V Kijevu so potekala nova pogajanja med Ukrajino ter evropskimi in ameriškimi zavezniki glede varnostnih jamstev. Srečanja so se udeležili varnostni svetovalci približno petnajstih evropskih držav in predstavniki zveze NATO, Evropske unije in Združenih držav Amerike. Ameriška ekipa je sodelovala preko videokonference.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po nočni operaciji ameriških posebnih sil z imenom 'Operation Absolute Resolve' ujet in prepeljan v zvezni zapor v Brooklynu v New Yorku. Skupaj z njim so ameriške oblasti prijele tudi njegovo soprogo in ključno svetovalko Cilio Flores. Maduro se bo pred ameriškim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z drogami, kar je vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških vojaških dejavnosti v regiji. Operacija, ki jo nekateri tuji viri označujejo za bliskovit državni udar, je po poročilih zahtevala najmanj 40 žrtev, v Venezueli pa povzročila nevarno oblastno praznino. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje nad Venezuelo in tam ponovno vzpostavile delovanje ameriških naftnih družb. Trenutno vodenje države v Caracasu začasno prevzema podpredsednica Delcy Rodríguez, ki pa kljub trditvam Washingtona o pripravljenosti na sodelovanje odločno zahteva izpustitev Madura. Medtem ko so v Madridu in Amsterdamu že izbruhnili protesti proti »imperialistični agresiji«, Trumpova administracija napoveduje ostre ukrepe proti vsem, ki bi poskušali ovirati tranzicijo oblasti po Madurovi odstranitvi.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odredil obsežno vojaško operacijo, v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Maduro je bil skupaj s soprogo Cilio Flores v soboto prepeljan v New York, kjer se sooča s hudimi obtožbami narkoterorizma, uvoza kokaina in kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Trumpova administracija je po odstavitvi Madura napovedala, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, kar je sprožilo mešane odzive v mednarodni javnosti in domači politiki. Operacija, ki je bila v tajni pripravi že od poznega poletja, predstavlja dramatičen odklon od Trumpovih predvolilnih obljub o končanju »večnih vojn«. Medtem ko so republikanski voditelji poseg pozdravili kot nujno odstranitev diktatorja, so demokratski zakonodajalci, na čelu s senatorjem Timom Kainom, operacijo označili za nepooblaščen in neustaven napad, ki zaobide pristojnosti kongresa. Kaine je napovedal glasovanje o resoluciji za omejitev predsednikovih vojnih pooblastil, saj meni, da gre za vrnitev v obdobje ameriške prevlade nad notranjimi zadevami držav zahodne poloble. Kritiki opozarjajo tudi na morebitne gospodarske motive, saj je predsednik Trump poudaril pomen venezuelskih naftnih virov. Papež Frančišek je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in predhodno opozarjal pred uporabo nasilja, namesto katerega bi bilo treba uporabiti dialog ali diplomatske pritiske. Zaenkrat ostaja nejasno, kako se bo na ameriško okupacijo odzvalo venezuelsko prebivalstvo in ali bo to povzročilo nadaljnjo regionalno nestabilnost.

Donald Trump je dejal, da so ZDA »pripravljene in napolnjene«, da se odzovejo, če bo Iran pobil protestnike, kar je sprožilo opozorila iz Teherana, da bi ameriško posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je obljubil, da bo ZDA »prišla na pomoč« protestnikom.

