Ameriški predsednik Donald Trump in župan New Yorka Zohran Mamdani sta po poročanju več virov vzpostavila presenetljivo prijateljsko in redno komunikacijo prek zasebnih tekstovnih sporočil. Odnosi med politikoma, ki so jih v preteklosti zaznamovali ostri besedni spopadi in globoka ideološka nasprotja, so se začeli izboljševati po njunem srečanju v Beli hiši lanskega novembra. Sporočila naj bi si izmenjevala vsaj dvakrat tedensko, kar nakazuje na oblikovanje neformalnega kanala komunikacije med vodstvom države in največjim ameriškim mestom. Preobrat v njunem odnosu je še posebej opazen zaradi Mamdanijeve pripadnosti skrajnemu levemu krilu demokratske stranke, medtem ko Trump zastopa desno populistično agendo. Poročila navajajo, da so sporočila kljub preteklim sovražnostim vljudna in celo pohvalna, kar v ameriški politični javnosti vzbuja precejšnjo mero presenečenja. Nekateri viri sicer namigujejo, da odnose še vedno obremenjujejo vprašanja zunanje politike, zlasti glede Venezuele, vendar njuna neposredna linija ostaja aktivna. Ta razvoj dogodkov bi lahko pomembno vplival na sodelovanje med zvezno vlado in New Yorkom pri ključnih vprašanjih, kot so varnost, priseljevanje in gospodarski razvoj mesta. Čeprav njuna politična stališča ostajajo na nasprotnih bregovih, bi pragmatična komunikacija na najvišji ravni lahko ublažila nekatere trenja, ki so bila značilna za pretekla leta.

Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom tovarne avtomobilskega proizvajalca Ford v Dearbornu v zvezni državi Michigan opravil obsežen intervju za mrežo CBS News. V pogovoru z voditeljem Tonyjem Dokoupilom je Trump trdil, da novinar ne bi obdržal svoje zaposlitve, če bi na predsedniških volitvah zmagala Kamala Harris. Predsednik je poudaril, da je bila država pred letom in pol domnevno v propadu, ter neposredno napadel Dokoupilovo karierno varnost in višino njegovih prejemkov, medtem ko je CBS intervjuju namenil skoraj polovico informativne oddaje. Obisk tovarne pa je zaznamoval tudi incident z zaposlenimi. Ko se je Trump nahajal v bližini delavcev, so ga nekateri izmed njih glasno obtožili zaščite pedofilov, na kar se je predsednik odzval z neprimerno gesto in kletvico. Dogodek se odvija v času povečanih napetosti v industrijskem sektorju in stavkovnih gibanj medicinskih sester v New Yorku, kar še dodatno zaostruje politično ozračje v državi. Analitiki opozarjajo tudi na razkritje dokumentov, povezanih z agencijo ICE, ki jih obravnava neodvisni novinar Ken Klippenstein. Dokumenti naj bi nakazovali na širšo definicijo domačega terorizma, ki bi lahko vključevala civilne aktiviste. Hkrati Trumpova administracija nadaljuje s kontroverznimi potezami na področju študentskega športa in regulacije sredstev za univerze, kar kaže na agresivno izvajanje izvršnih pooblastil.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v torek med ustno obravnavo dveh prelomnih primerov iz Idaha in Zahodne Virginije nakazalo, da bo verjetno potrdilo zakone, ki transspolnim dekletom in ženskam prepovedujejo sodelovanje v ženskih športnih ekipah. Konservativna večina sodnikov se je osredotočila na vprašanje biološkega spola in vprašanje domnevnih konkurenčnih prednosti. Primeri vključujejo Lindsay Hecox z univerze Boise State in srednješolko Becky Pepper-Jackson, ki trdita, da zakoni temeljijo na širokih posploševanjih o bioloških prednostih, ki ne veljajo za njun specifičen položaj, saj sta bili podvrženi hormonski terapiji. Med obravnavo so sodniki, vključno s Samuelom Alitom, od zagovornikov zahtevali natančno ustavnopravno definicijo spola. Zagovorniki transspolnih študentov so poudarili, da gre za vprašanje enakih možnosti v javnem življenju, medtem ko so predstavniki zveznih držav vztrajali, da je biološki spol ključen dejavnik za zagotavljanje pravičnosti v športu. Čeprav so nekateri sodniki priznali obstoj znanstvenih razhajanj glede konkurenčnih prednosti, je splošni vtis razprav kazal na naklonjenost stališčem zveznih držav. Odločitev sodišča bi lahko imela daljnosežne posledice za pravice transspolnih oseb po vsej državi, saj bi potrditev takšnih prepovedi dala pravno podlago številnim drugim zveznim državam za uvedbo podobnih omejitev. Gre za eno najpomembnejših vprašanj s področja državljanskih pravic, ki ga obravnava trenutna sestava vrhovnega sodišča, s poudarkom na razlagi enakega varstva pravic v kontekstu bioloških in identitetnih razlik.

Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom generalne tožilke Pam Bondi je v torek vložilo oster pravni odgovor, v katerem zveznega sodnika Davida J. Novaka obtožuje "hude zlorabe oblasti" in izvajanja "inkvizicije". Spor se je zaostril, potem ko je sodnik Novak od Lindsey Halligan, ki jo je predsednik Donald Trump imenoval za začasno zvezno tožilko, zahteval pojasnilo, zakaj se v uradnih dokumentih še vedno predstavlja s tem nazivom. Njeno imenovanje je namreč novembra lani zvezna sodnica Cameron McGowan Currie razglasila za nezakonito, kar je privedlo do izničenja obtožnic proti nekdanjemu direktorju FBI Jamesu Comeyu in newyorški državni tožilki Letitii James. V 11 strani dolgem dokumentu, ki so ga podprli Bondi, namestnik Todd Blanche in Halligan, ministrstvo trdi, da je odločitev sodnice Currieve napačna in da sodnik Novak nima pristojnosti za takšno preizpraševanje statusa tožilke. Pri tem so se sklicevali na primer nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha in odločitev sodnice Aileen Cannon, s čimer so utemeljevali, da predhodne sodne odločitve o neveljavnosti imenovanj niso nujno zavezujoče za druge postopke. Pravni strokovnjaki so vlogo ministrstva označili za nenavadno agresivno in bojevito, kar kaže na poglabljanje konflikta med izvršilno in sodno vejo oblasti. Dogajanje predstavlja vrhunec pravne negotovosti glede legitimnosti Trumpovih kadrovskih potez v pravosodju. Medtem ko Halligan in pravosodno ministrstvo vztrajajo pri veljavnosti njenega mandata, so številni primeri, ki jih je sprožila, trenutno v pravnem vakuumu. Nadaljnji koraki sodišča v Virginiji bodo ključni za določitev usode številnih kazenskih postopkov, ki jih je začela Halligan, in bi lahko služili kot precedens za druge začasne funkcionarje, ki so bili imenovani mimo običajnih postopkov potrditve v senatu.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa in tajvanske oblasti so v sklepni fazi pogajanj o novem trgovinskem sporazumu, ki predvideva znižanje ameriških carin na uvoz s Tajvana z 20 na 15 odstotkov. V zameno za ugodnejše carinske pogoje se je podjetje Taiwan Semiconductor Manufacturing Co (TSMC) zavezalo h koreniti širitvi svoje proizvodne prisotnosti v Arizoni. Načrt vključuje gradnjo petih novih tovarn za proizvodnjo polprevodnikov in dveh obratov za napredno pakiranje čipov, s čimer bi se skupna investicija podjetja v Združenih državah Amerike lahko povzpela na 465 milijard ameriških dolarjev. Projekt v Arizoni predstavlja enega največjih neposrednih tujih naložbenih ciklov v zgodovini ZDA, pri čemer bi se gradnja novih zmogljivosti nadaljevala globoko v trideseta leta 21. stoletja. Po poročanju agencije Reuters in časnika New York Times so pogajanja v zadnji fazi, vendar ostajajo nekatera vprašanja odprta. Kitajska stran je prek Urada za zadeve Tajvana že izrazila kritiko, češ da gre za neenakopravno menjavo, s katero naj bi Tajvan žrtvoval svoje tehnološke prednosti v zameno za kratkoročne carinske olajšave. Analitiki poudarjajo, da je ta poteza del širše strategije Trumpove administracije za zagotovitev stabilne oskrbe s kritičnimi tehnološkimi komponentami in zmanjšanje odvisnosti od dobavnih verig v neposredni bližini celinske Kitajske. TSMC, ki velja za ključnega igralca na svetovnem trgu polprevodnikov, bi z razširitvijo v ZDA utrdil svojo vlogo strateškega partnerja Washingtona, medtem ko bi Tajvan s tem pridobil določeno stopnjo gospodarske zaščite v času zaostrenih geopolitičnih razmer v indopacifiški regiji.