Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaškem posredovanju v Venezueli napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele nadzor nad državo. Po zajetju predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores je Trump na tiskovni konferenci na Floridi pojasnil, da bodo ZDA upravljale državo, dokler ne bo mogoč miren prehod k novemu vodstvu. Washington namerava ustanoviti posebno skupino uradnikov, ki bodo nadzorovali venezuelsko upravo in preprečili vrnitev prejšnjega političnega sistema. Mednarodna javnost se na napovedi odziva s precejšnjo mero skepticizma, saj mnogi analitiki ocenjujejo, da so pravi cilji Washingtona gospodarski interesi oziroma dostop do obsežnih venezuelskih naftnih zalog. Kritike prihajajo tudi iz Nemčije, kjer je kancler Friedrich Merz stopil v bran ameriškim dejanjem in Madura obtožil uničenja države. Kritiki v Evropi Merzu očitajo pomanjkanje avtonomije in morebitno sokrivdo pri kršenju mednarodnega prava, medtem ko se v latinskoameriški regiji krepijo strahovi, da bi Venezuela lahko postala trajno ameriško ozemlje.

Donald Trump je objavil posnetek, v katerem se posmehuje Nicolasu Maduru, medtem ko so se pojavile informacije o ameriški pripravljenosti na prevzem vodenja Venezuele. Maduro je bil prikazan kot poraženec, kar je okrepilo vtis o ameriškem vplivu.

Po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je venezuelsko vrhovno sodišče imenoval Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Chuck Schumer je dejal, da je bilo zajetje Madura kršitev zakona, Hakeem Jeffries pa je dejal, da je to dejanje vojne proti Venezueli. Maduro je bil pridržan v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu.

Po aretaciji Nicolása Madura so potekale množične demonstracije v podporo venezuelski vladi, ki jih italijanski mediji niso poročali. Donald Trump je bil obtožen kršenja mednarodnega prava in želje po nadzoru nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Jeffrey Sachs je izjavil, da ZDA ne zanimajo Združeni narodi ali pravo, ampak samo denar in nafta. Carlos Luis Rivero je izrazil zaskrbljenost zaradi vzpona globalnega fašizma.

Posebne enote ameriške vojske so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal napad na državo, ki jo je Madurov režim obvladoval trinajst let, kar je povzročilo sesutje dosedanjega političnega sistema v Venezueli. Operacija, ki je vključevala 150 letal in mesece tajnih priprav, se je končala z zajetjem predsednika v njegovih zasebnih prostorih, medtem ko so glavno mesto stresale eksplozije. Po navedbah ameriških oblasti so Madura in njegovo soprogo že prepeljali v Združene države Amerike, kjer sta trenutno v priporu v Brooklynu. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ZDA pa so napovedale začasno upravljanje države do zagotovitve varnega prehoda oblasti. Trump je ob tem napovedal tudi izkoriščanje venezuelskih naftnih virov in opozoril na morebitne prihodnje intervencije v regiji, vključno z Mehiko, Kolumbijo in Kubo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil načrte za vzpostavitev ameriške uprave v Venezueli, potem ko so ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je prek družbenega omrežja objavil fotografije Madura na ameriški vojaški ladji in poudaril, da bodo Združene države Amerike upravljale državo do vzpostavitve varnega političnega prehoda. Poleg tega je Trump zagrozil z morebitnim drugim napadom, s čimer želi utrditi nadzor nad regijo. Odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko nekateri kritiki, zlasti v romunskih medijih, izpostavljajo dvoličnost javnega mnenja, Trump vztraja pri svoji strategiji pritiska. V preteklosti je ameriška administracija venezuelski narko-kartel Cártel de los Soles že označila za tujo teroristično organizacijo, kar je služilo kot podlaga za stopnjevanje vojaških napetosti, ki so dosegle vrhunec z nedavno aretacijo v Caracasu.

Posebne enote ameriške vojske so po poročilih izvedle vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so pridržale in odpeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Dogodek pomeni drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj gre za neposredno vojaško posredovanje z namenom odstranitve tujega voditelja. Akcija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, odpira številna vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti držav v sodobnem svetovnem redu. Operacija je povzročila buren odziv v mednarodni skupnosti, saj so kritiki dejanje označili za ugrabitev, ki so jo izvedli tisti, ki vladajo brez odgovornosti. Po prvih informacijah so ameriške sile v prestolnici Venezuela delovale hitro, podrobnosti o morebitnih žrtvah med operacijo pa še niso v celoti znane. Ameriška administracija je Madurov režim že dlje časa označevala za nelegitimen in tiranski, kar je služilo kot podlaga za tovrstno radikalno potezo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale z venezuelskimi naftnimi rezervami in prevzele nadzor nad tamkajšnjo industrijo. Po nedavni vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so ameriške elitne enote zajele predsednika Nicolása Madura, je Trump jasno izrazil namero, da bo Washington določal prihodnost te južnoameriške države, dokler ameriški interesi glede energentov ne bodo popolnoma zavarovani. Po njegovih besedah bodo ameriška podjetja vložila milijarde dolarjev v obnovo dotrajane naftne infrastrukture, s čimer želijo ZDA izkoristiti obsežno naravno bogastvo države, ki ga je prejšnji režim po njihovem mnenju zanemarjal. Trumpova administracija je poudarila, da bo nova vlada v Venezueli delovala v tesnem sodelovanju z Belo hišo, kar v praksi pomeni izvajanje navodil iz Washingtona. Poleg gospodarskih načrtov je Trump opozoril tudi sosednje države, zlasti Kolumbijo, da bodo ZDA ohranile močno vojaško prisotnost v regiji in po potrebi znova posredovale. Takšen razvoj dogodkov pomeni korenit preobrat v ameriški zunanji politiki, saj Združene države Amerike zdaj odkrito prevzemajo upravljanje suverene države zaradi njenih naravnih virov, kar sledi neposredno po januarski vojaški aretaciji Nicolása Madura.