Po ameriški vojaški operaciji, ki je pripeljala do aretacije Nicolása Madura, so ZDA izrazile namen »voditi« tranzicijo v Venezueli. Ameriški predsednik Trump trdi, da bo ZDA povrnila nafto, ki naj bi jo Venezuela ukradla, čeprav strokovnjaki dvomijo o pravni podlagi za takšno zahtevo. Operacija je povzročila padec cen nafte. Senator Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev kot kršitev mednarodnega prava, medtem pa je danski veleposlanik opozoril na obrambne vezi glede ozemlja Grenlandije po provokativnem zapisu MAGA.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosni napad z droni na hotel v Hersonski regiji, ki jo nadzoruje Moskva, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 24 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je obsodila molk zahodnih držav ob tem "terorističnem" dejanju in ga označila za "odprto vpletenost". Rusija je zagrozila s posledicami zaradi napada, medtem ko so mirovna pogajanja zastala.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil je Delcy Rodriguez prisegla kot začasna predsednica Venezuele. Sojenje Maduru zaradi narkoterorizma se je začelo v New Yorku, kamor so ga prepeljali skupaj z ženo. Rodriguezova je ZDA pozvala k sodelovanju, vendar je zavrnila trditve Trumpa in napovedala, da ne bo sodelovala z njim.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo stopnjeval besedne napade na ruskega predsednika Vladimirja Putina, ko je delil uvodnik časnika New York Post, ki Rusijo obtožuje oviranja mirovnega procesa v Ukrajini. Trumpova poteza sledi ključnim mirovnim pogovorom z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na njegovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. V uvodniku je poudarjeno, da je Rusija tista, ki stoji na poti miru, in ne Ukrajina, pri čemer so izpostavljeni brutalni ruski napadi na civilne cilje, vključno z decembrskimi napadi z droni na Kijev, ugrabitvami otrok ter usmrtitvami ujetnikov. Besedni spor se je zaostril po tem, ko je Putin Ukrajino obtožil poskusa napada na njegovo zasebno rezidenco, kar je Kijev odločno zanikal. Trump, ki je po srečanju z Zelenskim izrazil optimizem glede končanja skoraj štiri leta trajajočega konflikta, je z delitvijo zapisa podprl trditve, da so napadi na Putina upravičeni glede na ravnanje Moskve. Čeprav je Trump obljubil določeno varnostno pomoč Ukrajini, podrobnosti o naravi te podpore še ostajajo nejasne. Dogajanje kaže na opazno zaostritev Trumpovega stališča do Kremlja v trenutku, ko se zdi, da so pogajanja z Moskvo ponovno zašla v slepo ulico.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil novega udara. Trump je objavil fotografijo ujetega in zavezanega Madura z vodo.

Po poročilih o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, je Kremelj napovedal revizijo stališča glede mirovnih pogajanj. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada in poudaril potrebo po diplomatski rešitvi spora. Medtem je Rusija izvedla napad z droni na ukrajinsko Odeso, pri čemer je bilo ranjenih šest ljudi, vključno z otroki. Putin je izjavil, da Rusija verjame v zmago v Ukrajini in pozval Ruse k podpori vojakom.

Ameriške oborožene sile so v nočni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, medtem ko točna lokacija Madurovega pridržanja ostaja neznana. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je zahtevala dokaz o življenju zajetega voditelja in izrazila globoko zaskrbljenost nad njegovim stanjem po ameriškem napadu. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških dejavnosti ZDA na venezuelskem ozemlju. Do zajetja je prišlo po tem, ko so ZDA predhodno že izvedle več letalskih in kopenskih napadov na strateško infrastrukturo države, ki so jih utemeljevale z bojem proti trgovini z drogami. Trenutne razmere v Venezueli so izjemno negotove, saj je režim ostal brez svojega ključnega voditelja, Washington pa stopnjuje retoriko o nujnosti zamenjave oblasti v Caracasu.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ukazal vojaške napade na tarče v Venezueli, vključno z glavnim mestom Caracas in strateškimi vojaškimi objekti. Po navedbah ameriških uradnikov za CBS News so v prestolnici odjeknile močne eksplozije, ki so povzročile preplah med prebivalstvom. Napadi so bili usmerjeni na specifične lokacije po vsej državi, kar predstavlja drastično zaostritev dosedanjih napetosti med državama. V odziv na ameriško vojaško posredovanje je venezuelski predsednik Nicolás Maduro v državi razglasil izredno stanje. Venezuelske oblasti so napad označile za neizzvano vojaško agresijo in opozorile, da takšna dejanja ogrožajo stabilnost celotne Latinske Amerike ter lahko povzročijo regionalni kaos. Bela hiša uradne izjave glede obsega in specifičnih ciljev operacije še ni podala, vendar dogajanje sledi večmesečnemu stopnjevanju retorike o zatiranju narkokartelov in vojaških provokacijah.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer sta razpravljala o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Osrednja točka razhajanj ostajajo varnostna jamstva; medtem ko trenutni osnutek predvideva 15-letno obdobje omejenih jamstev, je Zelenski zahteval 50-letno zavezo, ki bi bila po vsebini primerljiva s 5. členom pogodbe zveze NATO o kolektivni obrambi. Trump je srečanje označil za konstruktivno in izjavil, da sta blizu dogovora, vendar je opozoril na zahtevna vprašanja glede ozemlja. Ameriški predsednik je poudaril, da je del ukrajinskega ozemlja že izgubljen in da bi bilo za Kijev bolje, če bi sporazum dosegli čim prej, kar nakazuje na pričakovanja Washingtona po ozemeljskih koncesijah Ukrajine. Zelenski kljub temu vztraja pri najvišjih varnostnih standardih za vsakršno prihodnjo mirovno ureditev. Pogovori so potekali v luči prizadevanj nove ameriške administracije, da konflikt čim prej zamrzne ali zaključi s pogajanji, pri čemer Trumpova ekipa pritiska na obe strani za dosego hitrega kompromisa.

