan. Tam se je seznanil z delovanjem nadzornih sistemov in načrti za prihodnje naložbe v varnost in digitalizacijo avtoceste. Prenos upravljanja na zasebnega koncesionarja je del širšega grškega načrta za privatizacijo in posodobitev prometnega omrežja, kar naj bi dolgoročno zmanjšalo finančno breme države in zagotovilo višje standarde cestnih povezav v regiji.

Grški kmetje so danes, 2. januarja, ohranili prosto prevoznost na ključnih cestnih blokadah v krajih Malgara, Evzoni, Promahonas in na carinski izpostavi Niki. Odločitev o začasni sprostitvi prometa so sprejeli z namenom olajšanja potovanj počitnikarjem med novoletnimi prazniki. Kljub temu so se razmere drugod po državi zaostrile, saj so kmetje zaprli državno cesto pri mestu Kastro v prefekturi Beocija v smeri proti Atenam, kar povzroča zastoje v prometu. Kmetje vztrajajo pri svojih zahtevah po večji državni pomoči in boljših delovnih pogojih, medtem ko čakajo na nedeljsko vsesplošno srečanje vseh kmetijskih sindikatov. Na tem srečanju, ki bo potekalo 4. januarja, bodo določili nadaljnje korake in morebitno zaostritev protestnih aktivnosti po celotni državi. Kmetijski sektor v Grčiji se že dlje časa spopada z visokimi stroški pridelave in nezadovoljstvom nad kmetijsko politiko vlade v Atenah. Trenutna sprostitev določenih mejnih prehodov in avtocestnih odsekov velja le za krajše obdobje, saj kmetje napovedujejo vrnitev k blokadam, če vlada ne bo prisluhnila njihovim predlogom za izboljšanje položaja primarnega sektorja.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s stopnjevanjem pritiska v Karibskem morju povzročila oster upad venezuelskega izvoza nafte, kar neposredno ogroža finančno stabilnost režima Nicolása Madura. Po najnovejših podatkih podjetja Petróleos de Venezuela se je proizvodnja v ključnem bazenu Orinoco v zadnjih dveh tednih zmanjšala za približno 25 odstotkov, kar predstavlja upad za skoraj 500.000 sodčkov dnevno. Združene države Amerike so v zadnjem obdobju okrepile zasege tankerjev iz tako imenovane flote v senci, uvedle nove sankcije in vzpostavile pomorsko blokado, da bi preprečile pošiljke surove nafte na azijske trge, predvsem na Kitajsko. Strategija ZDA, ki jo analitiki opisujejo kot diplomacijo topnjač, temelji na popolni ekonomski osamitvi Caracasa, saj nafta predstavlja več kot 95 odstotkov državnih prihodkov. Predstavniki ameriške vlade so potrdili, da je cilj dvomesečne karantene venezuelske nafte povzročiti nestabilnost režima in ga prisiliti k političnim spremembam. Čeprav Bela hiša še vedno dopušča možnost vojaškega posredovanja, trenutno prednost daje stopnjevanju gospodarskega pritiska preko strogega uveljavljanja sankcij na morju.

V Grčiji se je 2. januarja začela postopna vrnitev zaposlenih na delovna mesta, čeprav so številna trgovska podjetja ostala zaprta. Čeprav drugi januar v državi ne velja za uradni državni praznik, se večina trgovcev na drobno tradicionalno odloči za zaprtje prodajaln zaradi izvajanja letnih inventur in popisa zalog. Potrošniki so se morali pred obiskom supermarketov predhodno informirati o delovnem času, saj so nekatere večje verige, kot so Lidl, Sklavenitis in AB Vassilopoulos, obratovale po prilagojenem urniku ali ostale zaprte. Banke in javne ustanove so prav tako začele normalizirati svoje poslovanje po prazničnem premoru. Prehod na običajen delovni čas sledi obdobju skrajšanega obratovanja, ki je bilo uveljavljeno ob koncu leta. Večina trgovskih središč in živilskih prodajaln je po državi svoja vrata ponovno odprla v polnem obsegu šele po opravljenih administrativnih opravkih, povezanih z zaključkom poslovnega leta. Za nemoten potek nakupov so bili objavljeni podrobni vodiči po posameznih trgovskih verigah, kar je državljanom olajšalo načrtovanje prvih nakupov v novem letu.

Združene države Amerike vstopajo v leto 2026 v znamenju gospodarske negotovosti, ki jo narekujejo nepredvidljiva trgovinska politika predsednika Donalda Trumpa, ohlajanje rasti in naraščajoče nezadovoljstvo srednjega razreda. Kljub temu da se je inflacija znižala z vrha, doseženega leta 2022, gospodarske napovedi za prihodnje leto ostajajo pesimistične. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je znižala napoved rasti za ZDA na 1,7 odstotka v letu 2026, medtem ko analitiki opozarjajo na morebiten zastoj najmočnejšega svetovnega gospodarskega motorja zaradi negativnih učinkov carin. Predsednik Trump se obenem sooča s strmim padcem podpore med ključnimi demografskimi skupinami. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da se je podpora med Američani z letnimi prihodki med 50.000 in 100.000 dolarji od oktobra do decembra znižala za 17 odstotnih točk, kar povzroča nemir v republikanski stranki pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Čeprav Trump trdi, da so gospodarski kazalniki odlični in ankete prirejene, podatki borznega indeksa MSCI USA kažejo, da ameriški delniški trg zaostaja za svetovnim povprečjem, kar spodkopava predsednikove trditve o najmočnejšem gospodarstvu na svetu. Negotovost dodatno povečujejo pričakovane odločitve vrhovnega sodišča glede carin in vprašanja o nadaljnjem ukrepanju ameriške centralne banke Fed.

Združene države Amerike so od Ruske federacije prejele uradno zahtevo za prekinitev operacij proti naftnemu tankerju Bella 1, ki se nahaja v atlantskem bazenu. Ameriške oblasti so plovilo poskušale prestreči zaradi suma vpletenosti v t. i. floto v senci, ki prevaža venezuelsko surovo nafto v nasprotju z mednarodnimi sankcijami. Po navedbah ameriških uradnikov se je posadka tankerja poslužila nenavadnega manevra, ko je na krov plovila narisala rusko zastavo, da bi s tem odvrnila morebitno vkrcanje ameriških sil. Incident se je dodatno zapletel, ko se je tanker Bella 1, ki je povezan z Iranom in Venezuelo, po neuspešnem poskusu ameriškega posega umaknil globlje v Atlantik. State Department je zahtevo iz Moskve prejel na silvestrovo, kar potrjuje visoko stopnjo diplomatske napetosti med velesilama glede nadzora nad energetskimi potmi in izvajanjem sankcij. Plovilo ostaja pod nadzorom ameriških sil, vendar diplomatski pritisk Rusije otežuje nadaljnje ukrepanje mornarice.

V drugem mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je v javnosti uveljavil termin "sanewashing", ki označuje prakso osrednjih medijev in pravosodnih institucij pri normalizaciji predsednikovih radikalnih odločitev. Profesorica prava Erin M. Carr v svoji analizi opozarja, da Vrhovno sodišče ZDA pod vodstvom Johna Robertsa igra ključno vlogo pri tej normalizaciji, saj predsednikovim pravno vprašljivim izvršilnim ukazom prek t. i. nujnih postopkov podeljuje pravno legitimnost. Ena ključnih pravnih bitk, ki bo zaznamovala leto 2026, se nanaša na legality Trumpove razglasitve izrednih razmer za uvedbo obsežnih carin brez odobritve kongresa. Če bi sodišče razsodilo proti predsedniku, bi morala vlada podjetjem, kot so Costco, Ray-Ban in Revlon, vrniti več kot 100 milijard dolarjev že pobranih sredstev. Hkrati poročila Ministrstva za pravosodje razkrivajo drastičen upad pregona finančnega kriminala in tuje korupcije, saj se sredstva preusmerjajo v nadzor meja, medtem ko Trump zagovarja zamrznitev preiskav tujih podkupnin v imenu konkurenčnosti ameriških podjetij.

Bolgarija je uradno prevzela evro in postala 21. članica evroobmočja, s čimer je opustila svojo nacionalno valuto lev. Kljub uradnim napovedim o gospodarski stabilnosti in rasti, ki jih zagovarjajo institucije, kot je Evropska centralna banka, vstop spremljajo številni pomisleki glede politične nestabilnosti in korupcije v državi. Kritiki poudarjajo, da bi lahko širitev denarne unije na države z nižjim gospodarskim standardom, kot je Bolgarija, povzročila dodatne pritiske na stabilnost celotnega evrskega območja. Prebivalstvo Bolgarije ostaja razdeljeno, saj skoraj polovica državljanov izraža skepticizem glede koristi nove valute. Glavni strahovi so povezani predvsem z morebitnim nenadzorovanim dvigom cen življenjskih potrebščin, kar bi lahko še dodatno otežilo položaj najrevnejših slojev prebivalstva. Čeprav so evropski voditelji vstop označili za uspeh, analitiki opozarjajo na tveganja, ki jih prinaša vključevanje države s specifičnimi strukturnimi težavami v skupni denarni sistem.

Poljski premier Donald Tusk je v novoletnem nagovoru, namenjenem celotni Evropi, izpostavil dosežke svoje države v letu 2025 in pozval druge evropske narode, naj postanejo energatizirani, pogumni in varni kot Poljska. Tusk je poslanico objavil v angleškem jeziku, kar je v poljski javnosti sprožilo kritike, da je nagovor namenil tujini namesto domačemu prebivalstvu. V svojem govoru je naštel deset ključnih razlogov za ponos, med katerimi so na prvem mestu varna in neprepustna vzhodna meja, ki predstavlja zunanjo mejo Evropske unije, ter stroga azilna politika, ki naj bi za 90 odstotkov zmanjšala število nezakonitih prehodov. Premier je izpostavil tudi krepitev poljskih obrambnih zmogljivosti, pri čemer je Poljsko označil za državo z največjo sodobno vojsko v Evropski uniji. Poleg varnostnih vprašanj je Tusk poudaril gospodarske uspehe, vključno z visoko gospodarsko rastjo, rastjo plač in bruto domačim proizvodom, ki je dosegel bilijon dolarjev. Na socialnem področju je izpostavil uspeh državnega programa oploditve z biomedicinsko pomočjo (in vitro), ki je po njegovih navedbah omogočil rojstvo več kot 8.000 otrok. Kritiki iz opozicijskih vrst so premierju očitali, da si pripisuje zasluge za dosežke, ki niso izključno plod njegove vlade, in da uporablja propagando uspeha.