Združene države Amerike so v začetku januarja 2026 izvedle bliskovito vojaško operacijo, imenovano "Absolute Resolve", v kateri so v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške posebne enote Delta so operacijo izvedle po nalogu predsednika Donalda Trumpa, ki je akcijo spremljal v živo iz svojega letovišča Mar-a-Lago. Maduro je bil po zajetju nemudoma odstranjen iz države, ameriško ministrstvo za pravosodje pa je proti njemu in njegovi soprogi že vložilo uradno obtožnico zaradi domnevnega narko-terorizma. Operacija je sprožila ostre mednarodne odzive in razprave o kršenju mednarodnega prava. Medtem ko je Trump v svojih izjavah že podvomil v sposobnost opozicijske voditeljice Marie Corine Machado za vodenje države, je podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez po nekaterih navedbah izrazila pripravljenost na sodelovanje z Washingtonom. Dogajanje v Venezueli ostaja napeto, saj prestolnico nadzorujejo oborožene sile, mednarodna skupnost pa je zaradi enostranskega vojaškega posega razdeljena. Kritiki, med njimi brazilski predsednik Lula in novi župan New Yorka Zohran Mamdani, so dejanje označili za vojno napoved in nevaren precedens v Latinski Ameriki.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je uradno potrdil, da so ameriške oborožene sile v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so operacijo izvedli v sodelovanju z ameriškimi obveščevalnimi službami, ujetnika pa so nemudoma prepeljali na krov ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima, ki trenutno pluje proti New Yorku. Trump je dogodek proslavil z objavo fotografije Madura v priporu na družbenih omrežjih, kar je v delu javnosti sprožilo odzive o nenavadnem načinu komuniciranja tovrstnih mednarodnih operacij. ZDA so ob zajetju napovedale tudi prevzem nadzora nad venezuelsko naftno industrijo, kar predstavlja drastičen zunanjepolitični premik in neposreden poseg v suverenost južnoameriške države. Akcija je bila izpeljana po dolgotrajnih napetostih med Washingtonom in Caracasom, pri čemer ameriška administracija trdi, da je bil poseg nujen za zagotovitev regionalne stabilnosti in zaščito energetskih virov. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja nadaljnje korake, medtem ko Trumpova administracija dogodek predstavlja kot ključno zmago svoje zunanje politike.

Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump zagrozil še Mehiki, Kolumbiji in Kubi. Napovedal je, da bodo ZDA vodile Venezuelo in da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo venezuelske infrastrukture.