Donald Trump je okrepil boj proti drogam z zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo republikanski upor in pozive k neodvisnosti Grenlandije. Trumpova intervencija v Venezueli je spodbudila razpravo o ameriških energetskih podjetjih, ki naj bi prevzela nadzor nad venezuelskim naftnim sektorjem. Bitcoin se je približal vrednosti 93.000 dolarjev, saj je Trump opozoril Kolumbijo in Mehiko. Medtem so se pojavile kritike, da Trump poglablja korupcijo, poleg tega pa naj bi bil zaspan med tiskovno konferenco o Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno izrazil frustracijo nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini. Poudaril je, da ni zadovoljen s Putinom, ker umira preveč ljudi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Selenski je v torek prek komunikacijskega kanala Telegram napovedal nov vrh na ravni voditeljev držav, ki bo v začetku januarja potekal v Parizu. Glavni cilj srečanja, predvidenega za 6. januar, je nadaljevanje pogovorov o končanju ruske agresije v Ukrajini, pri čemer Kijev polaga upe predvsem na sodelovanje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in evropskih voditeljev. Pred osrednjim vrhom v Parizu se bodo 3. januarja v Ukrajini sestali tudi svetovalci za nacionalno varnost tako imenovane koalicije voljnih. Ta diplomatska prizadevanja sledijo preteklim napetostim in nejasnostim glede Trumpovega mirovnega načrta, ki je vključeval možnosti ozemeljskih koncesij. Selenski s temi srečanji poskuša utrditi podporo zaveznic in zagotoviti, da bodo morebitni mirovni pogovori potekali pod pogoji, ki so sprejemljivi za Ukrajino, hkrati pa vzpostaviti neposreden dialog s prihajajočo ameriško administracijo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je trdil, da je Ukrajina napadla eno od rezidenc predsednika Vladimirja Putina, in napovedal, da bo Moskva odgovorila in ponovno preučila svoje stališče v pogajanjih za končanje konflikta. Ukrajina zanika te trditve in jih označuje za provokacijo, ki naj bi spodkopala mirovna pogajanja. Rusija je tudi sporočila, da je v Belorusijo premestila jedrski raketni sistem.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije ter Nemčije, da bi določili naslednje korake za končanje ruske agresije v Ukrajini. Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da so se pogovori odvili v sredo, le nekaj dni po srečanju Trumpa in Zelenskega na posestvu Mar-a-Lago. Diplomatska prizadevanja nove ameriške administracije se stopnjujejo, saj konflikt vstopa v četrto leto trajanja, Trump pa nakazuje, da so pogajalske strani blizu dosegi mirovnega sporazuma. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v komunikaciji z novinarji predlagal, da bi moral Donald Trump obiskati Ukrajino, kar bi po njegovem mnenju služilo kot močan signal podpore in dokaz resnih namer za dosego premirja. Zelenski je poudaril, da bi bil neposreden oblet predsednika Trumpa v Ukrajino, namesto zgolj obiska sosednje Poljske, ključen za zaupanje v mirovni proces. Kljub optimizmu ameriške strani glede hitrega končanja vojne, ostajajo podrobnosti mirovnega načrta in morebitnih varnostnih jamstev za Ukrajino predmet intenzivnih usklajevanj z evropskimi zaveznicami.

Predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države "pripravljene in naložene" za odgovor, če bo Iran ubil več protestnikov, kar je sprožilo opozorilo Teherana, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Iranski uradniki so v odgovor na Trumpove grožnje napovedali povračilne ukrepe. Protesti v Iranu se širijo zaradi gospodarskih razmer.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnih izjavah potrdil, da se uradni Kijev z Washingtonom pogovarja o možnosti namestitve ameriških vojakov na ukrajinskem ozemlju. Po njegovih besedah bi ta ukrep služil kot del širšega paketa varnostnih jamstev, ki naj bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Zelenski je ob tem poudaril svojo pripravljenost na neposredno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v poljubni obliki, s čimer želi pospešiti diplomatsko reševanje konflikta. Napovedi o morebitni prisotnosti ameriške vojske prihajajo v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za končanje sovražnosti. Zelenski je pojasnil, da so varnostna zagotovila ključna za prihodnost Ukrajine, hkrati pa je izrazil odprtost za dialog, ki bi lahko vodil do končanja vojne. Izjave sledijo nedavnim mednarodnim usklajevanjem, kjer so zahodne zaveznice iskale skupne točke za vzpostavitev trajnega premirja v regiji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po srečanju več kot dvajsetih držav v Parizu izjavil, da skupna izjava zaveznic o varnosti Ukrajine, vključno z Združenimi državami Amerike, predstavlja pomemben mejnik pri končanju ruske invazije. Udeleženci vrha, ki so se ga udeležili številni visoki uradniki in 27 voditeljev držav, so se sporazumeli o vzpostavitvi mehanizmov za spremljanje premirja pod vodstvom ZDA. Ta dogovor vključuje tudi zavezo k dolgoročni vojaški pomoči in oboroževanju ukrajinskih sil, ki bodo po morebitnem mirovnem sporazumu služile kot prva linija obrambe. Zaveznice so napovedale ukrepe za zagotavljanje varnosti na kopnem, morju in v zraku, ki bodo začeli veljati ob vzpostavitvi verodostojne prekinitve sovražnosti. Kljub doseženemu načelnemu dogovoru morajo države še dokončati obvezujoče določbe o ukrepanju v primeru prihodnjih ruskih napadov. Srečanje je potekalo v času negotovosti zaradi preusmerjanja fokusa nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa na druga geopolitična vprašanja, kot je Venezuela, in napetosti z Evropo glede Grenlanda, medtem ko Rusija še vedno ne kaže namere po odstopu od svojih vojaških ciljev po skoraj štirih letih invazije.

Ukrajinske sile so zadržale severni Pokrovsk v regiji Doneck, medtem ko so ruske sile že več kot 17 mesecev poskušale zavzeti mesto. Rusija je v kombiniranih zračnih napadih v začetku leta 2026 uporabila nov jurišni dron na reaktivni pogon, imenovan Geran-5. Ukrajinski dron pa je zanetil požar v naftnem skladišču v ruski regiji Volgograd, po tem, ko je Rusija izstrelila močno hipersonično raketo.

Ukrajina je ponovila, da Rusija ni predložila verodostojnih dokazov za trditev, da je napadla Putinovo rezidenco z droni. Politični in vojaški strokovnjaki so ruske informacije o 91 izstreljenih dronih označili za neutemeljene in neprepričljive. Napadi se nadaljujejo, prav tako tudi diplomatske dileme in nove obtožbe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedeljskem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu na Floridi poudaril, da Ukrajina v okviru mirovnega sporazuma z Rusijo ne more privoliti v umik s svojih ozemelj. Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila prepustitev civilistov in ukrajinskih vojakov na milost in nemilost agresorju. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o novem mirovnem okviru v 20 točkah, ki naj bi končal skoraj štiri leta trajajočo vojno. Trump je srečanje opisal kot konstruktivno, vendar podrobnosti predlaganega načrta ostajajo predmet razprav. Medtem ko ameriška stran pritiska na hitro rešitev konflikta, ukrajinsko vodstvo vztraja pri ohranitvi suverenosti nad vsemi deli države. Kljub resnosti pogovorov je ozračje v Mar-a-Lagu zaznamovala tudi nenavadna Trumpova gesta, ko je zbrane novinarje med uradnim delom srečanja vprašal, če so lačni, in jim ponudil kosilo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju za ameriško televizijo Fox News izrazil prepričanje, da predlog o umiku ukrajinskih oboroženih sil z ozemlja Donbasa na morebitnem referendumu ne bi prejel podpore javnosti. Zelenski je takšen scenarij označil za veliko tveganje, saj meni, da državljani ne bi privolili v pogoje, ki bi vključevali popolno prepustitev regije pod ruski nadzor. Izjave prihajajo v času povečanih pritiskov glede iskanja diplomatskih rešitev za končanje vojne. Predsednik je poudaril, da bi bila odločitev o ozemeljskih vprašanjih in usodi vojaških enot na fronti usodna za državo, zato je napovedal, da bi o morebitnem mirovnem načrtu moralo odločati ljudstvo. Kljub razpravam o mirovnih sporazumih Zelenski ostaja skeptičen do pogojev, ki bi zahtevali enostransko ukrajinsko umikanje s ključnih obrambnih linij, kar odraža zapletenost pogajalskih izhodišč med Kijevom in Moskvo.