Grški minister za nacionalno gospodarstvo in finance Kiriakos Pierrakakis je v ekskluzivni izjavi za tiskovno agencijo APE-MPE izpostavil optimistične obete za grško gospodarstvo v letu 2026. Po njegovih besedah bo država leto 2026 začela z zrelim, navzven usmerjenim in dinamičnim gospodarstvom, ki bo temeljilo na rasti, novih investicijah ter izboljšanju življenjskega standarda državljanov. Minister je poudaril, da se bo uspeh gospodarskih politik meril predvsem z neposrednimi koristmi za prebivalstvo. Pierrakakisove napovedi sledijo njegovemu pregledu gospodarskih dosežkov iz leta 2025, ko je izpostavil izvedene strukturne reforme. Medtem ko vlada napoveduje obdobje blaginje in stabilnosti, opozicija ostaja kritična. Predsednik stranke PASOK Nikos Andrulakis je namreč ob vstopu v novo leto opozoril, da bo leto 2026 prelomno predvsem zaradi razblinjanja iluzij o dejanskem gospodarskem razvoju, s čimer se je odzval na vladni optimizem. Kljub različnim političnim interpretacijam minister vztraja, da bo Grčija v prihodnjem letu utrdila svojo vlogo dinamičnega gospodarskega akterja v regiji.

Leto 2026 naj bi prineslo kaotične volitve v ZDA, ki bi lahko destabilizirale državo. Pomembna odločitev vrhovnega sodišča bi lahko omejila gospodarsko agendo predsednika Trumpa. Zaradi Trumpove politike se je povečalo zanimanje za pravne nasvete, številni odvetniki pa delajo tudi za medije, na primer CNN.

Priljubljenost ameriškega predsednika Donalda Trumpa med ključnim demografskim slojem srednjega razreda se je ob koncu leta 2025 močno znižala, kar povzroča resno zaskrbljenost v vrstah Republikanske stranke pred prihajajočimi vmesnimi volitvami leta 2026. Najnovejše javnomnenjske raziskave agencije Economist/YouGov kažejo, da je podpora med volivci z letnimi prihodki od 50.000 do 100.000 dolarjev decembra padla na rekordno nizko raven, pri čemer Trumpovo delo odobrava le 40 odstotkov vprašanih, medtem ko ga 57 odstotkov ne podpira. Republikanski strategi opozarjajo na globoke razkole znotraj gibanja MAGA in napovedujejo, da bi lahko notranji spori ter Trumpova nepredvidljiva zunanja politika privedli do izgube večine v predstavniškem domu. Kljub temu, da Trump javno zavrača rezultate anket kot ponarejene in trdi, da je gospodarstvo v odličnem stanju, se stranka spopada z izzivi na področju prerazporejanja volilnih okrajev in vzponom tretjih strank, kot je Working Families Party, ki bi lahko dodatno razdrobljenost volilnega telesa izkoristila v prid demokratom. Politični analitiki napovedujejo, da bodo volitve leta 2026 med najbolj kaotičnimi v zgodovini ZDA, saj se prepletajo tehnološke manipulacije, geopolitična negotovost in kriza zaupanja v demokratične procese. Strategi obeh strani poudarjajo, da bodo ključno vlogo igrali neodvisni kandidati in sposobnost strank, da nagovorijo gospodarske težave vsakdanjega prebivalstva, ki se kljub predsednikovim zagotovilom še vedno spopada z visoko stopnjo inflacije in nedostopnostjo bivališč.

Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve Združenih držav Amerike (HHS) je po navodilih administracije predsednika Donalda Trumpa ustavilo vsa zvezna izplačila za programe otroškega varstva. Ukrep, ki je bil sprva usmerjen v zvezno državo Minnesota, so kasneje razširili na celotno državo. Odločitev je posledica odkritja obsežnih sistemskih goljufij, povezanih s centri za dnevno varstvo in avtizem v Minnesoti, kjer naj bi prihajalo do zlorab socialnih transferjev. Preiskava se osredotoča predvsem na sume nepravilnosti v centrih, ki jih upravljajo člani somalijske skupnosti. Namestnik ministra za zdravje Jim O'Neill je potrdil zamrznitev sredstev in poudaril, da vlada ne bo dopuščala nadaljnjega izkoriščanja proračunskega denarja. Zaradi resnosti obtožb so v Minnesoto napotili dodatno število zveznih uradnikov, ki bodo opravili celovito revizijo poslovanja omenjenih ustanov, medtem ko preostale zvezne države ostajajo v stanju negotovosti glede prihodnjega financiranja teh storitev.

Bolgarija je uradno postala 21. članica evroobmočja, kar predstavlja nov mejnik v širitvi Evropske unije, hkrati pa sproža številne razprave o pripravljenosti države in vplivu na skupno valuto. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je ob tem dogodku obljubila dolgoročno blaginjo in gospodarsko rast, vendar v bolgarski javnosti prevladuje močan dvom. Skoraj polovica prebivalstva se namreč boji, da bo uvedba evra povzročila nenaden dvig cen in znižanje življenjskega standarda, kar kritiki označujejo s pojmom »Teuro«. Analitiki opozarjajo, da vstop Bolgarije v evroobmočje prinaša tudi tveganja za preostale države članice, predvsem zaradi vprašanj politične nestabilnosti in sistemske korupcije, ki ostajata nerešeni težavi v državi. Kritični glasovi poudarjajo, da bi lahko uvoz teh težav v monetarno unijo oslabil stabilnost evra. Kljub uradnemu optimizmu Bruslja ostaja odprto vprašanje, ali je bila država dejansko pripravljena na tako korenit prehod ali pa gre za politično odločitev, ki bi lahko imela dolgoročne negativne posledice za evropsko gospodarstvo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sredi decembra 2025 napovedal, da bo zvišanje carin na uvoz pohištva in omaric odložil za eno leto. Ta odločitev prihaja v času, ko Republikanski nacionalni odbor (RNC) pripravlja pregled dosežkov njegovega prvega leta v drugem mandatu, v katerem izpostavljajo domnevne gospodarske uspehe in krepitev ameriškega gospodarstva. Odlog zvišanja carin predstavlja pomemben premik v trgovinski politiki, saj so bile prav carine eden izmed osrednjih stebrov njegove ekonomske agende od začetka leta 2025. Republikanski nacionalni odbor je ob tem objavil poročilo, v katerem predsednika hvalijo zaradi rasti na trgu dela in splošnega izboljšanja gospodarskih kazalnikov. Kljub temu se Trumpova administracija še naprej spopada z nekaterimi političnimi pritiski in pravnimi vprašanji, ki so zaznamovali leto. Odločitev o zamiku carin bi lahko interpretirali kot poskus ublažitve stroškov za ameriške potrošnike v prazničnem času in odziv na predhodne kritike glede vpliva trgovinskih vojn na domači trg. Trump je poudaril, da je njegova prioriteta zaščita ameriških delavcev, vendar želi hkrati zagotoviti stabilnost v sektorju stanovanjske opreme.

Kitajski proizvajalci električnih avtobusov so hitro okrepili svojo prisotnost na trgu Jugovzhodne Azije, kjer vlade pospešeno izvajajo strategije razogljičenja javnega prevoza. Po poročanju medija Nikkei Asia kitajska podjetja iščejo nove priložnosti na tujih trgih zaradi upočasnitve domačega gospodarstva. V Džakarti je ta premik že opazen, saj je glavni mestni operater Transjakarta leta 2022 začel uvajati vozila podjetja BYD. Trenutno flota vključuje 420 električnih avtobusov proizvajalcev BYD, Skywell in Zhongtong, kar predstavlja skoraj deset odstotkov celotnega voznega parka. Načrti indonezijske prestolnice so ambiciozni, saj nameravajo do leta 2030 popolnoma elektrificirati svojo floto, ki šteje 10.000 avtobusov. Izkušnje voznika Muhammada Iqbala potrjujejo tehnološki napredek, saj so kitajski avtobusi pred desetletjem veljali za nezanesljive in nagnjene k okvaram, zaradi česar so se operaterji raje odločali za japonske in evropske znamke. Danes so novi električni modeli precej udobnejši za vožnjo in logistično učinkovitejši, saj ne zahtevajo dolgotrajnega čakanja na bencinskih črpalkah. Kitajska podjetja, kot sta Yutong in King Long, sedaj prevladujejo na svetovnem izvoznem trgu. Podatki za prvo polovico leta 2025 kažejo, da je Kitajska po vsem svetu izvozila približno 9.000 električnih avtobusov, s čimer utrjuje svojo prevladujočo vlogo v svetovnem zelenem prehodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo izjavil, da so Združene države Amerike dosegle svetovni rekord v obsegu tujih investicij, kar je pripisal predvsem uvedbi carin in spodbudam za domačo proizvodnjo. V svojem novoletnem sporočilu je trdil, da investicije presegajo tiste na Kitajskem za več tisoč milijard dolarjev, čeprav za te navedbe ni predložil uradnih dokazov ali podatkov. Trump je poudaril, da se tovarne in podjetja po vsej državi gradijo v obsegu, ki še ni bil zabeležen, kar naj bi bila neposredna posledica njegove strategije zaščite domačega trga. Kritiki opozarjajo, da so takšne trditve o rekordnih zneskih brez jasne metodologije vprašljive, medtem ko predsednik vztraja, da so carine glavni razlog za selitev proizvodnje v ZDA. Po njegovih besedah se podjetja izogibajo dajatvam tako, da izdelke proizvajajo neposredno na ameriških tleh, kjer carine ne veljajo. Ta retorika je del širšega prizadevanja njegove administracije za preoblikovanje globalnih trgovinskih tokov v korist ameriškega gospodarstva, kljub skrbem glede morebitnih povračilnih ukrepov drugih držav.