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je napovedala popolno ukinitev zveznega financiranja mestom, ki se opredeljujejo kot mesta s statusom zatočišča (sanctuary cities). Ukrep, ki stopa v veljavo 1. februarja, bo prizadel predvsem mesta pod vodstvom demokratov, kot so New York, Chicago in Los Angeles, ki zavračajo sodelovanje z zveznimi organi pri izvrševanju deportacij. Predsednik Trump je v izjavi na družbenem omrežju Truth Social ta mesta označil za legla kriminala in nasilja ter poudaril, da bodo morale države same kriti stroške, če želijo ohraniti tovrstne politike. Hkrati z finančnimi pritiski se stopnjujejo tudi ukrepi na področju vizumske politike in terenskega delovanja. State Department je sporočil, da je bilo od vrnitve Trumpa na oblast razveljavljenih že več kot 100.000 vizumov, predvsem zaradi kaznivih dejanj in prekoračitev bivanja. Poleg tega je napovedana zamrznitev izdajanja priseljenskih vizumov za državljane 75 držav, ki po mnenju administracije predstavljajo preveliko breme za ameriški socialni sistem. Med prizadetimi državami so med drugim Somalija, Haiti, Rusija in Afganistan. Napetosti so se dodatno zaostrile po tragičnem incidentu v Minneapolisu, kjer je agent imigracijske policije (ICE) med operacijo ubil 37-letno Američanko Renee Good. Dogodek je sprožil val protestov po vsej državi in spodbudil zvezni državi Minnesota ter Illinois k vložitvi tožb proti zvezni vladi. Župani in guvernerji opozarjajo, da so Trumpovi ukrepi v nasprotju z ustavo in da poskuša administracija pogojevati vnaprej odobrena sredstva s politikami, ki silijo lokalne oblasti v kršenje lastnih zakonov o človekovih pravicah.

V Minnesoti so se stopnjevali spopadi med zveznimi agenti in protestniki, ki nasprotujejo agresivnim operacijam zveznih organov za priseljevanje. Napetosti so dosegle vrhunec v torek, ko so zvezne sile v Minneapolisu uporabile solzivec, šok granate in poprovo pršilo, da bi razgnale množico aktivistov. Protesti so odziv na nedavno operacijo zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE), med katero je zvezni agent ubil 37-letno Renee Nicole Good, ameriško državljanko in mater, kar je sprožilo val ogorčenja po vsej državi. Zvezna država Minnesota je skupaj z mestoma Minneapolis in Saint Paul v ponedeljek vložila tožbi proti administraciji predsednika Donalda Trumpa. Generalni državni tožilec Minnesote Keith Ellison je namestitev več tisoč zveznih agentov označil za "zvezno invazijo", ki nima nobene povezave z uradno navedenim bojem proti goljufijam. Tožba navaja, da Ministrstvo za domovinsko varnost krši prvi amandma ameriške ustave in druge ustavne pravice, ter zahteva takojšnjo zaustavitev oziroma omejitev zveznih operacij. Kljub pravnim postopkom in civilnim nemirom so zvezni organi napovedali nadaljevanje operacij in namestitev več kot 2.000 dodatnih častnikov. Medtem ko so se v Minneapolisu vrstili spopadi pred zveznimi poslopji, so v predmestjih študenti zapustili šole v znak protesta proti množičnim izgonom. Administracija trdi, da so operacije nujne za zagotavljanje varnosti, vendar nasprotniki opozarjajo na pomanjkljivo usposobljenost in pretirano uporabo sile s strani agentov služb CBP in ICE.