Združene države Amerike so izvedle obsežen napad na Venezuelo, zaradi česar je venezuelska vlada to dejanje označila za imperialistični napad in pozvala državljane k protestom. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je sporočila, da Madura in njegovo ženo čaka sojenje v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z mamili in narkoterorizmu. ZDA naj bi med prehodnim obdobjem 'upravljale' Venezuelo, kar odpira nova pravna vprašanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na čelo urada predsednika imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), generalporočnika Kirila Budanova. Imenovanje prihaja v času povečanih napetosti, saj Rusija trdi, da je ukrajinski napad z droni na vas Horli v okupirani regiji Herson zahteval 27 smrtnih žrtev med civilisti, kar Kijev odločno zanika in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so ruske oblasti Združenim državam Amerike predale domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, čeprav ameriške obveščevalne agencije CIA in NSA teh navedb niso potrdile. Obveščevalni podatki Kijeva medtem opozarjajo, da Moskva načrtuje obsežno provokacijo z žrtvami pod »tujo zastavo«, s katero bi poskušala očrniti Ukrajino in ustaviti mirovna prizadevanja. Na diplomatskem področju se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost zahodnih zaveznic, ki pripravljajo podlage za mirovni vrh, medtem ko je ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ohranil nepopustljivo držo in napovedal zmago, kar po mnenju analitikov predstavlja zavrnitev mirovnih pobud ameriške administracije. Razkritja medijev hkrati nakazujejo, da je CIA z odobritvijo Donalda Trumpa ukrajinskim silam nudila obveščevalno podporo za sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar naj bi Rusijo stalo okoli 75 milijonov dolarjev dnevno.

Ruske specialne službe so sporočile, da so uspešno opravile tehnično ekspertizo navigacijskega sistema ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki je bil 29. decembra sestreljen nad Novgorodsko oblastjo. Po navedbah ruskih virov so iz modula naprave izločili datoteko s poletnim načrtom, ki naj bi potrjevala, da je bil cilj napada rezidenca predsednika Vladimirja Putina. Pridobljene podatke o poti poleta in programiranih koordinatah namerava ruska stran po nekaterih poročilih posredovati tudi mednarodni javnosti oziroma Združenim državam Amerike. Incident se je zgodil v kontekstu stopnjevanja medsebojnih napadov z droni med Rusijo in Ukrajino. Medtem ko ruska stran objavlja tehnične podrobnosti in videoposnetke kot dokaz načrtovanega atentata, ukrajinsko vodstvo vpletenost v ta specifični napad zanika. Strokovnjaki poudarjajo, da bi lahko pridobljeni podatki razkrili ne le cilj, temveč tudi točno lokacijo izstrelitve in uporabljeno tehnologijo za izogibanje protiletalski obrambi, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji.

Analize ameriških raziskovalnih centrov ISW in CTP kažejo, da so ruske sile v letu 2025 dosegle največji ozemeljski napredek v Ukrajini po letu 2022, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Ta številka presega skupni napredek v letih 2023 in 2024.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

V glavnem mestu Venezuele, Caracas, je ponoči odjeknilo najmanj sedem eksplozij, nad mestom pa so opazili letala v nizkem letu. Predsednik Nicolás Maduro je zaradi dogodkov nemudoma razglasil izredne razmere v državi in obsodil dejanja Združenih držav Amerike, ki jih je označil za poskus prevzema nadzora nad državnimi zalogami nafte in mineralov. Venezuelska vlada je v uradni izjavi dejanja označila za izjemno resno vojaško agresijo s strani vlade Združenih držav Amerike. Po poročanju tujih medijev je po seriji eksplozij prišlo do neposrednega posredovanja ameriških posebnih enot Delta Force, ki so venezuelskega voditelja zajele. Situacija v prestolnici ostaja napeta, saj so nad mestom še vedno prisotne tuje vojaške letalske sile. Združene države Amerike se na obtožbe o vojaški agresiji še niso uradno odzvale, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v državi, ki se že dlje časa spopada z globoko politično in gospodarsko krizo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo javno pozval Združene države Amerike, naj izvedejo operacijo ugrabitve Ramzana Kadirova, voditelja ruske Čečenske republike. Zelenski trdi, da bi takšna poteza predstavljala močan pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina in pomembno prispevala h končanju vojne v Ukrajini. Ukrajinsko vodstvo ob tem poudarja potrebo po agresivnejših metodah pritiska na Kremelj, medtem ko se spopadi na bojiščih nadaljujejo brez znakov umiritve. Istočasno je rusko ministrstvo za zunanje zadeve ostro odgovorilo na napovedi o morebitni namestitvi zahodnih enot v Ukrajini v okviru tako imenovane koalicije voljnih. Moskva je uradno sporočila, da bodo vse tuje vojaške sile na ukrajinskem ozemlju obravnavane kot legitimni bojni cilji. Po navedbah ruskih oblasti postajajo militaristične izjave nekaterih evropskih vlad vse nevarnejše in neposredno vodijo v stopnjevanje konflikta med Rusijo in Zahodom. Napetosti se povečujejo ravno v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo različni predlogi za nove mirovne pogovore, ki pa so zaradi radikalizacije retorike obeh strani vprašljivi. Medtem ko Kijev zahteva odločnejše posege zaveznikov, Moskva z jasnimi opozorili o napadih na zahodne sile utrjuje svojo pozicijo v konfliktu, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v celotni regiji.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili novi posnetki, ki prikazujejo njegovo privedbo v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval ZDA k ukrepanju. Medtem so laburistični poslanci pozvali Keira Starmerja, naj obsodi Trumpovo ravnanje. Varnostni svet Združenih narodov bo v ponedeljek sklical nujno sejo zaradi naraščajoče mednarodne zaskrbljenosti glede ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli in tveganj za mednarodni sistem.