Skoraj leto dni po uničujočih gozdnih požarih, ki so januarja prizadeli okrožje Los Angeles, poročila razkrivajo, da so nepremičninski vlagatelji kupili približno 40 odstotkov vseh prodanih praznih zemljišč na prizadetih območjih. Analiza kaže, da so se vlagatelji agresivno odzvali na priložnosti na trgu, medtem ko so se številni prejšnji lastniki odločili za prodajo namesto za dolgotrajno in drago obnovo svojih domov. Skupna vrednost stanovanjskih nepremičnin na območjih, ki so jih opustošili požari, je pred naravno katastrofo presegala 46 milijard ameriških dolarjev. Visok delež institucionalnih in zasebnih vlagateljev na trgu sproža vprašanja o prihodnji dostopnosti stanovanj in spremembi demografske strukture sosesk. Poročilo z dne 30. decembra poudarja, da so izgorela zemljišča postala tarča špekulativnih nakupov, saj se pričakuje, da se bo vrednost nepremičnin v Kaliforniji dolgoročno znova zvišala kljub nenehnemu tveganju naravnih nesreč.

Ameriški predsednik Donald Trump je vložil presenetljiv veto na dvostrankarski zakon o čisti vodi, kar je sprožilo ostre odzive znotraj njegove lastne stranke. Odločitev naj bi bila po mnenju kritikov maščevanje državi Colorado zaradi uveljavljanja lokalne zakonodaje in prizadevanj določenih politikov za razkritje dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Ta poteza se dogaja v času, ko se predsednik spoprijema z znatnim upadom priljubljenosti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, pri čemer so cene električne energije v nekaterih delih Združenih držav Amerike poskočile za 25 odstotkov. Strokovnjaki in nekdanji republikanski uradniki opozarjajo, da Trumpova energetska politika, ki zavira projekte obnovljivih virov energije, neposredno škoduje ameriškim gospodinjstvom in povečuje politično tveganje pred vmesnimi volitvami leta 2026. Medtem ko se Republikanska stranka trudi omejiti politično škodo, so nedavne zmage demokratov v Virginiji, New Jerseyju in Miamiju pokazale, da volivci kaznujejo trenutno administracijo zaradi inflacijskih pritiskov. Trump je silvestrski večer izkoristil za ostre verbalne napade na demokrate prek družbenih omrežij, kjer jih je označil za »goljufe in tatove«, hkrati pa je napovedal ukinitev subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru programa Affordable Care Act. To bi lahko povzročilo dodatno povišanje stroškov za milijone Američanov. Hkrati se je v Minnesoti razkrilo, da so vodilni republikanci aktivno usmerjali desničarske vplivneže pri ustvarjanju vsebin o domnevnih goljufijah, kar kritiki vidijo kot poskus preusmerjanja pozornosti z neprijetnih vprašanj o predsednikovi preteklosti.

Ameriško gospodarstvo se ob koncu leta 2025 spopada z mešanimi signali, saj statistični podatki o rasti BDP močno odstopajo od subjektivnega občutka blaginje med prebivalstvom. Medtem ko je gospodarska rast v tretjem četrtletju dosegla 4,3 odstotka, kar je bistveno nad napovedmi večine ekonomistov, se velik del gospodinjstev z nižjimi in srednjimi prihodki spopada z naraščajočimi stroški življenja. Podatki kažejo na poglabljanje tako imenovanega gospodarstva v obliki črke K, kjer premožnejši sloj bogati, delavske družine in upokojenci pa težko poravnavajo osnovne stroške za hrano in zdravstveno oskrbo. Kljub temu da je inflacija padla na približno 2,7 odstotka in se približuje ciljni vrednosti dveh odstotkov, kritiki opozarjajo, da so Trumpove carinske politike in trgovinske dajatve, uvedene tekom leta, povzročile stagnacijo na trgu dela v nekaterih sektorjih. Stephen Moore in drugi podporniki administracije poudarjajo, da so akademski ekonomisti podcenili moč Trumpovih ukrepov, vendar poročila s terena, vključno s pričevanji upokojencev, kažejo na visoko stopnjo gospodarske tesnobe pred vstopom v leto 2026.

Finančni in geopolitični analitik Martin Armstrong je opozoril na nastanek pogojev za t. i. popolno nevihto, ki naj bi po njegovih ocenah vodila v stopnjevanje vojne in gospodarski kolaps. Armstrong je poudaril, da so mirovna pogajanja v Ukrajini ogrožena zaradi nedavnih incidentov, vključno z domnevnimi ukrajinskimi napadi z droni na Moskvo in Kremelj. Po njegovem mnenju bi lahko prišlo do operacij pod lažno zastavo, ki bi v konflikt neposredno vpletle sile zveze NATO, kar bi pomenilo začetek tretje svetovne vojne. Poleg geopolitičnih napetosti Armstrong izpostavlja kritično stanje dolžniške krize, ki je po njegovih besedah najbolj izrazita v Evropi. Opozoril je na nizko gospodarsko rast Evropske unije v primerjavi z Združenimi državami Amerike, kar pripisuje pretirani osredotočenosti na socialne politike na račun gospodarske konkurenčnosti. Analitik napoveduje, da bodo ti dejavniki skupaj z inflacijo in nestabilnostjo na trgih plemenitih kovin povzročili dolgotrajno obdobje globalne negotovosti.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v zadnjem obdobju stopnjevala pritiske na ključne neodvisne institucije, vključno z zvezno centralno banko (Federal Reserve), znanstvenimi organizacijami in agencijo za priseljevanje (ICE). Predsednik Trump je javno in vztrajno kritiziral guvernerja centralne banke Jeroma Powella, pri čemer so se pojavila nesoglasja glede stroškov prenove stavbe centralne banke in same neodvisnosti monetarne politike. Kljub dolgoletni tradiciji, po kateri so se predsedniki vzdržali vmešavanja v delo banke Fed, Trumpova administracija v letu 2026 napoveduje še intenzivnejše ukrepe, ki bi lahko spodkopali njeno avtonomijo. Istočasno se ameriški izobraževalni in znanstveni sektor spopadata z načrtovanimi znižanji povračil stroškov za raziskave. Čeprav so znanstveniki opozarjali na morebitno uničenje univerzitetne infrastrukture, so pravni izzivi za zdaj zamrznili izvajanje teh politik. Na področju priseljevanja pa se agencija ICE sooča z logističnim izzivom; kljub ogromnemu povečanju sredstev za zaposlovanje v okviru zakona "One Big Beautiful Bill Act", strokovnjaki opozarjajo, da bo financiranje za tisoče novih uslužbencev pošlo do oktobra 2029. Agencija je sprožila agresivno kampanjo zaposlovanja, usmerjeno v podpornike pravice do nošenja orožja in vojaške navdušence, kar v javnosti sproža dodatne polemike o politizaciji represivnih organov.

Grški kmetje so v okviru stopnjevanja svojih protestnih dejavnosti novoletno noč preživeli na cestnih blokadah v bližini Nikeje v Tesaliji. Namesto v domovih so kmetje s svojimi družinami in lokalnimi prebivalci organizirali praznovanje na prostem ob postavljenih traktorjih, kjer so ob glasbi in hrani opozarjali na svoje zahteve. Dogodek v bližini Larise je bil simboličen izraz vztrajnosti pri zahtevah po boljših delovnih pogojih in državni podpori, ki jih kmetje izpostavljajo že več tednov. Kljub prazničnemu vzdušju so protestniki poudarili, da njihove aktivnosti ostajajo resne, saj so ključne prometne povezave po državi še vedno delno ohromljene. Organizatorji so na praznovanje povabili vse državljane, s čimer so želeli pridobiti širšo javno podporo za svoje cilje. Odločitev, da novoletni večer preživijo na cesti, je neposredna posledica neuspešnih pogajanj z vlado in stopnjevanja napetosti, ki se je razvilo konec decembra.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zamrznila vsa zvezna sredstva za otroško varstvo zvezni državi Minnesota. Odločitev sledi obtožbam o obsežnih finančnih prevarah znotraj somalijsko-ameriške skupnosti, ki naj bi po navedbah zveznih oblasti zlorabljala sistem socialnih transferjev. Ameriško ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS) je ukrep potrdilo v torek, ko so dokončno ustavili vsa nakazila državi. Do teh ukrepov prihaja v času, ko direktor FBI Kash Patel napoveduje povečano prisotnost preiskovalcev v Minnesoti, ki naj bi se spopadali z domnevnim izkoriščanjem milijonov dolarjev zveznih sredstev. Hkrati so oblasti sprožile obsežne revizije imigracijskih postopkov za ameriške državljane somalijskega porekla. Namen revizij je odkriti morebitne prevare v postopkih pridobivanja državljanstva, kar bi lahko služilo kot podlaga za denaturalizacijo oziroma odvzem državljanstva. Pomočnica sekretarja za domovinsko varnost Tricia McLaughlin je poudarila, da je pridobitev državljanstva na podlagi goljufije zakonska osnova za njegovo preklicanje. Čeprav so bili takšni postopki v preteklosti redki, se pod sedanjo upravo stopnjuje uveljavljanje imigracijske zakonodaje, vključno z deportacijami in preklici vizumov. Ti ukrepi so tesno povezani s predhodno napovedano ukinitvijo programa začasne zaščite (TPS) za Somalce, kar stopnjuje pritisk na to skupnost.