V torek se je v Detroitu zbralo več sto ljudi, ki so protestirali proti obisku ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Michiganu. Protestniki so se zbrali pred igralnico MotorCity Casino, kjer je predsednik nagovoril člane detroitskega gospodarskega kluba (Detroit Economic Club). Množica je izražala nestrinjanje s predsednikovo politiko, zahtevala njegovo odstavitvijo ter prenehanje delovanja zvezne agencije za priseljevanje in carine (ICE). Med shodom je prišlo do napetosti in krajših spopadov s policijo ter podporniki predsednika. Policisti so pridržali dve osebi, ki sta bili kasneje izpuščeni z denarno kaznijo zaradi neupoštevanja ukazov uradnih oseb. Protestniki so z napisi in vzkliki opozarjali na strah pred trenutno politično usmeritvijo države, medtem ko je Trump v svojem govoru izpostavljal gospodarske dosežke in obiskal Fordovo tovarno avtomobilov. Dogodek je potekal v znamenju močne policijske prisotnosti, ki je poskušala ločiti nasprotujoči si strani. Kljub aretacijam in poročilom o prerivanju so večji incidenti ostali omejeni, protestni marš pa se je nadaljeval skozi ulice v bližini središča mesta.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil prepričanje, da bodo Združene države Amerike našle rešitev glede statusa Grenlandije, ki jo je označil za ključno za ameriško nacionalno varnost. Njegove izjave so sledile po srečanju danskega zunanjega ministra in njegove grenlandske kolegice z ameriškim podpredsednikom v Beli hiši, kjer so strani ugotovile, da med njimi še vedno obstajajo temeljna razhajanja. Trump je ob tem poudaril strateški pomen otoka in namignil, da bi moralo prizadevanja za pridobitev nadzora nad ozemljem voditi zavezništvo Nato. Predsednik Trump je situacijo primerjal s preteklimi ameriškimi zunanjepolitičnimi ukrepi, pri čemer je izpostavil nedavno delovanje v Venezueli kot dokaz odločnosti svoje administracije. Po njegovih besedah bi moralo zavezništvo Nato od Danske zahtevati, da z otoka nemudoma odstrani ruske in kitajske vplive. Bela hiša naj bi Grenlandijo postavila pred dilemo glede izbire med partnerstvom z ZDA ali ohranjanjem stikov z Rusijo in Kitajsko, kar stopnjuje geopolitične napetosti v arktični regiji. Diplomatski pritisk se stopnjuje po tem, ko sta Grenlandija in Danska že v začetku januarja zahtevali nujne pogovore z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom. Razlog za nujnost so bile prav ponavljajoče se Trumpove izjave o morebitni priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja k Združenim državam Amerike, kar v Københavnu in Nuuku vztrajno zavračajo kot nesprejemljivo poseganje v suverenost.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je ponovno odložilo razglasitev odločitve glede zakonitosti carinskega režima, ki ga je uvedla administracija predsednika Donalda Trumpa. Predstavniki Bele hiše so ob tem sporočili, da so pripravili alternativne rešitve za primer, če bi sodišče razsodilo proti njihovim trgovinskim ukrepom. Odločitev sodišča ostaja ključna za prihodnjo usmeritev ameriške trgovinske politike in mednarodnih gospodarskih odnosov. Ob tem se je predsednik Donald Trump znašel v središču novega incidenta, ko je med obiskom tovarne avtomobilskega podjetja Ford delavcu pokazal sredinec. Incident se je zgodil po tem, ko ga je delavec označil za zaščitnika pedofilov, kar se nanaša na aktualne kritike glede Trumpovega domnevnega oviranja preiskav o Jeffreyju Epsteinu. Trumpova administracija je namesto preiskave obtožb kritizirala državljana, kar je v ameriški javnosti sprožilo dodatne polemike o odgovornosti predsednika. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti med predsednikom in delom javnosti, ki mu očita vpletenost v sporne afere. Kritiki opozarjajo, da se predsednik raje spopada s posamezniki kot pa z institucionalnimi izzivi in preiskavami. Pravna negotovost glede carin in osebni spori predsednika tako še naprej hromijo politično ozračje v državi.