V dramatičnem preobratu mednarodnih odnosov so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Trump je v izjavi iz svojega letovišča Mar-a-Lago potrdil, da bo Washington začasno upravljal državo z namenom zagotovitve varnosti in izvedbe pravičnih volitev. Madura so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami zaradi trgovine z mamili. Napovedano je tudi, da bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, ki so največje na svetu, z namenom obnove uničene infrastrukture. Dogajanje je sprožilo ostre odzive po svetu. Iran je ZDA opozoril, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve drugih držav, in zagrozil, da bodo ameriške vojaške baze v regiji postale legitimne tarče, če bo Washington nadaljeval s tveganimi dejanji. Vietnam je izrazil globoko zaskrbljenost nad aretacijo in pozval k zadržanosti vseh vpletenih strani. Medtem se je v Venezueli sestalo ustavno sodišče, ki je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez, vendar ostaja vprašljivo, kako se bo njena avtoriteta uveljavljala ob ameriški vojaški prisotnosti. Varnostni svet ZN se bo o krizi sestal v ponedeljek, generalni sekretar Antonio Guterres pa je dejanja ZDA označil za nevaren precedens.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje, da bo Rusija zmagala v Ukrajini. Ukrajinski in evropski uradniki so zavrnili trditve Moskve, da je Ukrajina z dronom ciljala Putinovo rezidenco. Ruska zračna obramba je sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni v Moskvo. Ukrajinski poveljnik pehote je dejal, da si Kremelj prizadeva do novega leta razglasiti popoln nadzor nad Pokrovskom v regiji Doneck.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Ameriške oborožene sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, imenovane "Operation Absolute Resolve" (Operacija popolna odločenost), in poudaril, da je bila akcija izvedena brez ameriških žrtev. Trump je operacijo utemeljil kot ključno za uresničevanje strategije "Amerika na prvem mestu" (America First) ter kot nujno zaustavitev pretoka nezakonitih drog v Združene države Amerike. Pravosodno ministrstvo ZDA je hkrati objavilo obtožnico proti Maduru zaradi sodelovanja v narko-teroristični zaroti. Predsednik Trump je v pogovoru za medije napovedal, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Ob sklicevanju na Monroejevo doktrino je Trump poudaril ponovno uveljavitev ameriške moči v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških blokad, ki jih je Washington stopnjeval proti režimu v Caracasu. Medtem ko Bela hiša dejanje označuje za osvobodilno, mednarodna javnost odpira vprašanja o pravni podlagi in legitimnosti takšnega vojaškega posredovanja na ozemlju suverene države.

Nicolása Madura so v ZDA obtožili zarote zaradi narkoterorizma in drugih zveznih kaznivih dejanj. Sojenje bo potekalo v New Yorku, kjer mu grozi dosmrtna ječa. Obtožnica ga bremeni vodenja mreže za trgovino z drogami, povezane s FARC, in uporabe kokaina kot orožja. Njegova soproga Cilia Flores je prav tako obtožena na sodišču v južnem okrožju New York.