Kitajsko tehnološko podjetje ByteDance je za leto 2026 pripravilo ambiciozen načrt za nakup procesorjev za umetno inteligenco (AI) v vrednosti 100 milijard juanov oziroma približno 14 milijard ameriških dolarjev. Glavnina teh sredstev bo namenjena strojni opremi ameriškega proizvajalca Nvidia, zlasti modelu H200, ki predstavlja vrhunec trenutne ponudbe za obdelavo kompleksnih algoritmov. Načrtovana poraba v letu 2026 pomeni znatno povečanje glede na leto 2025, ko je podjetje za te namene predvidelo 85 milijard juanov. Kljub temu da ima ByteDance lastno ekipo za načrtovanje čipov z več kot tisoč zaposlenimi, njihovi izdelki še ne dosegajo zmogljivosti Nvidijine strojne opreme, kar podjetje sili v odvisnost od ameriškega dobavitelja. Izvedba posla je tesno povezana s politiko Washingtona in Pekinga. Administracija predsednika Trumpa je nedavno odobrila izvoz čipov H200 na Kitajsko pod posebnim licenčnim režimom, kar predstavlja velik preobrat v primerjavi s prejšnjimi strogimi omejitvami. Vendar pa Peking uradne odobritve za nakupe s strani kitajskih podjetij še ni podal, saj obstajajo indici, da želi Kitajska z omejevanjem uvoza zaščititi in spodbuditi razvoj domače polprevodniške industrije. Zaradi izjemnega povpraševanja, ki presega dva milijona enot, se je Nvidia za pomoč pri proizvodnji že obrnila na tajvanskega partnerja TSMC, saj trenutne zaloge znašajo le okoli 700.000 čipov.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je v svoji prvi novoletni poslanici po prevzemu položaja avgusta 2025 orisal vizijo države za leto 2026, pri čemer se je osredotočil na gospodarski razvoj, nacionalno varnost in izboljšanje življenjskega standarda državljanov. Nawrocki je v govoru ocenil, da so Poljaki z njegovo izvolitvijo jasno izrazili nezadovoljstvo s prejšnjo politično smerjo in zahtevali korenite spremembe v vodenju države. Poseben poudarek je predsednik namenil zunanjepolitičnim uspehom, predvsem vabilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa na vrh skupine G20. Nawrocki je poudaril, da članstvo Poljske v tem elitnem klubu najpomembnejših svetovnih gospodarstev ne sme biti le enkraten dogodek, temveč strateška usmeritev države za prihodnja desetletja. Po njegovih besedah gre za uspeh vseh državljanov, ki krepi mednarodni položaj Poljske kot ključne akterke v svetovni politiki in gospodarstvu.

Podjetje Trump Mobile, ki je v lasti družine ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ga upravljata njegova sinova Eric ter Donald Jr., se sooča z novimi zamudami pri lansiranju pametnega telefona T1 Mobile. Napravo, ki jo odlikuje značilna zlata barva in cena 499 dolarjev, so sprva napovedali za avgust 2025, nato pa rok dobave prestavili na konec leta. Po zadnjih poročilih podjetje kupce obvešča, da obstaja velika verjetnost, da telefoni ne bodo dostavljeni niti v decembru, temveč šele konec januarja prihodnjega leta. Projekt je del širše monetizacije predsedniškega imena, pri čemer podjetje obljublja 'nepremagljivo vrednost' in 'vsesplošno ameriško storitev'. Kljub trditvam podjetja, da je dizajn 'ponosno ameriški' in da bo proizvodnja potekala v Združenih državah Amerike, ostaja nejasno, kje so naprave dejansko izdelane. Kritiki opozarjajo na pretekle objave, v katerih so bile za promocijo uporabljene slike, ki so močno spominjale na kitajske modele. Zamude pri dobavi so povzročile nezadovoljstvo med prednaročniki, medtem ko Trumpovo premoženje, predvsem zaradi tehnoloških in medijskih podvigov, še naprej narašča in po ocenah Forbesa znaša že 7,3 milijarde dolarjev. Projekt Trump Mobile predstavlja enega ključnih elementov širitve poslovnega imperija družine Trump izven nepremičninskega sektorja.

Elon Musk je leto 2025 sklenil na vrhu lestvice najbogatejših ljudi na svetu, potem ko se je njegovo premoženje v enem letu povečalo za približno 190 milijard dolarjev. Po podatkih Bloombergovega indeksa milijarderjev je k rasti ključno prispevala visoka ocena vrednosti podjetja SpaceX, ki se je približala 800 milijardam dolarjev. Skupno premoženje 500 najbogatejših posameznikov na svetu se je v tem letu povečalo za 2,2 bilijona dolarjev in doseglo skupno vrednost 12 bilijonov dolarjev. Na prerazporeditev mest pod vrhom lestvice so močno vplivala nihanja na trgu, ki jih je povzročil razvoj umetne inteligence. Ta je hitro nagradila določene tehnološke gigante, hkrati pa povzročila razhajanja med različnimi lestvicami bogatašev zaradi zahtevnega ocenjevanja vrednosti zasebnih sredstev. Muskova utrditev vodilnega položaja je neposredna posledica uspehov njegovih ključnih podjetij, predvsem SpaceX in Tesla, ki sta v zadnjem kvartalu leta zabeležili rekordne rezultate.

Družba Trump Media & Technology Group je napovedala načrt za razdelitev digitalnih žetonov svojim delničarjem, kar je povzročilo precejšnjo nihajnost tečaja njenih delnic na borzi. Projekt, ki nastaja v partnerstvu s platformo Crypto.com, predvideva razdelitev enega žetona za vsako delnico, vendar podjetje poudarja, da ti žetoni ne predstavljajo lastniških deležev ali posebnih pravic v sami družbi. Gre predvsem za širitev strategije vključevanja delničarjev preko tehnologije veriženja blokov. Napoved je sledila nizu poslovnih odločitev, s katerimi se podjetje, povezano z družino Trump, vse bolj umerja v sektor kriptovalut. Po objavi novice so delnice podjetja sprva močno porasle, nato pa del dobičkov izgubile, kar odraža nestanovitnost trga ob vstopu medijskega podjetja v digitalna sredstva. Vodstvo družbe to potezo utemeljuje kot krepitev angažiranosti vlagateljev in širjenje digitalnega ekosistema podjetja izven okvirov družbenih omrežij.

Grški minister za nacionalno gospodarstvo in finance ter novi predsednik Evroskupine Kiriakos Pierakakis je uradno pozdravil prihajajoči vstop Bolgarije v evrsko območje, ki je predviden za 1. januar 2026. Bolgarija bo s tem postala 21. članica držav s skupno evropsko valuto, kar po Pierakakisovih besedah krepi skupne ekonomske temelje Evropske unije. Grčija je ob tem izrazila polno podporo svoji sosedi pri tem integracijskem procesu. Napovedani vstop Bolgarije v območje evra predstavlja pomemben mejnik za državo, ki si je za ta cilj prizadevala več let. Odločitev odraža napredek države pri izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev, čeprav je bil prvotni datum vstopa zaradi inflacijskih pritiskov in politične nestabilnosti v preteklosti večkrat prestavljen. Pierakakis je poudaril, da bo širitev območja evra prispevala k večji stabilnosti celotne regije in poglobila gospodarsko sodelovanje znotraj Unije.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se ob vstopu v leto 2026 spopada z naraščajočo zaskrbljenostjo javnosti glede finančne varnosti in gospodarske prihodnosti države. Po prvem letu njegovega drugega mandata ameriški državljani, zlasti upokojenci, poročajo o težavah pri kritju osnovnih življenjskih stroškov, kar pripisujejo kontroverznim gospodarskim zakonom in uvedbi carin. Kritiki poudarjajo, da so trgovinske omejitve pustile globoke sledi na stabilnosti cen hrane, zavarovanj in osnovnih dobrin, kar je številne Američane pahnilo v nenehen boj za preživetje. Istočasno se Bela hiša sooča s pravnimi ovirami pri poskusih reforme financiranja znanstvenih raziskav. Načrtovani rezi v povračila stroškov za vladno financirane raziskave so sprožili val ogorčenja v akademskih krogih, kjer so opozarjali na možno uničenje ameriških univerz in biomedicinskih raziskav. Kljub ostrim napovedim so zvezna sodišča zaustavila izvajanje teh politik, uradniki administracije pa priznavajo, da bodo zaradi močne podpore kongresa trenutnemu sistemu na sodiščih verjetno neuspešni. Raziskovalne ustanove tako za zdaj ohranjajo obstoječe stopnje financiranja posrednih stroškov.

Interni dokumenti tehnološkega velikana Meta, ki jih je pridobila tiskovna agencija Reuters, razkrivajo, da je podjetje razvilo strategijo za omejevanje vpogleda regulatorjev v problematiko goljufivih oglasov. Družba se je za ta korak odločila po pritisku japonskih oblasti zaradi porasta lažnih naložbenih priložnosti in zlorabe podob znanih osebnosti s pomočjo umetne inteligence. Meta naj bi se s tem želela izogniti strožjim ukrepom preverjanja identitete oglaševalcev, ki bi lahko resno ogrozili njene prihodke. Podatki kažejo, da približno 10 odstotkov letnih prihodkov Mete oziroma 16 milijard dolarjev izvira iz goljufivih oglasov in prepovedanega blaga. Podjetje oglaševalce blokira le, ko njegovi sistemi zaznajo 95-odstotno verjetnost prevare, medtem ko sumljivim kupcem zaračunava višje pristojbine. Podatki podjetja SafelyHQ ob tem razkrivajo, da je Facebook vpleten v kar 85 odstotkov poročil o spletnih prevarah, kar po ocenah strokovnjakov pomeni več deset milijonov žrtev po vsem svetu. Kritiki takšen sistem označujejo za model plačila za sodelovanje pri spornih praksah.

Leto 2025 se je po poročanju portala The Economic Collapse Blog izkazalo za obdobje korenitih političnih in tehnoloških premikov, ki so močno preoblikovali svetovno krajino. Analitiki izpostavljajo trideset ključnih statističnih podatkov, ki odražajo intenzivnost sprememb v zadnjih dvanajstih mesecih. Medtem ko so politični pretresi povzročili seizmične premike v strukturah moči, je revolucija na področju umetne inteligence začela korenito spreminjati vsakdanje življenje prebivalstva, pogosto na načine, ki jih družba še ne uspeva v celoti dojeti. Poročilo Michaela Snyderja opozarja na ekonomske izzive, ki spremljajo te hitre spremembe. Čeprav so mnenja o uspešnosti političnih ukrepov deljena, je neizpodbitno dejstvo, da so se gospodarski temelji soočili z nepredvidenimi pritiski. Avtor poudarja, da so številke, ki opisujejo trenutno stanje, za mnoge opazovalce presenetljive in nakazujejo na morebitne dolgoročne posledice za globalno stabilnost. Poudarek je predvsem na vplivu avtomatizacije in spreminjajočih se trgovinskih dinamik, ki narekujejo nov tempo svetovnega gospodarskega reda.

