Zajem Nicolása Madura povzročil mednarodne odzive in vplival na odnose ZDA z drugimi državami
Objavljeno: 3. 1. 2026 18:42
4. jan 1:53
Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili različni mednarodni odzivi. Brazilski predsednik Lula je ameriško vojaško operacijo ostro obsodil, medtem ko je voditeljica venezuelske opozicije, María Corina Machado, izrazila upanje na svobodo Venezuele. Predsednik Ekvadorja, Daniel Noboa, je napovedal, da bo čas za vse »kriminalne narko-čaviste«. Kitajska se je odzvala na aretacijo Madura po srečanju slednjega s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Beli hiši naj bi načrtovala upravljanje Venezuele. Ameriške sile so v Madurovo rezidenco v Caracasu prispele v soboto malo po 2. uri zjutraj po lokalnem času, po večmesečnih pripravah.
3. jan 18:54
Nicolása Madura so po zajetju prepeljali v New York, kjer se sooča z obtožbami o narkoterorizmu, ki so bile vložene že leta 2020. Maduro je bil zajet v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu. Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ZDA "vedo, kako ravnati z diktatorji" v zvezi z zajetjem Madura. Venezuelci v Monterreyju so proslavili njegovo aretacijo. Pojavljajo se podrobnosti o tem, kako so ameriške sile vstopile v Venezuelo in zajele predsednika Madura.
3. jan 16:15
Po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili številni odzivi. Brazilski predsednik Lula je ostro obsodil ameriško vojaško operacijo. Voditeljica venezuelske opozicije María Corina Machado je izrazila upanje, da je prišla ura za svobodo Venezuele. Predsednik Ekvadorja Daniel Noboa pa je izjavil, da bo prišel čas za vse »kriminalne narko-čaviste«. V južni Kaliforniji so odzivi na zajetje mešani. Ameriške sile so po večmesečnih pripravah prispele v Madurovo rezidenco v Caracasu v soboto malo po 2. uri zjutraj po lokalnem času.
3. jan 14:08
Nicolása Madura so ameriške vojaške sile zajele v Caracasu. Dogodek je sprožil različne odzive med Venezuelci v Quitu. Nekateri mediji potegnejo vzporednice z zajetjem Manuela Noriege. Predstavljene so bile tudi informacije o njegovi preteklosti, od voznika avtobusa do predsednika Venezuele.
Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili različni mednarodni odzivi. Brazilski predsednik Lula je ameriško vojaško operacijo ostro obsodil, medtem ko je voditeljica venezuelske opozicije, María Corina Machado, izrazila upanje na svobodo Venezuele. Predsednik Ekvadorja, Daniel Noboa, je napovedal, da bo čas za vse »kriminalne narko-čaviste«. Kitajska se je odzvala na aretacijo Madura po srečanju slednjega s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Beli hiši naj bi načrtovala upravljanje Venezuele. Ameriške sile so v Madurovo rezidenco v Caracasu prispele v soboto malo po 2. uri zjutraj po lokalnem času, po večmesečnih pripravah.
Kontekst in ozadje
30. dec. 2025
Potrditev prvega ameriškega napada na kopenske cilje
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ZDA izvedle prvi neposredni vojaški napad na infrastrukturo znotraj Venezuele. Maduro je po teh dogodkih zahteval mednarodno preiskavo in aktivacijo večstranskih mehanizmov za zaščito države pred ameriško agresijo.
Zaostritev sankcij in obtožbe o kršitvah človekovih pravic
Združene države Amerike so uvedle nove sankcije proti Madurovi družini in naftnemu sektorju. Istočasno so preiskovalci ZN objavili poročilo o vpletenosti venezuelske nacionalne garde v mučenja in uboje, opozicijska voditeljica María Corina Machado pa je režim označila za kriminalno središče.
Predsednik Nicolás Maduro je pred privrženci v Caracasu poudaril, da se država sooča z odločilno prelomnico za svoj obstoj. Izrazil je nasprotovanje povečani prisotnosti ameriške vojske v Karibskem morju, medtem ko je kolumbijski predsednik Petro izpostavil pomanjkanje demokracije kot glavno težavo režima.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodki v Venezueli neposredno ne ogrožajo slovenske nacionalne varnosti, vendar pa zajem državnega voditelja s strani ZDA predstavlja pomemben precedens v mednarodnem pravu in diplomaciji. Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja stabilnost v Latinski Ameriki zaradi morebitnih migracijskih pritiskov in vplivov na svetovne energetske trge, kjer ima Venezuela pomembne surovinske vire.