Severna Koreja je v nedeljo proti morju ob svoji vzhodni obali izstrelila balistično raketo, kar je potrdil združeni poveljnik sil Južne Koreje. Vojaška aktivnost Pjongjanga se je zvrstila v času povečanih napetosti v regiji, incident pa je ponovno vzbudil pozornost mednarodne javnosti glede varnostnih razmer na Korejskem polotoku. Po poročanju severnokorejske tiskovne agencije KCNA je voditelj Kim Jong-un pred tem obiskal vojaško tovarno, kjer je opravil pregled proizvodnje taktičnega vodenega orožja. Ta poteza kaže na nadaljevanje krepitve severnokorejskega oboroževalnega programa in pripravljenosti njihove vojske. Izstrelitev predstavlja del širšega vzorca vojaških provokacij, ki jih Pjongjang uporablja za izkazovanje moči in odzivanje na skupne vojaške vaje sosednjih držav in Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da tovrstni preizkusi služijo tako tehničnemu izpopolnjevanju raketne tehnologije kot tudi doseganju političnih ciljev na mednarodnem prizorišču. Južnokorejska vojska ostaja v stanju visoke pripravljenosti in v sodelovanju z zavezniki podrobno analizira parametre zadnjega poleta rakete.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je 3. januarja 2026 sprožila obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, ki je vključevala zračne napade na strateške cilje v prestolnici Caracas in na vojaške baze po vsej državi. Po poročanju tujih agencij so elitne enote ameriške vojske v koordinirani akciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriška stran je operacijo utemeljila kot misijo za pregon ubežnikov in boj proti trgovini z drogami, medtem ko je Maduro pred zajetjem razglasil stanje zunanje nestabilnosti. Napad, ki predstavlja neposreden vojaški poseg na južnoameriška tla, je povzročil precejšnjo materialno škodo na uradnih stavbah in vojaški infrastrukturi, vključno s ključno utrdbo Fuerte Tiuna. Medtem ko ameriška administracija trdi, da je bila akcija nujna za vzpostavitev zakonitosti, kritiki in družbena gibanja dogodek označujejo za akt imperialistične agresije in kršitev mednarodnega prava. Naftni velikan Chevron je že napovedal pripravljenost na sodelovanje v spremenjenih okoliščinah, kar nakazuje na morebitne prihodnje premike v nadzoru nad venezuelskimi energetskimi viri.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnem vojaškem napadu na Venezuelo in zajetju Nicolása Madura sprožil nove napetosti v Latinski Ameriki z napovedjo možnega posredovanja v Mehiki. Trump je v intervjuju za Fox News izjavil, da mehiška vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum nima nadzora nad državo, temveč jo obvladujejo narko karteli. Čeprav je Sheinbaumovo označil za »dobro žensko«, je poudaril, da bo glede Mehike »treba nekaj storiti«, kar so kritiki interpretirali kot grožnjo z neposrednim vojaškim posredovanjem na ozemlju ameriške zaveznice. Obenem je Trump razburil mednarodno javnost z izjavami o preoblikovanju Monroejeve doktrine, ki jo je poimenoval »Donroejev dokument« (Donroe Document), s čimer je nakazal namero po vzpostavitvi popolne ameriške prevlade nad zahodno poloblo. Kongresnica Madeleine Dean je opozorila, da predsednik nima ustavnih pooblastil za upravljanje tujih držav, kot je napovedal v primeru Venezuele. Zaradi stopnjevanja agresivne zunanje politike so se pojavili tudi pozivi k odvzemu mirovne nagrade FIFA, ki jo je Trump prejel le mesec dni pred bombardiranjem Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News napovedal, da bodo Združene države Amerike morale ukrepati glede razmer v Mehiki. Trump je zatrdil, da mehiška predsednica Claudia Sheinbaum nima dejanskega nadzora nad državo, temveč da Mehiko obvladujejo mamilarski karteli. Njegove izjave prihajajo neposredno po ameriški vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je močno zaostrilo napetosti v celotni Latinski Ameriki. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum se je na Trumpove grožnje odzvala z odločnim zavračanjem kakršne koli podrejenosti Washingtonu. Poudarila je suverenost Mehike in obsodila ameriško agresijo v regiji. Trump je kljub pokroviteljskim opisom Sheinbaumove kot "dobre ženske" vztrajal, da je predsednica prestrašena in da so karteli tisti, ki dejansko vladajo. Ta retorika sledi njegovim prejšnjim napovedim o možnosti uporabe vojaške sile oziroma zračnih napadov na narkokartele na tujih tleh, kar v regiji sproža strah pred novimi enostranskimi vojaškimi posegi ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v okviru operacije proti venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru likvidirale celotno kubansko predsedniško gardo, ki je varovala Madura. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je v nočni operaciji življenje izgubilo večje število kubanskih državljanov, njihovo odločitev za varovanje venezuelskega voditelja pa je označil za napačno. Po njegovih besedah so bili ti ukrepi nujni za dosego ciljev operacije v regiji. Ob robu napovedi o zajetju ali nevtralizaciji Madura sta Trump in senator Marco Rubio poslala ostra opozorila tudi voditeljem Kolumbije in Kube. Ameriška administracija s tem signalizira povečan pritisk na zaveznike prejšnjega venezuelskega režima in napoveduje ostrejšo zunanjo politiko v Latinski Ameriki. Dogajanje kaže na neposredno vojaško in politično zaostrovanje razmer, ki bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko celotne regije.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški zračni napad na tarče v Venezueli, kar predstavlja prvo tovrstno posredovanje na celini v zadnjih treh desetletjih. Operacija je vključevala bombardiranje uradnih vladnih poslopij in vojaških baz v prestolnici Caracas, kjer so odjeknile številne eksplozije. Dogodek je sprožil takojšen mednarodni odziv, pri čemer se je britanski premier Keir Starmer že distanciral od napadov in poudaril, da Združeno kraljestvo pri operaciji ni sodelovalo na nikakršen način. Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ko so ameriški uradniki že predhodno napovedovali ostrejše ukrepe proti administraciji Nicolása Madura. Trumpova administracija je operacijo označila za napad na kirurško izbrane cilje, medtem ko venezuelska stran dogajanje opisuje kot imperialistično agresijo in kršitev suverenosti. Britanska vlada namerava v kratkem vzpostaviti stik z Belo hišo, da bi pridobila podrobnejše informacije o dejanskem stanju na terenu in razlogih za nenadno vojaško posredovanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je na sobotni novinarski konferenci razkril, da so bili glavni motivi za ameriško posredovanje v Venezueli povezani z bogatimi zalogami surove nafte. Trump je odkrito izjavil, da so Združene države Amerike zrušile tamkajšnjo oblast z namenom pridobitve energetskih virov, kar potrjuje dolgoletne sume kritikov o naravi ameriške zunanje politike v regiji. Poleg priznanja glede nafte je Trump napovedal ambiciozne in kontroverzne načrte za prihodnje upravljanje s to južnoameriško državo. Predsednik je poudaril, da namerava njegova administracija neposredno »upravljati« Venezuelo, ob tem pa je zagrozil z možnostjo drugega napada, če cilji ne bodo v celoti izpolnjeni. Te izjave predstavljajo oster odklon od tradicionalne diplomatske retorike, ki je običajno poudarjala demokratične procese in humanitarne razloge. Napovedano stopnjevanje agresije in neposredna grožnja z vojaško silo sta povzročili precejšnje vznemirjenje v mednarodni skupnosti, saj neposredno posegata v suverenost države članice Združenih narodov.