Priznani vlagatelj Michael Burry, ki je zaslovel z napovedjo zloma nepremičninskega trga leta 2008, je preko družbenega omrežja X sporočil, da trenutno nima odprte kratke pozicije (short) na delnice podjetja Tesla. Burry je pojasnilo podal v odgovoru na vprašanje uporabnika, potem ko je v ločeni objavi podjetje Elona Muska označil za nesmiselno precenjeno. Kljub skeptičnemu pogledu na vrednotenje Tesle, ki po njegovem mnenju ne upravičuje trenutne tržne cene, se vlagatelj očitno ni odločil za neposredno stavo proti rasti njenih delnic. Njegove navedbe prihajajo v času, ko se vlagatelji vse bolj osredotočajo na prihodnji potencial Tesle na področjih robotiziranih taksijev, humanoidnih robotov in umetne inteligence, kar ohranja visoko vrednost delnic kljub pesimističnim napovedim glede dobave vozil. Burry, ki je novembra lani odjavil svoj hedge sklad Scion Asset Management pri ameriški Komisiji za vrednostne papirje in borzo (SEC), svoje trgovalne dejavnosti zdaj izvaja v bolj diskretni obliki. Analitiki opozarjajo, da so bile njegove pretekle napovedi o zlomih trgov pogosto napačno tempirane, kar je privedlo do kritik o njegovi investicijski strategiji v zadnjih letih.

Vrednost kriptovalute ethereum se je ponovno spustila pod psihološko mejo 3000 ameriških dolarjev, k čemur so botrovali predvsem nizki omrežni stroški, šibki odlivi iz spot skladov ETF ter pomanjkanje povpraševanja po finančnem vzvodu. Analitiki napovedujejo, da se bo obdobje stagnacije in bočnega gibanja cen nadaljevalo vse v leto 2026, kljub temu da je sredstvo v preteklosti kazalo znake močnega okrevanja. Trenutni tržni pogoji odražajo širšo negotovost med vlagatelji, saj institucionalni prilivi v nove finančne produkte niso dosegli pričakovanih ravni, ki bi sprožile trajnejšo rast. Nizke pristojbine v omrežju sicer koristijo uporabnikom, vendar hkrati nakazujejo na zmanjšano aktivnost v ekosistemu, kar zavira optimistične napovedi za konec letošnjega in začetek prihodnjega leta.

Grška vlada je s 1. januarjem 2026 izvedla obsežno institucionalno reformo, s katero se je Organ za plačila in nadzor skupnostnih pomoči (OPEKEPE) uradno priključil neodvisni upravi za javne prihodke (AADE). V okviru te reorganizacije se vseh 624 obstoječih delovnih mest kmetijske agencije prenaša pod okrilje davčnega organa, kjer bo po novem deloval generalni direktorat za nadzor, pomoči in plačila. Glavni namen te združitve je centralizacija nadzora nad finančnimi tokovi in zagotavljanje, da bodo evropska ter državna sredstva prejemali le tisti subjekti, ki so do njih dejansko upravičeni. Vodja davčne uprave Georgios Pitsilis je ob tem poudaril, da reforma prinaša večjo transparentnost in strožji nadzor nad porabo proračunskega denarja. Združitev institucij je odziv na potrebo po digitalizaciji in poenotenju podatkovnih baz, kar naj bi preprečilo morebitne nepravilnosti in zmanjšalo administrativno breme pri razdeljevanju kmetijskih subvencij. Ukrep velja za enega ključnih korakov pri modernizaciji grškega javnega sektorja, s katerim želi Atene okrepiti zaupanje evropskih institucij v svoj sistem razdeljevanja sredstev skupne kmetijske politike.

Zahodne države so začele razvijati inovativne metode za pridobivanje kritičnih mineralov in redkih zemelj, da bi zmanjšale svojo geostrateško odvisnost od kitajske prevlade na tem področju. Namesto dolgotrajnega odpiranja novih rudnikov se številna zagonska podjetja osredotočajo na ekstrakcijo kovin iz obstoječih virov, kot so naftne vrtine, odpadni tokovi in odvržena elektronika. Ta premik predstavlja poskus hitrega povečanja domačih predelovalnih zmogljivosti v Združenih državah Amerike. Strokovnjaki izpostavljajo, da bi lahko samo naftne vrtine podjetja Chevron v treh okrožjih Teksasa zagotovile svetovne potrebe po rodiju, ki velja za eno najdragocenejših plemenitih kovin. Rodij in drugi kritični materiali so ključni za proizvodnjo pametnih telefonov, električnih vozil, obnovljivih virov energije in sodobnega orožja. Ker so ti materiali v preteklosti služili kot orodje kitajskega geopolitičnega pritiska, nove tehnologije ločevanja elementov, kot sta neodim in dizprozij, postajajo prednostna naloga ameriške industrije in nacionalne varnosti.

Analiza političnega dogajanja v ZDA razkriva pesimizem glede prihodnosti demokratičnih procesov in stabilnosti države. Avtorji opozarjajo, da se gospodarske, politične in socialne težave v svetu stopnjujejo do ravni, ki presega izkušnje preteklih generacij. V letu 2026 se ZDA pripravljajo na vmesne volitve, ki bodo po mnenju analitikov znova označene za ključne, čeprav se stopnjujejo dvomi o dejanski moči volilnega procesa in njegovem vplivu na sistemske spremembe. Razprava se osredotoča na cikle rasti in propada držav, pri čemer kritiki trdijo, da zgolj menjava vodstva ne more zaustaviti globoko ukoreninjenih strukturnih težav. Napovedi za prihodnost vključujejo nadaljnje preiskave primerov, kot je afera Jeffreyja Epsteina, in morebitne pomilostitve, vključno z Ghislaine Maxwell. Politična polarizacija se poglablja, medtem ko administracija Donalda Trumpa še naprej sproža polemike glede imenovanj in odnosa do preteklih preiskav. Zaradi preteklih odločitev o zmanjšanju financiranja energetskih projektov in spremenjenih geopolitičnih razmerij, predvsem v odnosu do azijskih naložb, se ameriški gospodarski sistem spopada z negotovostjo, ki jo nekateri opisujejo kot neizogiben konec določenega razvojnega cikla.

V Grčiji so trgovine z oblačili in supermarketi na silvestrovo obratovali po prilagojenem prazničnem urniku, ki je potrošnikom omogočil zadnje nakupe v iztekajočem se letu. Večina trgovin, vključno s tistimi v Solunu, je svoja vrata zaprla ob 18. uri. Omejeno obratovanje je služilo kot priprava na prihajajoča praznika, saj bodo trgovski objekti po vsej državi ostali zaprti tako na prvi dan novega leta kot tudi 2. januarja. Odločitev o zaprtju 2. januarja je v Grčiji postala ustaljena praksa, saj podjetja ta dan tradicionalno izkoristijo za izvedbo inventur in popisov zalog. Večji trgovski centri so prav tako sledili temu urniku in obiskovalce vnaprej obvestili o predčasnem zaprtju na zadnji dan leta. Normalizacija obratovalnih časov se pričakuje v petek, ko se bodo trgovine ponovno odprle po rednem urniku.

Račun na družbenem omrežju X v perzijskem jeziku, ki trdi, da predstavlja izraelsko obveščevalno službo Mossad, je v ponedeljek javno pozval k protestom v Iranu. V objavi je bilo namigovano, da ima izraelska agencija na terenu prisotne svoje operativce, ki sodelujejo pri demonstracijah. Poziv se je pojavil v času, ko se Iran spopada s hudo gospodarsko krizo, ki so jo sprožili visoka inflacija, strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute in zaostrene sankcije Združenih držav Amerike. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer so v Teheranu in drugih delih države izbruhnili protesti, na katere se je odzval tudi iranski predsednik Masoud Pezeshkian. Ta je sprejel odstop guvernerja centralne banke in napovedal nujne reforme denarnega ter bančnega sistema za zaščito kupne moči prebivalstva. Izraelski mediji omenjeni profil na omrežju X obravnavajo kot uradno glasilo Mossada, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama v regiji.

Zvezna sodnica Amy Berman Jackson je v Washingtonu zavrnila poskus administracije predsednika Donalda Trumpa, da bi ustavila financiranje Urada za varstvo finančnih potrošnikov (CFPB). Sodnica je v odločitvi ostro kritizirala trditve Bele hiše in poudarila, da agencija lahko še naprej prejema sredstva neposredno od zveznih rezerv (Fed), čeprav slednje zadnja tri leta poslujejo z izgubo. Ta odločitev neposredno izpodbija namero vršilca dolžnosti direktorja CFPB Russella Voughta, ki je hkrati vodja urada za proračun v Beli hiši in je poskušal s sklicevanjem na izgubo Feda prekiniti denarni tok agenciji. Vought je trdil, da črpanje sredstev krši ustanovno listino agencije, vendar je sodnica Jacksonova njegovo razlago označila za neutemeljeno in poudarila, da je bila finančna kriza agencije namerno povzročena s strani toženih strank. CFPB je pod Trumpovo administracijo v zadnjem letu skoraj povsem prenehal z delovanjem, zaposlenim pa je bilo v veliki meri prepovedano izvajati redne naloge. Sodnica je v razsodbi poudarila, da je Fed agencijo podpiral več kot desetletje ne glede na dobičkonosnost, zato ustavitev financiranja nima pravne osnove. Zadeva se bo februarja nadaljevala na pritožbenem sodišču, do takrat pa mora agencija ostati operativna.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odredil prve zračne napade na venezuelsko ozemlje, kar pomeni močno zaostritev napetosti med državama. Poleg vojaškega posredovanja so ZDA uvedle tudi dvomesečno popolno blokado izvoza venezuelske nafte, s čimer želijo ohromiti gospodarstvo te južnoameriške države in spodkopati oblast predsednika Nicolása Madura. Strategija Washingtona po navedbah tujih medijev vključuje kombinacijo zračnih napadov, povečane prisotnosti mornarice v Karibskem morju in gospodarske izolacije. Napad predstavlja prelomnico v ameriški zunanji politiki do Caracasa, saj so se ZDA doslej v veliki meri izogibale neposredni uporabi vojaške sile na venezuelskih tleh. Kljub napadom viri blizu Bele hiše navajajo, da Trumpova administracija za zdaj ne načrtuje napotitve kopenskih enot, temveč se bo osredotočala na zračne operacije in pomorsko piratstvo za preprečevanje plovbe naftnih tankerjev. Ukrepi so del širšega prizadevanja za zamenjavo režima v državi, ki jo Washington označuje za grožnjo regionalni varnosti.