Predsednika Venezuele, Nicolása Madura, so po prijetju v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, prepeljali v New York. Tam so ga z vrečo na glavi in vklenjenega izkrcali z letala. V Venezueli so se državljani odzvali različno, nekateri so prijetje slavili, drugi so bili zaskrbljeni. Venezuelski državljani, ki živijo v Monterreyju, so prav tako proslavljali njegovo aretacijo.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v soboto, 3. januarja, prijet v posebni operaciji, v katero so bile vključene tudi Združene države Amerike. Novica o njegovem zajetju je sprožila številne odzive v latinskoameriški regiji, med drugim sta se odzvala izvoljeni čileanski predsednik José Antonio Kast in kandidat Álvaro Ramos, ki sta poudarila pomen padca diktatorskega režima za stabilnost regije. Kljub aretaciji pa prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj politični analitiki opozarjajo na možnost preživetja čavizma in nejasno vlogo obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza.
Aretacija sledi večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim sankcijam, ki so bile uperjene proti Madurovi družini in naftnemu sektorju. Maduro je pred aretacijo trdil, da se država nahaja na odločilni prelomnici za svoj obstoj, medtem ko ga je opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado obtoževala vodenja kriminalnega središča Amerike. Trenutno še ni jasno, kje se Maduro nahaja, vendar dogodek predstavlja konec njegove večletne sporne vladavine, ki so jo zaznamovale obtožbe o nedemokratičnosti in vpletenosti v mednarodni kriminal.
Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je v izjavi za lokalne medije javno priznala, da vodstvo države nima informacij o trenutni lokaciji predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Izjava o izginotju predsednika prihaja v času izjemno zaostrenih razmer, ko so Združene države Amerike po navedbah uradnih virov že izvedle prve neposredne vojaške napade na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja.
Zaradi neznane usode Nicolása Madura se v mednarodni javnosti krepijo ugibanja o prenosu oblasti. Rodriguez, ki velja za eno najtesnejših zaveznic predsednika, je po mnenju analitikov najverjetnejša kandidatka za prevzem vodenja države v primeru Madurove zajetja ali trajne odsotnosti. Situacija v Venezueli ostaja negotova, saj so državo v zadnjih mesecih hromile sankcije, notranji nemiri in naraščajoč pritisk ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa.
Združene države Amerike so v okviru obsežne vojaške operacije v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih so ameriški operativci v sodelovanju z določenimi venezuelskimi silami vdrli v vojaški kompleks Fuerte Tiuna, kar je vključevalo tudi zračne napade na strateške cilje v prestolnici. Madura so po prijetju z vrečo na glavi in v okovih prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in orožjem, ki so bile vložene že leta 2020.
Zajetje je sprožilo mešane odzive v Venezueli in mednarodni javnosti. Medtem ko so nasprotniki režima in številni umetniki novico sprejeli z navdušenjem, je podpredsednica Venezuele napad obsodila in zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Rusija je uradno pozvala Washington k osvoboditvi Madura, indijska vlada pa se je zaradi tesnih gospodarskih vezi z Venezuelo znašla pred moralno in politično dilemo. Opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki velja za eno najglasnejših kritikov Madura, dogajanja še ni podrobneje komentirala, vendar dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s strmoglavljenjem režima.
Združene države Amerike so v hitri in kirurško natančni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z zračnimi napadi na ključne točke v prestolnici, po katerih so ameriške specialne enote izvedle desant in pridržale predsednika. Maduro je bil nemudoma prepeljan v oporišče v New Yorku, kjer so ga v lisicah predali ameriškim organom pregona. Ameriško ministrstvo za pravosodje ga bremeni narkoterorizma in posedovanja orožja, medtem ko ZDA napovedujejo začasno upravljanje države.
Venezuelska opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je ob novici o zajetju izjavila, da je v državo končno prišla svoboda. Kljub padcu Madura pa ostaja vprašanje prihodnosti Venezuele negotovo, saj številni njegovi zavezniki še vedno zasedajo ključne položaje v državnem aparatu. Medtem ko Kitajska zahteva takojšnjo izpustitev Madura, Združeni narodi opozarjajo, da tovrstno vojaško posredovanje ustvarja nevaren mednarodni precedens. Razmere v državi so napete, številni migranti v tujini pa z mešanimi občutki upanja in strahu pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov.
Amnesty International je izrazila zaskrbljenost zaradi verjetne kršitve mednarodnega prava s strani Združenih držav Amerike med vojaško intervencijo v Venezueli in pozvala ZDA, da zaščitijo civiliste ter spoštujejo človekove pravice vseh pridržanih oseb, vključno z Nicolásom Maduro.
Dogodki v Venezueli neposredno ne ogrožajo slovenske nacionalne varnosti, vendar pa zajem državnega voditelja s strani ZDA predstavlja pomemben precedens v mednarodnem pravu in diplomaciji. Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja stabilnost v Latinski Ameriki zaradi morebitnih migracijskih pritiskov in vplivov na svetovne energetske trge, kjer ima Venezuela pomembne surovinske vire.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.