Republikanska stranka se v Wisconsinu sooča z resnimi izzivi pred volitvami za sedež na vrhovnem sodišču države. Konservativna kandidatka Maria Lazar je od oktobra zbrala približno 200.000 dolarjev, kar je manj kot desetina zneska, ki ga je zbrala njena liberalna tekmica Chris Taylor. Slednja je v drugi polovici leta 2025 v kampanjo privabila kar 2 milijona dolarjev. Ta finančni primanjkljaj postavlja republikance v negotov položaj v ključni državi, kjer so liberalci že leta 2023 prekinili dolgoletno konservativno prevlado na sodišču, predvsem zaradi odpora javnosti do omejevanja pravice do splava. Istočasno se novoizvoljeni predsednik Donald Trump sooča s kritikami, da zapravlja zgodovinske pridobitve, ki jih je leta 2024 dosegel med Latinoameričani. Čeprav je na zadnjih volitvah prejel 48 odstotkov glasov te populacije, kar je bil velik skok v primerjavi s prejšnjimi cikli, politični analitiki opozarjajo, da bi njegove trenutne zunanjepolitične poteze v Latinski Ameriki in Venezueli lahko odtujile te volivce. Demokrati so po drugem strani v letu 2024 zabeležili razočaranje, saj je Kamala Harris prejela le 51 odstotkov glasov Latinoameričanov, kar je precej manj od 65 odstotkov, ki jih je leta 2020 dobil Joe Biden. Politična dinamika v ZDA ostaja napeta, saj se vplivi preteklih odločitev o prerazporeditvi volilnih okrajev in pravosodnih bitk prepleta z aktualnimi kampanjami. Medtem ko se liberalni blok na vrhovnem sodišču Wisconsina trudi odpraviti 176 let staro prepoved splava in razveljaviti agresivno gerrymandering republikancev, se na zvezni ravni bije boj za dolgoročno zvestobo hitro rastočih demografskih skupin, ki bodo odločale o prihodnjih zmagovalcih v ključnih nihajnih zveznih državah.

Razmere na Bližnjem vzhodu so se močno zaostrile, saj poročila iz diplomatskih krogov nakazujejo na možnost ameriškega vojaškega posega v Iranu v naslednjih 24 urah. Dva evropska uradnika sta potrdila, da so Združene države Amerike že začele umikati del osebja iz ključnih vojaških baz v regiji, kar velja za preventivni ukrep pred morebitnim povračilnim odzivom Teherana. Po navedbah izraelskih virov naj bi predsednik Donald Trump odločitev o napadu že sprejel, ameriška vojska pa je v stanju visoke pripravljenosti. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostro retoriko in vojaškimi pripravami. Revolucionarna garda je sporočila, da so povečali zaloge raket in da so pripravljeni na takojšen protinapad. Teheran je sosednje države uradno opozoril, da bodo ameriška vojaška oporišča na njihovih tleh postala legitimne tarče, v kolikor bo Washington sprožil agresijo z njihovega ozemlja. Iranska državna televizija je ob tem objavila neposredne grožnje z atentatom na Donalda Trumpa, pri čemer so poudarili, da tokratni poskus ne bo neuspešen. Napetosti so se stopnjevale ob robu notranjih protestov v Iranu, kjer so ZDA nakazale možnost podpore demonstrantom. Gibanje zračnih sil v regiji, vključno z nenavadno potjo letala izraelskega premierja Netanjahuja čez Kreto, dodatno potrjuje strateške premike. Vojaški analitiki opozarjajo, da bi neposreden spopad med velesilo in islamsko republiko lahko povzročil destabilizacijo celotne regije in nepredvidljive posledice za svetovni energetski trg.