Nemške oblasti preiskujejo obsežen in tehnološko dovršen vlom v poslovalnico banke Sparkasse v mestu Gelsenkirchen. Neznani storilci so po podatkih policije vdrli v prostore s sefi in izpraznili več kot 3.000 bančnih predalov. Po prvih ocenah preiskovalcev znaša skupna vrednost ukradenega denarja, nakita in drugih dragocenosti približno 30 milijonov evrov. Policija dogodek obravnava kot dejanje organizirane kriminalne združbe, saj način izvedbe kaže na visoko stopnjo strokovnosti in vnaprejšnjega načrtovanja. Preiskovalci so že začeli z zaslišanji prič, ki bi lahko podale koristne informacije o dogajanju v kritični noči. Kljub številnim izjavam storilci ostajajo na begu, banka pa še vedno ugotavlja natančen obseg škode pri posameznih komitentih. Dogodek je v Nemčiji sprožil razpravo o varnostnih standardih v bančnih trezorjih, saj gre za enega največjih tovrstnih ropov v zadnjih letih. Policija je območje poslovalnice zavarovala in nadaljuje z zbiranjem forenzičnih dokazov na kraju zločina.

Grški predsednik vlade Kiriakos Mitsotakis je danes obiskal gradbišče novega nogometnega stadiona kluba Panathinaikos v atenski četrti Votanikos. V spremstvu župana Aten Harisa Dukasa in predsednika nogometnega kluba Giannisa Alafouzosa si je premier ogledal potek del na objektu, kjer so že namestili prve dele tribun. Mitsotakis je ob tem izrazil zadovoljstvo nad napredkom projekta in poudaril, da se nekdanje sanje o sodobnem športnem objektu zdaj spreminjajo v resničnost. Projekt, ki velja za enega največjih infrastrukturnih posegov v grški prestolnici, vključuje ne le sodoben stadion s kapaciteto približno 40.000 gledalcev, temveč tudi celovito urbanistično prenovo območja Votanikos. Premier se je podrobno seznanil s časovnico dokončanja del, ki naj bi klubu po desetletjih čakanja zagotovila nov dom. Gradnja stadiona predstavlja ključni del t. i. dvojne regeneracije Aten, ki bo športne dejavnosti kluba preselila s starega stadiona na Apostolos Nikolaidis na novo, modernejšo lokacijo.

Gledanost prenosa Kennedyjevih nagrad je padla, CBS pa je zavrnil Trumpovo preimenovanje centra. Pojavile so se nove špekulacije o Trumpovem zdravju zaradi modrice na njegovi roki. Trumpova administracija je prekinila najem neprofitni organizaciji, ki je upravljala golf igrišča v Washingtonu, D.C., kar je povzročilo negotovost glede njihove prihodnosti. Trump je bil kritiziran zaradi napačne identifikacije ptice, ki jo je označil za plešastega orla, ubito s strani vetrnih turbin.

Železniški prevoznik Eurostar je v torek zaradi resnih težav z električno napeljavo v predoru pod Rokavskim prelivom odpovedal vse potniške povezave z Londonom. Družba je potnike sprva pozvala, naj svoje potovanje odložijo, saj so težave z napajanjem na zgornjem vodu v predoru popolnoma ohromile promet med Združenim kraljestvom in celinsko Evropo. Po večurnih prizadevanjih za odpravo napake je Eurostar v torek pozno zvečer sporočil, da so predor ponovno odprli za promet, kar je omogočilo delno obnovitev voznega reda. Kljub ponovni vzpostavitvi povezav prevoznik opozarja na možne nadaljnje zamude, saj se sistem po dolgotrajni prekinitvi šele vrača v ustaljene tire. Dogodek je povzročil precejšnje nevšečnosti za tisoče potnikov na ključni evropski železniški trasi.

Poslanci češke vladne koalicije so v poslansko zbornico vložili predlog zakona, ki predvideva popolno odpravo trenutno veljavnega zakona o javnih uslužbencih. Po poročanju spletnega portala Novinky.cz nameravajo predlagatelji obstoječo ureditev nadomestiti z novo zakonodajo, ki bi omogočila bistveno hitrejše in lažje odpuščanje v državni upravi. Cilj reforme je po navedbah avtorjev predloga vitkejši državni aparat in večja prožnost pri zaposlovanju, saj bi se delovnopravni status javnih uslužbencev po novem bolj približal ureditvi v zasebnem sektorju. Pod predlog se so podpisali poslanci gibanja ANO Radek Vondráček in Zuzana Ožanová, poslanec Libor Vondráček iz vrst SPD/Svobodnih ter Renata Vesecká iz stranke Motoristé. Predlagane spremembe bi pomenile konec posebnega varstva, ki so ga javni uslužbenci uživali doslej, kar bi po mnenju koalicije povečalo učinkovitost javne uprave. Kritiki po drugi strani opozarjajo na morebitno politizacijo državne službe, če bi bila odpuščanja postala enostavnejša ob vsaki menjavi oblasti. Predlog bo zdaj obravnavan v parlamentarnem postopku, kjer se pričakuje burna razprava o prihodnosti javne uprave.

Zvezni sodnik je v torek, 30. decembra, zavrnil prizadevanja administracije predsednika Donalda Trumpa za ukinitev financiranja Urada za finančno zaščito potrošnikov (CFPB). Sodišče je v svoji razsodbi poudarilo obstoj veljavnega sodnega naloga, ki Trumpovi administraciji prepoveduje zaprtje te neodvisne agencije. Odločitev je bila sprejeta le 24 ur pred iztekom sredstev za operativne stroške urada, ki je bil ustanovljen leta 2011 za zaščito potrošnikov po finančni krizi. Agencija je bila v zadnjem obdobju pod močnim pritiskom Oddelka za vladno učinkovitost (DOGE), ki ga vodi Elon Musk, saj je CFPB preiskovala nekatere njegove poslovne dejavnosti. Hkrati je izvršni direktor davčne uprave IRS Frank Bisignano napovedal, da bo v prihodnjem letu približno 94 odstotkov Američanov iz srednjega razreda deležnih davčnih olajšav. Po njegovih besedah se bodo davčne stopnje znižale, prejemniki socialne pomoči pa bi lahko pridobili do 6.000 dolarjev ugodnosti, saj si administracija prizadeva za odpravo obdavčitve socialnih prejemkov. Te spremembe so posledica zakonodaje, ki jo je predsednik Trump podpisal poleti, in napovedujejo znatna vračila davkov v letu 2026. Bisignano zaseda novoustanovljeni položaj izvršnega direktorja IRS, ki ga je uvedla trenutna vlada.

Železniška družba Eurostar je bila v torek zaradi obsežnega izpada električne energije primorana ustaviti vse svoje povezave med Londonom, Parizom, Amsterdamom in Brusljem. Po navedbah podjetja so tehnične težave z oskrbo z elektriko neposredno vplivale na promet v predoru pod Rokavskim prelivom, kar je povzročilo popolno prekinitev voženj na teh ključnih evropskih progah. Zaradi nenadne zaustavitve prometa so številni potniki obtičali na postajah in v vlakih, družba pa je o težavah javnost obvestila prek svojih spletnih strani in tiskovnih agencij. Potniki so se spopadali z zamudami in odpovedmi, medtem ko so tehnične ekipe poskušale odpraviti napako na omrežju. Incident je ohromil prometno infrastrukturo, ki povezuje Združeno kraljestvo s celinsko Evropo, in povzročil precejšnje logistične težave v enem najprometnejših železniških vozlišč na svetu.

Tehnološki velikan Meta Platforms, ki ga vodi Mark Zuckerberg, je kupil zagonsko podjetje Manus, specializirano za razvoj agentov umetne inteligence. Čeprav je bilo podjetje Manus ustanovljeno na Kitajskem, ima trenutno sedež v Singapurju. Po poročanju kitajskih medijev, ki se sklicujejo na vire pri LatePost, je vrednost posla ocenjena na približno dve milijardi ameriških dolarjev, vendar podjetji uradnega zneska nista razkrili. Meta je v izjavi poudarila, da bo prevzem omogočil integracijo napredne tehnologije umetne inteligence v njihove obstoječe platforme. Zuckerberg s to potezo nadaljuje agresivno strategijo preoblikovanja podjetja, pri čemer sredstva in razvoj usmerja v doseganje tako imenovane osebne superinteligence. Cilj naložbe je izboljšanje uporabniške izkušnje v aplikacijah, kot sta Facebook in Instagram, ter dolgoročno povečanje prihodkov iz naslova digitalnega oglaševanja. Prevzem podjetja s kitajskimi koreninami v času zaostrenih tehnoloških odnosov med ZDA in Kitajsko kaže na Metino odločenost pri iskanju najboljših tehnoloških rešitev na svetovnem trgu.

V Malgari pri Solunu se bodo v nedeljo, 4. januarja, na vsesplošnem srečanju zbrali predstavniki grškega kmetijskega sektorja, da bi določili nadaljnje korake v svojih protestnih aktivnostih. Kot je za tiskovno agencijo ANA-MPA pojasnil Kostas Rouzios, član upravnega odbora kmetijskega združenja Kymina-Malgara, kmetje ne nameravajo odstopiti od svojih zahtev in napovedujejo vzpostavitev novih cestnih blokad po vsej državi. Na srečanju bodo kmetje usklajevali strategijo pritiska na vlado, saj so nezadovoljni s trenutnimi razmerami v primarnem sektorju gospodarstva. Organizatorji poudarjajo, da so dosedanji ukrepi le začetek širšega gibanja, s katerim želijo opozoriti na visoke stroške pridelave in nestabilne odkupne cene, ki ogrožajo njihov preživetje. Odločitev o morebitni popolni zapori ključnih prometnic bo znana po končanem zasedanju v nedeljo popoldne.