Ameriške sile so v nočni operaciji bombardirale Venezuelo in ugrabile predsednika Nicolása Madura, kar predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je kmalu po napadu v pogovoru za televizijsko hišo Fox News nakazal možnost prihodnjih konfliktov z Mehiko. Kot ključni razlog za posredovanje v Venezueli se navajajo njene ogromne zaloge nafte, pri čemer kritiki opozarjajo na vpliv velikih naftnih korporacij na odločitve Bele hiše. Trump je v intervjuju posebej izpostavil Mehiko in njeno predsednico Claudio Sheinbaum. Čeprav je predsednico označil za sposobno, je zatrdil, da državo v resnici obvladujejo mamilarski karteli, pred katerimi naj bi bila Sheinbaunova prestrašena. Trump je poudaril, da bo glede Mehike »treba nekaj storiti«, in razkril, da je mehiški strani že večkrat ponudil ameriško vojaško pomoč za uničenje kartelov. Odzivi na družbenih omrežjih so polni kritik o vmešavanju v suverenost zavezniške države, še posebej v luči prihajajočega svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga bodo čez pol leta gostile ZDA, Mehika in Kanada.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko mrežo Fox News napovedal morebitno vojaško ali varnostno posredovanje v Mehiki, češ da tamkajšnja vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum nima nadzora nad državo. Trump je zatrdil, da Mehiko dejansko vodijo mamilarski karteli in da bo v zvezi s tem "treba nekaj storiti". Čeprav je predsednico Sheinbaum označil za prijazno osebo, je neposredno spodkopal njeno avtoriteto z izjavo, da se mamilarskih organizacij močno boji. Izjave so sledile obsežni in kontroverzni ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške sile ugrabile venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je operacijo opisal kot izjemno uspešno in jo primerjal z gledanjem televizijske oddaje v živo, pri čemer je izpostavil hitrost in silovitost napada. Po njegovih besedah na ameriški strani ni bilo žrtev, medtem ko o morebitnih venezuelskih žrtvah še ni natančnih podatkov. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in krepitve ameriške vojaške prisotnosti v karibski regiji.

V Združenih državah Amerike se založniški trg sooča z opaznim upadom zanimanja za literaturo o predsedniku Donaldu Trumpu, kar strokovnjaki pripisujejo splošni izčrpanosti javnosti. Po poročanju revije The Atlantic so knjige, ki so bile nekoč zanesljiv vir zaslužka – zlasti tiste, namenjene njegovi volilni bazi – izgubile svojo privlačnost. Delo Newta Gingricha z naslovom Trump's Triumph se je na lestvicah najbolje prodajanih knjig obdržalo le dva tedna, podobno usodo pa sta doživeli tudi knjigi komentatorjev Joeja Conche in Scotta Jenningsa. Edina izjema v tem trendu ostajajo spomini nekdanje prve dame Melanie Trump, ki so postali prava prodajna uspešnica. Ob tem se Trump sooča tudi z ostrimi mednarodnimi kritikami. Britanski premier Keir Starmer je bil deležen kritik zaradi svojega zadržanega odziva na domnevne Trumpove ukaze za ugrabitev tujega državnika in njegove soproge. Starmer je namreč izjavil, da mora najprej ugotoviti dejstva, kar je sprožilo vprašanja o pripravljenosti zaveznikov, da se zoperstavijo ameriškemu predsedniku. Ta politična napetost sovpada z notranjimi težavami Trumpove administracije, kjer se kljub zmagi na volitvah leta 2024 kažejo znaki slabenja podpore in vse večje utrujenosti volilnega telesa nad nenehno prisotnostjo Trumpa v medijih.

Ameriški predsednik Donald Trump je na sobotni tiskovni konferenci naznanil, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele. Trump je pojasnil, da bo ameriška administracija vodila državo vse do vzpostavitve stabilnih razmer in izvedbe demokratičnih procesov. Napoved sledi nedavni obsežni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Predsednik Trump je ob tem zagrozil z možnostjo drugega napada, če bi prišlo do upora ali nesodelovanja lokalnih struktur. Njegovo potezo je že pozdravil Jacob Rothschild, ki je Trumpu čestital za odločno ukrepanje proti venezuelskemu režimu. Kritiki opozarjajo, da tovrstna neposredna vojaška in politična intervencija pomeni drastičen zasuk v mednarodnih odnosih in dolgotrajno vojaško prisotnost ZDA v regiji, medtem ko Trump vztraja, da je to edina pot do zagotovitve varnosti in odprave diktature v državi.

Predsednik Trump je objavil fotografijo zajetega in zavezanega Nicolasa Madura z vodo. Hkrati je sporočil, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler ne bo varno predati oblasti. Ameriški državni tožilec je Madura obtožil v ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so 3. januarja zajeli Nicolása Madura, javno razkril načrte za neposreden ameriški nadzor nad državno naftno industrijo. Trump je poudaril, da bodo ameriška podjetja prevzela obnovo kritične infrastrukture in začela ustvarjati dobiček, ob tem pa je prejšnje venezuelske vlade obtožil kraje nafte, ki naj bi po njegovih besedah pripadala ZDA. Administracija v Washingtonu pričakuje vzpostavitev nove vlade v Caracasu, ki bo sledila navodilom Bele hiše in omogočila popoln dostop do največjih svetovnih zalog surove nafte. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Washingtona za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Trumpove izjave potrjujejo, da so bili ekonomski interesi, povezani z energetskimi viri, ključni motiv za vojaško posredovanje. Medtem ko so uradni razlogi vključevali boj za demokracijo in politično stabilnost, so trenutne dejavnosti ameriških sil in napovedi o neposredni vključenosti v naftni sektor sprožile razprave o kršitvah suverenosti in geopolitičnih interesih ZDA v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Operacija, ki je bila izvedena v sodelovanju z ameriškimi organi pregona, se je končala s prevozom zakoncev Maduro iz Venezuele v neznano lokacijo pod ameriškim nadzorom. Trump je dogodek označil za enega najbolj učinkovitih prikazov ameriške vojaške moči v moderni zgodovini, podrobnosti o operaciji pa bo javnosti predstavil na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu. Podpredsednik JD Vance je akcijo pohvalil kot dokaz, da predsednik Trump uresničuje svoje napovedi, medtem ko je Trump po izvedbi operacije že poslal opozorilo kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Glede mednarodnih odzivov je Trump poudaril, da o Maduru ni razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta govorila v začetku tedna. Operacija pomeni vrhunec napetosti med državama, ki so se stopnjevale zadnje mesece, ko so ZDA krepile vojaško prisotnost v Karibih in uvajale sankcije proti venezuelskemu vrhu.