Ameriška televizijska mreža MSNBC je v oddaji Morning Joe sprožila burno razpravo o metodah dela ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE), potem ko so javnost pretresli posnetki brutalnih aretacij v Minnesoti. Voditelj Joe Scarborough je med predvajanjem posnetkov, ki prikazujejo agente pri razbijanju avtomobilskih stekel in nasilnem vlečenju ljudi na cesto, ravnanje zveznih agentov neposredno primerjal s policijskimi državami, kot sta Rusija pod Vladimirjem Putinom in nekdanja Sovjetska zveza. Razprava se je osredotočila na ustavnopravne vidike takšnih posegov in vprašanje legitimnosti uporabe sile proti posameznikom na javnih mestih. Kritiki takšnega poročanja poudarjajo, da so bili nekateri posnetki uporabljeni brez celovitega konteksta, saj naj bi agenti v določenih primerih izvajali le preverjanje statusa tujih državljanov, ki so zavračali sodelovanje. Kljub temu so prizori nasilja, vključno z incidentom, v katerem je bil ustrelijen 37-letni Renee Good, sprožili široko politično razpravo o prihodnosti ameriške migracijske politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Scarborough je poudaril, da takšni prizori, kjer zamaskirani agenti zahtevajo dokumente in uporabljajo fizično silo proti protestnikom ali osumljencem, ne odražajo ameriških ustavnih vrednot. Dogajanje v Minnesoti in odzivi medijev kažejo na globoko polarizacijo v ameriški družbi glede vloge varnostnih organov pri nadzoru meja in notranje varnosti. Medtem ko svetovalec Stephen Miller in sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem zagovarjata strožje ukrepe, del javnosti opozarja na kršenje človekovih pravic in preobrazbo države v represivni aparat, ki spominja na avtokratske režime.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes sporočil, da je prejel zanesljive informacije o ustavitvi usmrtitev in pobojev v Iranu. Navedbe temeljijo na informacijah neimenovanih virov, ki naj bi bili blizu iranskim oblastem, vendar Trump podrobnejših dokazov za svoje trditve ni podal. Predsednik je izrazil upanje, da so prejete novice točne, saj bi to pomenilo zmanjšanje napetosti v regiji. Izjave so sledile torkovi napovedi ameriškega predsednika, v kateri je Iranu zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bi oblasti v Teheranu začele z obešanjem protestnikov. Kljub Trumpovim zadnjim pomirljivim izjavam se v mednarodni javnosti nadaljujejo ugibanja o morebitnem napadu Združenih držav Amerike na Iran v prihodnjih 24 urah. Trumpova administracija sicer uradno še ni potrdila sprememb v vojaški pripravljenosti. Dogajanje predstavlja vrhunec večdnevnega stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Teheranom, ki ga je sprožilo nasilno zatiranje miroljubnih protestov v Iranu. Medtem ko Trump poudarja pripravljenost na uporabo sile za zaščito človekovih pravic, so iranske oblasti njegove grožnje označile za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države in o tem obvestile Združene narode.

Družina Renee Good, 37-letne matere, ki so jo prejšnji teden v Minneapolisu ustrelili zvezni agenti za priseljevanje (ICE), je za preiskavo dogodka najala priznano odvetniško pisarno iz Chicaga, ki je v preteklosti zastopala družino Georgea Floyda. Svojci trdijo, da so agenti Goodovo ubili v trenutku, ko je poskušala slediti njihovim navodilom, zato zahtevajo odgovornost in odgovore glede okoliščin streljanja. Incident se je zgodil v času okrepljenega izvajanja ukrepov na področju priseljevanja pod vodstvom administracije Donalda Trumpa v Minnesoti. Smrt Renee Good je v lokalni skupnosti sprožila val ogorčenja in protestov, saj družina poudarja, da si jo želijo zapomniti kot predano mater in ne le kot žrtev policijskega nasilja. Odvetniška ekipa bo preiskala, ali je bila uporaba smrtne sile s strani zveznih agentov upravičena, saj pričevanja svojcev nakazujejo na morebitne kršitve protokolov. Primer priteguje veliko pozornost javnosti zaradi vpletenosti agencije ICE in primerjav z drugimi odmevnimi primeri policijskega nasilja v tem mestu. Dogodek dodatno zaostruje politične razprave o metodah zveznih organov pregona in varnosti priseljencev v Združenih državah Amerike. Medtem ko agencija ICE incidenta podrobneje še ni komentirala, javnost pričakuje rezultate neodvisne preiskave, ki jo bo vodila najeta pravna pisarna v sodelovanju z lokalnimi oblastmi. Sredina najava o najemu pravnih zastopnikov predstavlja prvi korak k morebitni civilni tožbi proti zvezni vladi.