Železniški prevoznik Eurostar je zaradi resne okvare na sistemu električnega napajanja v predoru pod Rokavskim prelivom odpovedal vse načrtovane vožnje vlakov med Londonom in celinsko Evropo. Do prekinitve prometa je prišlo zaradi tehničnih težav na napeljavi, kar je povzročilo zastoj tisočev potnikov, ki so ostali ujeti na postajah v Londonu, Parizu in Bruslju. Podjetje je javnost obvestilo, da so vse storitve prekinjene do nadaljnjega, dokler napaka ne bo odpravljena. Predstavniki podjetja Eurostar so potnike pozvali, naj odložijo svoja potovanja in ne prihajajo na železniške postaje, saj trenutno ne morejo zagotoviti nadomestnih prevozov. Potnikom so svetovali, naj spremljajo uradne kanale za informacije o ponovni vzpostavitvi prometa ali zaprosijo za povračilo stroškov vozovnic. Incident je povzročil precejšen logistični kaos, saj gre za eno ključnih prometnih povezav med Združenim kraljestvom in Francijo, ki dnevno prepelje več tisoč ljudi.

Več grških kmetijskih in trgovskih zvez je za 7. januar 2026 napovedalo začetek vsesplošne stavke na vseh odprtih tržnicah po državi, ki bo trajala do preklica. Odločitev so skupaj sprejeli Konfederacija ljudskih tržnic Grčije, Panatiška zveza društev prodajalcev na ljudskih tržnicah ter številna druga regionalna združenja proizvajalcev in prodajalcev. Glavna razloga za protest sta visoka stopnja inflacije oziroma draginja ter trenutna davčna politika države, ki po mnenju sindikatov ogroža preživetje panoge. Predstavniki interesnih združenj so poudarili, da je bila mobilizacija članstva neizogibna, saj se kljub predhodnim pogajanjem razmere niso izboljšale. Stavka bo močno vplivala na oskrbo prebivalstva s svežimi živili, saj ljudske tržnice v Grčiji predstavljajo ključen vir prehranskih izdelkov za lokalno prebivalstvo. Organizatorji napovedujejo, da bodo tržnice ostale zaprte, dokler vlada ne ponudi konkretnih rešitev glede znižanja davčnih obremenitev in pomoči pri obvladovanju naraščajočih stroškov poslovanja.

Mehiški rudarski velikan Grupo México, ki je v lasti magnata Germána Larree, je priznal odgovornost za eno najhujših okoljskih katastrof v zgodovini države. Po enajstih letih od izlitja strupenih snovi v reko Sonora se je podjetje zavezalo k plačilu 1,5 milijarde mehiških pesov za sanacijo okolja in povračilo škode prebivalcem. Sredstva bodo namenjena odpravljanju toksičnosti vode in reševanju zdravstvenih težav ljudi, ki živijo ob rečnem nabrežju. Celotna investicija, ki vključuje tudi delavsko pravičnost v mestu Cananea in širšo remediacijo prizadetega območja, bo po navedbah uradnih virov znašala približno 2,226 milijarde pesov. Dogovor predstavlja pomemben korak v smeri pravne in ekološke sanacije po dolgotrajnih sodnih in civilnih prizadevanjih za odgovornost korporacije. Sredstva bodo poleg ekološke obnove podprla tudi lokalno infrastrukturo in zagotavljanje varne pitne vode za tisoče prizadetih državljanov.

Podjetje Apple je predstavilo najnovejšo generacijo prenosnih računalnikov MacBook Pro, ki jih poganja procesor M5. Nova naprava prinaša pomembne izboljšave na področju zmogljivosti, vključno z naprednimi zmogljivostmi za umetno inteligenco, izjemno avtonomijo baterije in visokokakovostnim zaslonom. S temi tehničnimi specifikacijami Apple ponovno postavlja standarde za profesionalne uporabnike in kreativne poklice. Ena najpomembnejših novosti, ki jo izpostavljajo strokovnjaki, je sprememba v konstrukciji ohišja, ki bistveno olajša vzdrževanje naprave. Pri prejšnjih modelih je bila menjava baterije izjemno zahtevna, saj je bilo treba zamenjati celoten zgornji del ohišja prenosnika. Pri novem modelu M5 pa je Apple uvedel konstrukcijsko spremembo, ki omogoča samostojno zamenjavo baterije brez poseganja v druge ključne komponente, kar predstavlja korak k bolj trajnostni in uporabniku prijazni zasnovi strojne opreme.

Nemško gospodarstvo se spopada z izrazitim ohlajanjem, kar je neposredno vplivalo na trg dela in povzročilo zgodovinski upad možnosti za zaposlitev brezposelnih oseb. Andrea Nahles, predsednica uprave Zvezne agencije za delo (BA), je opozorila, da je verjetnost, da bi brezposelna oseba našla novo delovno mesto, padla na najnižjo raven v zgodovini meritev. Kazalnik, ki običajno znaša okoli sedem točk, se je znižal na 5,7, kar potrjuje resnost razmer v največjem evropskem gospodarstvu. Razmere na trgu dela so že več mesecev stagnirale, kar Nahlesova opisuje kot popolno pomanjkanje zagona. Trenutna kriza je posledica širših gospodarskih težav v državi, ki se odražajo v manjši pripravljenosti podjetij na zaposlovanje novih kadrov. Kljub visokemu številu iskalcev zaposlitve trg ostaja nefleksibilen, kar še dodatno otežuje položaj tistim, ki prvič vstopajo na trg dela ali si prizadevajo za ponovno vključitev v delovni proces. Ta negativen trend se nadgrajuje na pretekle težave z učinkovitostjo posredovanja dela in strukturnimi neskladji na trgu.

Grški premier Kiriakos Mitsotakis je v televizijskem intervjuju za postajo Action24 poudaril, da vrata za odprt in iskren dialog s kmeti ostajajo odprta, vendar je hkrati ostro obsodil ravnanje nekaterih protestnikov. Mitsotakis trdi, da določene skupine znotraj kmečkega gibanja izvajajo ustrahovanje nad tistimi kolegi, ki si dejansko želijo pogovorov z vlado, z namenom ohranjanja enotne fronte proti oblastem. Po premierjevih besedah gre za namerno blokado komunikacije s strani radikalnejših elementov. Opozicijska stranka Siriza se je na premierjeve izjave odzvala kritično in njegove besede označila za neprimerne glede na trenutno situacijo v kmetijstvu. Napetosti med kmeti in vlado se stopnjujejo zaradi nestrinjanja glede kmetijske politike in subvencij, medtem ko vlada vztraja, da so nekatere zahteve ekonomsko nevzdržne. Mitsotakis je ponovil, da sistematično nasprotovanje brez pripravljenosti na kompromis ne bo prineslo rešitev za težave, s katerimi se kmečki stan spopada.

Ameriško gospodarstvo je v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 4,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je preseglo prvotne napovedi analitikov. Ključno gonilo te rasti je bila osebna poraba, ki se je povečala za 3,5 odstotka, čeprav razpoloženje potrošnikov ostaja na zgodovinsko nizki ravni. Ta razkorak med dejansko potrošnjo in pesimizmom prebivalstva predstavlja nenavaden ekonomski fenomen, saj sta kazalnika običajno tesno povezana. Podrobnejša analiza podatkov Ameriškega ministrstva za trgovino razkriva, da se vse večji delež te potrošnje namenja stroškom zdravstvene oskrbe, ki postajajo nevzdržen breme za nacionalno gospodarstvo. Strokovnjaki opozarjajo, da ameriško gospodarstvo postaja nevarno odvisno od naraščajočih izdatkov v zdravstvenem sektorju, kar lahko dolgoročno ogrozi stabilnost drugih gospodarskih panog. Kljub teoretično spodbudnim številkam o rasti BDP struktura porabe sproža vprašanja o vzdržnosti takšnega modela rasti.

Ameriško gospodarstvo je v zadnjem obdobju poraslo za 4,3 odstotka, kar je preseglo pričakovanja analitikov. Ključno gonilo te rasti je bila osebna poraba, ki se je povečala za 3,5 odstotka, vendar podatki razkrivajo nenavadno razhajanje med dejansko porabo in razpoloženjem potrošnikov. Indeksi potrošniškega zaupanja Univerze v Michiganu in organizacije Conference Board namreč ostajajo na najnižjih ravneh v zadnjem desetletju, kar običajno nakazuje na prihajajoče ohlajanje trga. Analiza kaže, da porabo poganjajo predvsem trije dejavniki: t. i. učinek bogastva zaradi rasti delniških trgov, povečana raba kreditnih kartic ter nujni izdatki. Skoraj petino celotne porabe so predstavljali stroški za zdravstvo, kar nakazuje, da potrošniki ne zapravljajo zaradi optimizma, temveč zaradi nujnih življenjskih potrebščin in storitev. Strokovnjaki opozarjajo na tveganja v letu 2026, saj bi lahko trgi doživeli korekcijo, če gospodarska rast ne bo upravičila trenutno visokih pričakovanj vlagateljev.

Poljski kmetje so za ponedeljek, 30. decembra, napovedali nov val vsesplošnih protestov po vsej državi, s katerimi izražajo nasprotovanje trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur. Protestne aktivnosti se bodo začele ob 10. uri dopoldne in bodo po pričakovanjih trajale do 15. ure. Kmetje nameravajo s kmetijsko mehanizacijo in zastavami zasesti več kot 120 lokacij ob državnih cestah, viaduktih in prometnicah z gostim prometom. Organizatorji so ob tem poudarili, da tokrat ne načrtujejo popolnih blokad cest, temveč želijo na simbolen, a viden način opozoriti na škodljivost sporazuma. Napovedane proteste so javno podprli tudi predstavniki opozicijskih političnih strank, med njimi Konfederacija in stranka Zakon in pravičnost (PiS). Kmetje opozarjajo, da bo odpiranje evropskega trga za kmetijske proizvode iz držav Mercosurja povzročilo nelojalno konkurenco in ogrozilo preživetje poljskih družinskih kmetij. Sporazum po njihovem mnenju ne upošteva strogih okoljskih in zdravstvenih standardov, ki jih morajo izpolnjevati evropski pridelovalci, kar postavlja domače kmetijstvo v podrejen položaj.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta po nedeljskih pogovorih sporočila, da se pogajanja o končanju vojne v Ukrajini približujejo končni fazi. Zelenski je srečanje označil za izjemno uspešno, saj naj bi bili dogovori o varnostnih jamstvih ZDA za Ukrajino popolnoma usklajeni. Po besedah ukrajinskega predsednika so ta jamstva ključen mejnik za dosego trajnega miru v regiji. Trump je potrdil, da se je pred srečanjem pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim načrtuje tudi nadaljnje stike. Napredek v pogajanjih je sprožil takojšen odziv na finančnih trgih, kjer so evropske obrambne delnice v ponedeljek zabeležile padec. Indeks obrambnih podjetij banke Goldman Sachs se je znižal za približno dva odstotka, kar odraža pričakovanja vlagateljev o morebitnem zmanjšanju vojaških izdatkov v primeru sklenitve premirja. Trump je za naslednji mesec napovedal novo srečanje, na katerem bodo sodelovali tudi evropski uradniki, da bi dokončali podrobnosti mirovnega načrta, ki je po njegovih besedah že blizu realizacije.