Venezuelski notranji minister je po vojaških napadih Združenih držav Amerike na cilje v Karibskem morju pozval državljane k zaupanju v vlado Nicolása Madura. Iz Caracasa so sporočili, da Washingtonu s bombardiranjem in raketnimi napadi ni uspelo prestrašiti prebivalstva, obenem pa so ocenili, da so ameriške sile dosegle le del zastavljenih ciljev. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je Washington napovedal namero, da predsedniku Maduru sodi pred ameriškim sodiščem zaradi obtožb o trgovini z drogami in narkoterorizmu. V odziv na ameriško vojaško posredovanje je koalicija Frente de Izquierda Unidad v Argentini pozvala k protestom pred veleposlaništvom ZDA v Buenos Airesu. Leva gibanja dogajanje označujejo za imperialistično agresijo proti Venezueli in pozivajo k množični mobilizaciji v podporo suverenosti države. Incidenti sledijo nizu ameriških operacij proti domnevnim tihotapskim ladjam, ki jih venezuelska stran označuje za poskus prevzema nadzora nad naravnimi viri, predvsem nafto, plinom in zlatom.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike ohranile prisotnost in vpliv v Venezueli, dokler ne bo zagotovljen popoln nadzor nad tamkajšnjimi zalogami nafte. Trumpova administracija svojo zunanjo politiko do te južnoameriške države vse bolj osredotoča na energetske vire, pri čemer nafto izpostavlja kot ključni strateški element ameriških interesov. Ta poteza pomeni nadaljevanje pritiska na venezuelski politični vrh, hkrati pa utrjuje vlogo ameriških energetskih korporacij v regiji. Napovedi o nadzoru nad naftnimi polji prihajajo v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, kjer ameriška stran odkrito podpira opozicijske struje in si prizadeva za politično stabilizacijo, ki bi bila naklonjena zahodnim trgom. Po navedbah analitikov Trumpova retorika potrjuje, da gospodarski interesi, predvsem odvisnost od fosilnih goriv, ostajajo primarno vodilo ameriškega posredovanja v tujini. Medtem ko Caracas poziva k notranjemu političnemu dialogu, Washington s svojimi zahtevami po energetski varnosti postavlja nove pogoje za prihodnje diplomatske odnose.

Ameriške oborožene sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala bombardiranje strateških točk v prestolnici Caracas in zajetje predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Do napada je prišlo ponoči, pri čemer so bile tarče predvsem ključne infrastrukture in varnostni objekti režima. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Evropi. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je operacijo in zajetje Madura ostro obsodila, s čimer se je distancirala od stališč svojih koalicijskih partnerjev. Hkrati je italijanski poslanec v Evropskem parlamentu, general Roberto Vannacci, javno pozval predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen k ukrepanju. Vannacci se sprašuje, ali bo Evropska unija zaradi tega agresivnega dejanja zamrznila ameriško premoženje, podobno kot je to storila v primerih drugih mednarodnih konfliktov. Situacija ostaja izjemno napeta, saj je usoda Madura po zajetju s strani ameriških sil negotova.

Združene države Amerike so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa je bila operacija, ki so jo poimenovali 'posebna vojaška operacija', izjemno uspešna in je trajala le približno pol ure. Zajeti par so že prepeljali na ameriška tla, kjer ju čaka sojenje pred zveznim sodiščem v New Yorku. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je bila proti Maduru vložena obtožnica, ki ga bremeni narko-terorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja težkega orožja in uničevalnih sredstev. Bondi je poudarila, da bosta obtoženca deležna 'polnega srda ameriškega pravosodja'. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in predhodnih zračnih napadov, ki so jih ZDA izvajale na venezuelskem ozemlju od konca leta 2025. Analitiki ocenjujejo, da bo ta dogodek prisilil preostale države v regiji v strateško kapitulacijo pred interesi Združenih držav Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnem nagovoru podrobno opisal svojo izkušnjo spremljanja vojaškega napada na Venezuelo, ki ga je primerjal z gledanjem televizijske oddaje. Operacija, katere cilj je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je bila po Trumpovih besedah uspešna in izvedena z izjemno hitrostjo ter nasiljem. Predsednik je napad spremljal iz varne sobe v svojem luksuznem letovišču na Floridi, obkrožen z generali in svetovalci, pri čemer je poudaril kompleksnost akcije in dejstvo, da na ameriški strani ni bilo smrtnih žrtev, kar posredno nakazuje na možne izgube na venezuelski strani. Istočasno se Trumpova administracija sooča z upadom zanimanja javnosti, kar se odraža v močnem padcu prodaje političnih knjig, ki podpirajo njegove poglede. Po poročanju revije The Atlantic so dela avtorjev, kot so Newt Gingrich, Joe Concha in celo predsednikov sin Eric Trump, hitro izpadla s seznamov knjižnih uspešnic. Analitiki ocenjujejo, da je ameriška javnost po desetletju Trumpove prisotnosti v politiki nasičena z informacijami o njem, edina izjema pri prodajnih rezultatih pa ostajajo spomini nekdanje prve dame Melanie Trump. Ta trend upadanja zanimanja sovpada z zgodovinskimi porazi republikancev v ključnih državah konec leta 2025.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo pridržanega venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Po navedbah poročil so Madura v Venezueli zajele ameriške specialne enote Delta Force, od koder so ga prepeljali na krov desantne ladje USS Iwo Jima. Fotografija, ki se je hitro razširila po svetovnih medijih, prikazuje Madura v sivem trenirki med transportom v Združene države Amerike. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trumpova administracija je s tem dejanjem neposredno odstranila socialističnega voditelja, ki so mu ZDA očitale trgovino z drogami in korupcijo. Dogodek sledi vrsti tajnih operacij in sankcij, ki so bile usmerjene v destabilizacijo Madurovega režima in omejitev njegovega vpliva v regiji. Maduro se bo po prevozu v ZDA verjetno soočil s pravosodnimi postopki pred ameriškimi sodišči.