Ameriška obveščevalna služba bo preverila ruske trditve o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Medtem pa norveška publikacija Steigan poroča, da naj Donald Trump ne bi oviral Moskve po tem napadu.

Strokovnjaki so pojasnili, da je bil zajem venezuelskega predsednika Madura zapleten, a uspešen vojaški podvig. V ZDA je Madurovo zajetje povzročilo delitve, saj ga republikanci podpirajo, demokrati pa mu nasprotujejo zaradi pomanjkanja odobritve kongresa. Južnokorejski strokovnjaki menijo, da Trump podobnega scenarija ne bo uporabil proti Kim Jong-unu. Maduro se je s soprogo pojavil na sodišču v New Yorku. Zajem sproža pravna vprašanja o tem, ali je šlo za aretacijo beguncev ali dejanje vojne.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po vojaškem posredovanju v Venezueli, ki je vključevalo letalske napade in zajetje predsednika Nicolása Madura, napovedala vzpostavitev popolnega nadzora nad tamkajšnjimi zalogami nafte. Združene države Amerike so sporočile namero o neposrednem upravljanju države, hkrati pa so svoja vrata odprle ameriškim naftnim korporacijam. Odločitev je utemeljena z ameriško odvisnostjo od energentov, kar predstavlja osrednji steber nove zunanje politike Washingtona do Karibov. Dogodki so sprožili val protestov po celotnih Združenih državah Amerike in v tujini, kjer so demonstranti pod geslom »Brez krvi za nafto« obsodili vojaško agresijo in zahtevali umik ameriških sil. Kritiki poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v suverenost tuje države z namenom izkoriščanja naravnih bogastev. Kljub mednarodnemu ogorčenju Washington vztraja pri ohranitvi vojaške prisotnosti, dokler ameriški interesi v energetskem sektorju ne bodo v celoti zavarovani.

Donald Trump je ponovil, da so ZDA pripravljene podpreti nov obsežen napad na Iran, če ta obnovi svoj jedrski program. Ponovno je pozval Hamas k razorožitvi in jih opozoril na "pekel", če tega ne storijo. Trump in Netanyahu sta govorila o premirju v Gazi in opozorila Iran.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah Washingtona so Madura že prepeljali iz države, v ZDA pa se bo soočil s sojenjem zaradi obtožb o terorizmu in trgovini z drogami. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je bila uporabljena vojaška sila brez primere v obdobju po drugi svetovni vojni, in zatrdil, da razpolagajo z neizpodbitnimi dokazi proti venezuelskemu voditelju. Združene države Amerike nameravajo upravljati z Venezuelo vse do vzpostavitve demokratične tranzicije. Medtem ko Washington operacijo označuje za uspeh v boju proti narkoterorizmu, so se na dogodke ostro odzvale zaveznice Venezuele. Rusija, Iran in Kuba so dejanje obsodili kot agresijo in kršitev mednarodnega prava. Napad sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim so ZDA izvajale pomorske blokade in zasege tankerjev v Karibskem morju.

Donald Trump je posvaril novo venezuelsko začasno predsednico, da bo plačala visoko ceno, če ne bo ravnala pravilno. Po ameriškem napadu v Venezueli so se pojavile prve javnomnenjske raziskave, ki kažejo na vpliv na Trumpovo priljubljenost. Republikanci so kritizirali Trumpa zaradi izdaje agende 'Amerika na prvem mestu'. Po poročanju New York Timesa naj bi plesi Nicolása Madura spodbudili Trumpa k ukazu za njegovo aretacijo v Caracasu.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški napad na venezuelsko prestolnico Caracas in ujele predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo val mednarodnih obsodb. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je operacijo označilo za kršitev mednarodnega prava in hegemonistično dejanje, ki ogroža mir v Latinski Ameriki in na Karibih. Peking je ob tem pozval Washington, naj preneha s kršenjem suverenosti drugih držav. V Italiji je vojaško posredovanje povzročilo oster odziv opozicijske Demokratske stranke (PD). Nekdanji pravosodni minister Andrea Orlando je poudaril, da gre za dejanje brez mandata mednarodne skupnosti ali odobritve ameriškega kongresa, kar uničuje temelje mednarodne legitimnosti. Voditeljica stranke Elly Schlein je izrazila globoko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, zlasti v povezavi z varnostjo številčne italijanske skupnosti v Venezueli, medtem ko je Giuseppe Provenzano izpostavil nujnost diplomatskih rešitev namesto vojaškega izvoza demokracije. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s silo v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza sovpada z diplomatskimi prizadevanji ZDA za končanje konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v letovišču Mar-a-Lago poudaril, da Ukrajina v okviru morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo ne more privoliti v umik s svojih ozemelj. Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila opustitev civilnega prebivalstva in ukrajinskih sil na zasedenih območjih. Kljub Trumpovemu optimizmu glede hitre rešitve konflikta ostajajo ključna vprašanja neodločena, saj Kijev vztraja pri ohranitvi suverenosti nad celotnim mednarodno priznanim ozemljem. Srečanje na Floridi je razkrilo precejšnja razhajanja med stranema glede strategije pogajanj. Medtem ko Trump poudarja napredek in željo Vladimirja Putina po rešitvi, strokovnjaki opozarjajo na Trumpovo negotovo razmerje z ukrajinskim voditeljem, ki ga zaznamujejo pritiski po ozemeljskih koncesijah. Poljski predsednik Karol Nawrocki je Trumpa v telefonskem pogovoru dodatno opozoril pred prevelikim zaupanjem v zagotovila Kremlja, saj Rusija kljub diplomatskim prizadevanjem nadaljuje z vojaškimi operacijami.