Češki energetski regulativni urad (ERÚ) je napovedal, da se bo regulirani del cene električne energije za gospodinjstva z začetkom prihodnjega leta znižal za 15,1 odstotka. Ta odločitev bo povprečnemu odjemalcu prinesla prihranek v višini približno 420 čeških kron na porabljeno megavatno uro (MWh). Znižanje stroškov bodo občutili tudi večji odjemalci, ki bodo za megavatno uro plačevali več sto kron manj kot doslej. Glavni razlog za takšen upad cen je odločitev češke vlade, ki je decembra potrdila oprostitev plačila prispevkov za podprte vire energije (POZE). Znižanje reguliranega dela cene predstavlja pomemben preobrat v primerjavi s prejšnjimi napovedmi, po katerih se je pričakovalo zvišanje stroškov. Država bo razliko v ceni pokrila iz proračunskih sredstev, kar neposredno razbremenjuje končne porabnike. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo ta ukrep pomembno vplival na zmanjšanje inflacijskih pritiskov in izboljšanje kupne moči prebivalstva na Češkem.

V televizijski oddaji na grški javni televiziji ERT je prišlo do ostrega besednega spora med predstavnikoma različnih kmetijskih struj glede prihodnosti kmečkih protestov. Christos Tsilias, predsednik kmetijskih zadrug iz Soluna, ki zagovarja dialog z vlado, in Kostas Sefis iz kmetijskega združenja Kymina-Malgara, ki predstavlja bolj radikalno krilo, sta si izmenjala vrsto obtožb. Spor se je razplamtel zaradi očitkov o strankarskem vodenju protestov, pri čemer so bile omenjene domnevne povezave z generalnim sekretarjem komunistične partije Dimitrisom Koutsoumbasom. Napetosti med kmeti odražajo globok razkol v kmetijskem sektorju glede taktike pritiska na vlado v Atenah. Medtem ko del kmetov vztraja pri nadaljevanju blokad cest, se drugi zavzemajo za pogajalsko mizo. Incident je v javnosti odjeknil zaradi uporabe nenavadnih izrazov, kot so "škratje" in "zajci", s katerimi sta sogovornika opisovala svoje nasprotnike oziroma njihove taktike. Dogajanje je neposredno povezano z dolgotrajnimi protesti, ki so se v preteklosti že stopnjevali z zapiranjem ključnih prometnih poti po državi.

Medtem ko Trump in njegovi zavezniki trdijo, da stroške carin nosijo izključno tuje države, poročila kažejo, da dejanske stroške nosijo ameriška mala podjetja. CEO Bank of America, Brian Moynihan, je izjavil, da se Trumpova trgovinska vojna umirja.

Kalifornija je tiho opustila tožbo proti administraciji nekdanjega predsednika Trumpa glede odločitve zvezne vlade, da umakne 4 milijarde dolarjev financiranja za dolgo odlašani projekt hitre železnice v državi. Kalifornijski urad za hitre železnice je 23. decembra vložil obvestilo o prostovoljni zavrnitvi primera na okrožnem sodišču ZDA za vzhodno okrožje Kalifornije. Umik je brez predsodkov, kar pomeni, da je tožbo mogoče vložiti v prihodnosti. Do umika je prišlo dva tedna po tem, ko je sodnik Dale Drozd zavrnil argument ministrstva za pravosodje.

Grški minister za kmetijstvo in prehrano, Kostas Tsiaras, je napovedal podaljšanje nižje cene električne energije za kmete in poudaril, da je vlada že sprejela pomembne korake za reševanje težav v primarnem sektorju. Tsiaras je izrazil pripravljenost za dialog in dejal, da je žogica zdaj na strani kmetov.

Kitajska vse bolj vpliva na kratkoročne gibe cen nafte zaradi njenih nepreglednih vzorcev uvoza, marž rafinerij in strateškega skladiščenja, ki oblikujejo mejno povpraševanje in kratkoročno oblikovanje cen. Vpliv OPEC se je premaknil na srednjeročno obdobje, v času resničnih stresov v ponudbi pa se moč oblikovanja cen vrača proizvajalcem. Trgovci kratkoročno gledajo na Kitajsko, dolgoročno pa še vedno na OPEC.

V Grčiji se spreminja slika kmečkih protestov, saj 18 blokad napoveduje dialog z vlado, kar kaže na razpoke v enotni kmečki fronti. Medtem se pritisk kmetov na vlado povečuje, blokade pa se širijo na ključne točke državnega cestnega omrežja.

Zadnji teden leta se začenja z rastjo srebra, ki je prvič preseglo 83 dolarjev. Poleg srebra sta pridobila tudi platina in zlato, medtem ko so terminske pogodbe za ameriške državne obveznice nižje.

Indijski premier Narendra Modi se pred letom 2026 ponaša z najvišjo stopnjo podpore med svetovnimi voditelji. Javna podpora političnim voditeljem odraža kombinacijo gospodarskih razmer, političnih odločitev in širšega volilnega sentimenta. Analiza stopnje podpore ob koncu leta 2025 ponuja vpogled v to, kako državljani dojemajo voditelje po svetu.

V McDonald's restavraciji v Uptown Minneapolisu so zaradi naraščajoče kriminalitete zaklenili vrata jedilnice. Na vratih je objavljeno obvestilo, da bodo vrata zaklenjena med normalnim delovnim časom od 5. ure zjutraj do 22. ure zvečer, da bi zagotovili varno okolje. Vstop bo zavrnjen posameznikom, za katere ocenijo, da predstavljajo tveganje za varnost gostov.

V ZDA se širi strah med zaposlenimi na State Departmentu, ki se bojijo podajati nasvete, ki bi bili v nasprotju z željami političnih imenovanih uradnikov pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Hkrati Wall Street Journal poroča o "resni" gospodarski negotovosti, saj podjetja iščejo načine za ohranitev vitkosti do leta 2026, kar vključuje zamrznitev zaposlovanja in večjo usmeritev v kapital namesto v zaposlene.

Ameriški delniški trgi so teden začeli z rastjo, kar je zaznamovalo začetek prazničnega relija "Santa Claus". Indeksi so zabeležili splošno rast, optimizem vlagateljev pa se je povečal zaradi pričakovanih finančnih tokov ob koncu leta. Indeks strahu in pohlepa CNN je prav tako narasel, kar kaže na pozitivno razpoloženje. Sezonski vzorci zgodovinsko podpirajo rast delnic ob koncu leta.

Zaradi dvomesečne "karantene", ki jo je administracija ameriškega predsednika Trumpa uvedla za venezuelsko nafto v okviru zunanjepolitične poteze, imenovane "diplomacija z vojaškimi topovi", je po novih ocenah približno 900 milijonov dolarjev surove nafte naloženih na tankerjih, ki zaradi ameriške blokade ne morejo zapustiti Venezuele.

Kmetje iz Halkidone v Grčiji so poudarili, da v celoti podpirajo zahteve kmetov, živinorejcev, čebelarjev in ribičev, ki so bile oblikovane na vsepogreskem srečanju v Nikeji. Zavrnili so poskuse spreminjanja njihovih stališč s strani tretjih oseb in ostro kritizirajo vlado zaradi komunikacijskih manipulacij in poskusov razdelitve kmetov. Upravni odbor trdi, da vlada zatrjuje, da je rešila 20 od 27 zahtev.

V Teslini tovarni v Grünheideju v Nemčiji vodstvo podjetja zavrača uvedbo kolektivne pogodbe, za katero se zavzema sindikat IG Metall. Kljub temu je Tesla pristala na povišanje plač, medtem ko je IG Metall umaknil tožbo, da bi se osredotočil na volitve v delavski svet leta 2026.

Nemška železnica (Bahn) in zvezna vlada pospešujeta obnovo železniškega omrežja z rekordnimi zneski. Kljub temu se bodo potniki še naprej srečevali z zamudami in dotrajanimi tiri.

JPMorgan Chase je zamrznil bančne račune, povezane z dvema podjetjema za stabilne kovance, BlindPay in Kontigo, ki ju podpira Y Combinator. Razlog za zamrznitev so skrbi glede izpostavljenosti sankcioniranim in visoko tveganim jurisdikcijam, zlasti v Latinski Ameriki. Podjetji sta dostopali do bančnih storitev JPMorgan preko podjetja Checkbook, ki sodeluje z velikimi finančnimi institucijami. JPMorgan je zaznal sumljive poslovne aktivnosti, povezane z Venezuelo in drugimi lokacijami, kar je privedlo do zamrznitve računov.

Kalifornija se sooča z morebitnim odhodom premožnih prebivalcev zaradi predlaganih davčnih dvigov. Miliarder Peter Thiel razmišlja o selitvi iz Zlate države, če bo sprejet 1-odstotni davek na premoženje za financiranje zdravstvenega varstva. Bill Ackman je opozoril, da je Hollywood že v težavah in da bodo produktivni podjetniki odšli, s seboj pa odnesli davčne prihodke in ustvarjanje delovnih mest.

Venezuelska vlada je poudarila, da poročilo Urada Združenih narodov dokazuje nezakonitost ameriške blokade. ZDA stopnjujejo pritisk na Venezuelo, kar povečuje napetosti v državi.

Grški kmetje so zaostrovali svoje proteste z zaporo cest pri kraju Malgara v bližini Soluna in mejnega prehoda Evzoni. Kmetje ne popuščajo in se pripravljajo na nov val protestov. Prebivalce Soluna pozivajo k udeležbi v protestih.