Trumpova administracija je operacijo v Venezueli predstavila kot misijo aretacije na podlagi sprožilcev, ki je ciljala na dva ameriška obtožena ubežnika, in trdila, da je tajnost zahtevala, da Kongres ni bil vključen. Naftni gigant Chevron je izjavil, da bo konstruktivno sodeloval s Trumpovo administracijo pri podpori mirnemu prenosu oblasti v Venezueli. Nekdanji kongresnik je napovedal nadaljnje poteze Trumpa, ki bodo razburile njegovo bazo. Novinarka NBC je menila, da bo aretacija Madura škodovala pravnemu postopku proti njemu.

Ameriški predsednik Donald Trump je uradno potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odstranile iz države. Trump je novico objavil na družbenem omrežju Truth Social, kjer je navedel, da je operacija potekala v sodelovanju z ameriškimi organi pregona, podrobnosti o trenutni lokaciji zakoncev Maduro pa še niso znane. Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in predhodnih vojaških dejavnosti, ki so vključevale napade na narkokartele in vojaško infrastrukturo na venezuelskem ozemlju. Trump je svojo odločitev utemeljil z obtožbami o Madurovi vpletenosti v trgovino z drogami in destabilizacijo regije. Kljub zajetju nekdanjega voditelja Trump še ni podal jasne podpore opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado, vendar je poudaril, da bodo ZDA aktivno sodelovale pri odločanju o prihodnjem vodstvu države, v kateri je bilo medtem razglašeno izredno stanje.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo, v kateri so bombardirale cilje v Venezueli in zajele predsednika Nicolása Madura. Ameriška administracija je napad uradno utemeljila z bojem proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki, vključno z mrežo CADTM-AYNA, operacijo označujejo za imperialistično agresijo in kršitev mednarodnega prava. Do vojaškega posredovanja je prišlo po dolgotrajnem stopnjevanju napetosti in pomorskem obleganju države. Operacija je sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je v nasprotju s svojimi koalicijskimi partnericami ostro obsodila ameriški napad in zajetje venezuelskega voditelja. Akcija sledi mesecem groženj in povečevanja nagrad za Madurovo aretacijo, kar je privedlo do ene največjih geopolitičnih kriz v Latinski Ameriki v zadnjem desetletju. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko se vrstijo obsodbe o uporabi sile pod pretvezo zakonitosti.

Ameriške oborožene sile so v obsežni vojaški operaciji na tleh Venezuele prijele predsednika Nicolása Madura. Po navedbah ameriškega namestnika zunanjega ministra Christopherja Landaua bo Maduro za svoje domnevne zločine odgovarjal pred sodiščem. Operacija se je odvila brez večjega upora venezuelskih sil, čeprav vlada v Caracasu trdi, da ohranja nadzor nad državo. Ameriški vdor predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaškega pritiska administracije Donalda Trumpa na venezuelski režim. Dogodek je povzročil precejšnjo diplomatsko zadrego za ključni zaveznici Madura, Kitajsko in Brazilijo, ki sta dogajanje označili za ponižujoče. Medtem ko Washington poudarja nujnost vzpostavitve pravičnosti in demokracije v regiji, ostaja politična prihodnost Venezuele negotova, saj so ameriške oblasti napovedale nadaljnje postopke proti vrhu dosedanje oblasti. Mednarodna skupnost pričakuje hiter odziv glede pravne podlage za prijetje tujega državnega voditelja na njegovem ozemlju.

Po aretaciji Nicolása Madura ZDA razmišljajo o vplivu na cene nafte, saj ima Venezuela največje zaloge nafte na svetu, Trump pa ne izključuje drugega udara v Venezueli. Poročajo tudi, da ZDA prevzemajo nadzor nad Venezuelo, Trump pa ne želi tvegati, da bi na oblast prišel nekdo drug. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, naj bi potrdila, da je pripravljena storiti vse, kar je potrebno.