Mirovna pogajanja za končanje vojne v Ukrajini so se znašla pred novo oviro, potem ko je Rusija uradno obtožila ukrajinske sile napada z brezpilotnimi letalniki na eno izmed rezidenc predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po ruskih navedbah naj bi Ukrajina v napadu uporabila 91 dronov, kar je ruska stran označila za teroristično dejanje. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva je napovedala povračilne ukrepe in poudarila, da bo ta dogodek vplival na prihodnja pogajalska izhodišča. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe kategorično zavrnil in jih označil za tipično rusko laž. Po njegovih besedah gre za provokacijo Kremlja, s katero želi Rusija upravičiti nove napade na ukrajinsko ozemlje in namenoma ovirati mirovna prizadevanja, ki jih podpira tudi ameriška administracija. Incident se je zgodil v času povečanih diplomatskih aktivnosti, ko sta se o razmerah po telefonu pogovarjala tudi Vladimir Putin in Donald Trump, pri čemer naj bi slednji izrazil zaskrbljenost nad stopnjevanjem sovražnosti.

Analiza britanske radiotelevizije BBC je razkrila, da so se ruske vojaške izgube v vojni z Ukrajino v zadnjih desetih mesecih povečale hitreje kot v katerem koli obdobju od začetka celovite invazije leta 2022. Ta strm porast števila žrtev sovpada s prihodom administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa na oblast in njegovimi intenzivnimi prizadevanji za sklenitev mirovnega sporazuma. Strokovnjaki ocenjujejo, da je povečanje intenzivnosti bojev neposredna posledica poskusov Moskve, da bi si pred morebitnimi pogajanji zagotovila čim boljše izhodiščne položaje na terenu. Kljub poročilom o velikih izgubah na ruski strani so nekateri ameriški in evropski uradniki izrazili previdnost glede ocen o dejanskih premikih na bojišču. Čeprav Trump trdi, da Rusija trenutno uživa strateško prednost, obveščevalni podatki ne kažejo na odločilne spremembe, ki bi bistveno vplivale na razmerje moči. Povečan pritisk na ukrajinsko fronto tako predstavlja predvsem poskus uveljavitve ozemeljskih zahtev Moskve v luči diplomatskih pritiskov iz Washingtona.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru narodu sporočil, da je mirovni dogovor za končanje vojne z Rusijo že 90-odstotno pripravljen. Kljub optimistični napovedi je opozoril, da bo preostalih 10 odstotkov pogajanj najzahtevnejših, saj bodo ti ključni detajli odločali o prihodnji usodi Ukrajine in širše Evrope. Zelenski je poudaril, da ta zadnji del dogovora predstavlja več kot le številke, saj gre za vsebino, ki bo zagotovila trajen mir. Obenem Ukrajina nadaljuje z vojaškimi pritiski na rusko energetsko infrastrukturo, kar naj bi okrepilo pogajalsko izhodišče Kijeva. Zelenski se trenutno pripravlja na nov krog pogovorov, medtem ko ukrajinske sile izvajajo povračilne napade na ruska naftna sredstva. Napredek pri mirovnem načrtu, ki nastaja v sodelovanju z Združenimi državami Amerike, sledi večmesečnim prizadevanjem za stabilizacijo fronte in iskanje diplomatske rešitve, ki bi vključevala varnostna jamstva in povojno obnovo države.