Elitna ameriška vojaška enota Delta Force je v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajela predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po poročanju ameriške televizijske mreže CBS News so pripadniki specialnih sil izvedli bliskovito akcijo, ki je privedla do pridržanja venezuelskega voditelja. Informacijo so pozneje potrdili tudi predstavniki oblasti v Združenih državah Amerike, ki so Madura odpeljali na neznano lokacijo. Podpredsednica Venezuele in preostale oblasti v Caracasu so se na dogodke odzvale z zahtevo po neposrednem dokazu, da je njun voditelj še živ. Enota Delta Force, ki je primarno zadolžena za protiteroristično delovanje in reševanje talcev, je v preteklosti že sodelovala v podobnih operacijah z visokim tveganjem, vključno z lovom na voditelje terorističnih skupin in narkokartelov. Razmere v regiji ostajajo napete, saj Caracas dejanje označuje za ugrabitev, medtem ko Washington operacijo opravičuje v okviru svojih strateških interesov.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so po silovitem bombardiranju prestolnice Caracas zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti in neposrednih vojaških napadov, ki so se začeli konec leta 2025. Poročevalci iz Caracasa poročajo o stanju popolnega kaosa in negotovosti, medtem ko so ameriške zračne sile ciljale ključne infrastrukturne točke v mestu. Zajem Madura sledi vrsti dogodkov, ki so nakazovali neizbežen spopad, vključno z decembrskimi napadi z brezpilotnimi letalniki in neposrednimi ameriškimi operacijami na venezuelskem kopnem. Čeprav je Maduro predhodno pozival k mednarodnemu posredovanju in poudarjal pripravljenost na oborožen odpor, je ameriška stran s hitro akcijo destabilizirala režim in dosegla zastavljeni cilj njegove odstranitve. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj je bila v preteklost vpletena tudi Rusija, ki pa je že pred časom začela umikati svoje osebje iz države.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu mandata povzročil diplomatski spor z Izraelom, ko je preklical izvršne ukaze svojega predhodnika Erica Adamsa glede opredelitve antisemitizma. Mamdani je odpravil sprejeto definicijo Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA), ki je kritiko države Izrael oziroma anticionizem v določenih primerih enačila z antisemitizmom. Izraelska vlada je potezo ostro obsodila in novemu županu očitala spodbujanje sovraštva do Judov. Odločitev predstavlja popoln preobrat v politiki največjega ameriškega mesta, saj je prejšnji župan Adams v zadnjih 15 mesecih sprejel vrsto ukrepov za zaščito judovske skupnosti in omejevanje gibanja BDS (bojkot, dezinvesticije in sankcije). Mamdani, ki je v svoji kampanji napovedal tovrstne spremembe, trdi, da je treba ločiti med legitimno politično kritiko Izraela in sovražnim govorom proti Judom. Izraelsko zunanje ministrstvo in judovske organizacije v ZDA medtem opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko zmanjšali varnost judovskih prebivalcev New Yorka.

Po ameriškem napadu na Venezuelo so se pojavili ostri odzivi. Člani ameriškega Kongresa so zahtevali nujno glasovanje, da bi ustavili nadaljnje vojaške akcije Trumpove administracije v Venezueli. Predsednik Trump je bil tarča posmeha zaradi domnevnega dremeža med tiskovno konferenco o napadu. Posnetki iz leta 2019, v katerih je Tulsi Gabbard pozivala ZDA, naj se izognejo Venezueli, so ponovno postali viralni, sprožajoč kritike na račun administracije. Trump je obljubil, da bodo ZDA vodile Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena nova vlada, hkrati pa so se pojavile kritike glede nejasnih podrobnosti načrta.

Po napadu na Venezuelo se je okrepilo mednarodno obsojanje. Mehiška vlada je javno obsodila vojaške operacije ZDA in pozvala k posredovanju ZN. Republikanski senator Lindsey Graham je nakazal, da ima na muhi že naslednjo tarčo. Nekateri vidni predstavniki MAGA gibanja so ostro kritizirali predsednika Trumpa zaradi napada na Venezuelo, pri čemer so nekateri celo trdili, da je s tem izdal svoje podpornike.

Združene države Amerike so v soboto izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so elitne enote zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po poročanju ameriških uradnikov so prestolnico Caracas pretresle eksplozije, kar je sledilo večmesečnim napetostim in grožnjam predsednika Donalda Trumpa. Maduro je bil po aretaciji odpeljan v pripor, podrobnosti o njegovi trenutni lokaciji pa ostajajo tajne. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po izvedeni akciji poudaril, da novi napadi na Venezuelo niso predvideni, s čimer je nakazal na stabilizacijo razmer po prevzemu nadzora. Operacijo je izvedla elitna enota, ki je v preteklosti že sodelovala pri likvidacijah odmevnih tarč, njene misije pa so strogo varovana skrivnost. Dogodek označuje korenit prelom v venezuelski politiki in začetek negotovega prehodnega obdobja za državo.

Venezuelske oblasti so po seriji eksplozij, ki so ponoči pretresle prestolnico Caracas, zahtevale nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Predsednik Nicolás Maduro je dogodke označil za resen vojaški napad Združenih držav Amerike na venezuelsko ozemlje in prebivalstvo ter v odziv razglasil izredno stanje in splošno mobilizacijo vojaških sil. Napetosti med državama so se stopnjevale že dalj časa, Caracas pa Washington obtožuje neposredne vojaške agresije z namenom destabilizacije režima. Medtem ko podrobnosti o žrtvah in natančnem obsegu škode po eksplozijah še niso v celoti potrjene, je Madurova administracija mednarodno javnost pozvala k obsodbi dejanj, ki jih interpretira kot kršitev suverenosti. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj je vojska v stanju polne pripravljenosti, diplomatski pritiski v okviru mednarodnih organizacij pa se stopnjujejo.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po poročanju lokalnih virov so ameriške sile bombardirale več strateških vojaških objektov, vključno z oporiščem Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na infrastrukturo v pristanišču La Guaira, kjer so očividci poročali o nizko letečih letalih in aktivaciji protiletalske obrambe. Eksplozije so odjeknile tudi v bližini letališča La Carlota, od koder se je po napadih vil gost dim. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo vojaške operacije in hkrati naznanil, da so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale od septembra 2025, ko so ZDA začele krepiti svojo prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti trgovini z drogami. Trenutno še ni uradnih podatkov o številu žrtev ali obsegu gmotne škode na venezuelski strani.

Združene države Amerike so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaške napade na cilje v Venezueli. Operacija je sprožila stanje visoke negotovosti v Caracasu, saj venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez v javnem pozivu trdi, da ne pozna trenutnega prebivališča ali zdravstvenega stanja predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Rodríguezova je od ameriških oblasti zahtevala dokaz o življenju, kar nakazuje na morebitno ujetje ali usmrtitev venezuelskega voditelja med napadi. Vojaška akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za spremembo režima v tej južnoameriški državi. Stopnjevanje agresije se je začelo z zasegi naftnih tankerjev in vdirom ameriških lovskih letal v venezuelski zračni prostor, kljub prizadevanjem nekaterih ameriških senatorjev, da bi omejili predsednikova pooblastila za vojaško posredovanje brez odobritve kongresa. Trenutne razmere v državi so izjemno napete, saj vladni uradniki nimajo stika z vrhovnim poveljnikom, kar povzroča kaos v državnem aparatu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da se Združene države Amerike trenutno odločajo o prihodnjih korakih glede Venezuele, pri čemer je poudaril, da bo Washington v proces vključen zelo intenzivno. V pogovoru za televizijo Fox News je Trump dejal, da si ne morejo privoščiti tveganja, da bi upravljanje države prevzel kdo drug namesto ameriške administracije po tem, ko so sile ZDA izvedle vojaški napad in zajele venezuelskega predsednika. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele konec leta 2025 z ameriškimi operacijami na venezuelskem ozemlju. Na napovedi se je odzval tudi energetski velikan Chevron s sedežem v Teksasu. Podjetje, ki je v Venezueli prisotno že več kot stoletje, je izrazilo pripravljenost na konstruktivno sodelovanje s Trumpovo administracijo pri zagotavljanju mirnega in zakonitega prehoda oblasti. Chevronov interes je predvsem stabilnost in gospodarsko okrevanje države, kar bi okrepilo tudi energetsko varnost ZDA. Družba je svojo vlogo v državi ohranila skozi številna politična obdobja, od diktature Juana Vicenteja Gómeza dalje, zdaj pa se spopada z novimi geopolitičnimi razmerami po neposrednem ameriškem posredovanju.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po vrsti eksplozij, ki so ponoči pretresle prestolnico Caracas, razglasil izredne razmere v državi in pozval k splošni mobilizaciji vseh političnih in družbenih sil. Venezuelska vlada je dogodke označila za izjemno resen vojaški napad, za katerega neposredno obtožuje Združene države Amerike. Po uradnih navedbah so bili napadi usmerjeni proti ozemlju in prebivalstvu Venezuele, kar je sprožilo takojšen odziv obrambnih struktur države. Maduro je v uradni izjavi poudaril, da gre za poskus destabilizacije režima s strani Washingtona. Napetosti med državama so se stopnjevale že dlje časa, zadnji dogodki pa predstavljajo vrhunec neposredne konfrontacije. Venezuelske oblasti so aktivirale posebne načrte za mobilizacijo in pozvale državljane k pripravljenosti na obrambo domovine, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v regiji.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile vojaški napad na Venezuelo. Po dostopnih podatkih so ameriška letala bombardirala več vojaških lokacij, med katerimi je bila tudi ključna utrdba Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na strateško infrastrukturo v pristanišču La Guaira, kjer so lokalni prebivalci poročali o nizko letečih letalih in aktivaciji venezuelske zračne obrambe. Eskalacija sovražnosti sledi večmesečnim napetostim in neposredno uresničuje napovedi o morebitnem oboroženem spopadu, na katere je venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura opozarjala v mednarodnih institucijah. Venezuelska vlada je napade označila za kriminalno dejanje in agresijo na suverenost države. Poročila o eksplozijah v okolici Caracasa so sprožila mobilizacijo vladajoče poenotene socialistične stranke, medtem ko natančno število žrtev in obseg materialne škode še nista uradno potrjena. Razmere ostajajo izjemno negotove, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v regiji.

Združene države Amerike so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade na ključne cilje v prestolnici Caracas. Poročila navajajo močne eksplozije na letališču La Carlota, kjer so opazili nizko leteča letala in gost dim. Po uradnih navedbah ameriške administracije je bil v okviru operacije ujet venezuelski predsednik Nicolas Maduro, kar predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Washingtona za njegovo odstranitev z oblasti. Operacija se je začela 3. januarja 2026 in predstavlja drastično stopnjevanje ameriške zunanje politike v regiji. Donald Trump je napade označil za nujne, medtem ko so razmere v Caracasu ostale izredno napete. Ameriška stran trdi, da je bila akcija del širšega boja proti trgovini z drogami in avtoritarnemu režimu, ki je po njihovem mnenju destabiliziral Južno Ameriko. Zaenkrat še ni natančnih podatkov o žrtvah med civilnim prebivalstvom ali pripadniki venezuelske vojske, vendar so posledice napadov vidne po celotnem mestu.

Republikanci izražajo zaskrbljenost glede težav pri prenosu sporočil volivcem pred vmesnimi volitvami leta 2026. Pojavljajo se tudi skrbi, da bo Trumpovo zbiranje sredstev preusmerilo denar od prizadevanj za vmesne volitve. Republikanec Don Bacon opozarja, da kongresu grozi, da bo postal Trumpov 'lakej'.