Administracija predsednika Donalda Trumpa se je na sodišču opravičila za napako pri deportaciji 19-letne študentke Any Lucie Lopez Belloza, ki so jo pridržali med poskusom vrnitve domov za praznik zahvalnega dne. Študentka prvega letnika kolidža Babson je bila 20. novembra pridržana na bostonskem letališču, le dva dni pozneje pa so jo s letalom prepeljali v Honduras. Kljub priznanju napake ameriške oblasti vztrajajo, da ta administrativna pomota ne bi smela vplivati na pravni status njenega primera oziroma na veljavnost postopka. Zastopniki ameriške vlade so v sodnem postopku pojasnili, da je šlo za nesporazum pri obravnavi njene dokumentacije, vendar hkrati poudarjajo, da deportacija ostaja v veljavi. Belloza je nameravala svojo družino presenetiti z obiskom za praznike, namesto tega pa se je znašla sredi pravnega spora, ki izpostavlja strogo in včasih pomanjkljivo izvajanje migracijske politike pod trenutno oblastjo. Primer je v ameriški javnosti sprožil razprave o pravicah študentov tujcev in doslednosti postopkov mejne kontrole. Odvetniki študentke si prizadevajo za njeno varno vrnitev v Združene države Amerike, da bi lahko nadaljevala študij, medtem ko vlada kljub opravičilu ne kaže znakov, da bi dejanje prostovoljno razveljavila brez nadaljnjih sodnih odločitev.

Nemčija se je odločila, da bo ta teden na Grenlandijo napotila svoje vojaške enote, kar so poročali nemški in skandinavski diplomatski viri. Po informacijah časnika Bild gre za manjši izvidniški oddelek Bundeswehra, ki bo v regijo prispel v prihodnjih dneh. Odločitev za to potezo naj bi bila neposredno povezana z nedavnimi izjavami ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Arktike in Grenlandije, kar je v Berlinu sprožilo potrebo po večji prisotnosti v tej strateško pomembni regiji. Napotitev vojakov predstavlja pomemben premik v nemški obrambni politiki, saj Berlin doslej na tem območju ni imel stalnih vojaških sil. Viri v nemškem zveznem parlamentu (Bundestag) in vladi potrjujejo, da je misija predvsem informacijske narave, namenjena oceni stanja in okrepitvi varnostnega sodelovanja s skandinavskimi partnericami v okviru Nata. S tem Nemčija odgovarja na spremenjeno geopolitično realnost in morebitne ozemeljske ali gospodarske težnje Združenih držav Amerike. Operacija se bo začela izvajati nemudoma, pri čemer bo poudarek na sodelovanju z lokalnimi oblastmi in danskimi obrambnimi silami, ki so tradicionalno odgovorne za varnost otoka. Čeprav je število vojakov majhno, je simbolni pomen napotitve velik, saj kaže na odločenost Evrope, da zavaruje svoje interese na severu v času povečanih globalnih napetosti. Nemška stran uradno še ni razkrila vseh podrobnosti o trajanju misije.

Bela hiša je v sredo, 15. januarja 2025, na družbenem omrežju X objavila kontroverzno ilustracijo, s katero je prebivalce Grenlandije neposredno pozvala k izbiri zavezništva med Združenimi državami Amerike na eni strani ter Rusijo in Kitajsko na drugi. Objava prikazuje dve pasji vpregi na razpotju, pri čemer smer proti Washingtonu spremlja simbol sonca, smer proti Moskvi in Pekingu pa simboli oblakov. Vprašanje v objavi se je glasilo: »Katero pot boš izbral, Grenlandec?«. Provokativna objava sledi nedavnim izjavam predsednika Donalda Trumpa, ki je podvomil v obrambne sposobnosti Danske na tem strateško pomembnem otoku. Trump je dejal, da Danska ne more ustrezno zaščititi Grenlandije zgolj z »dvema vpregama«, kar je sprožilo diplomatska trenja med Washingtonom in Københavnom. Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje pod dansko krono, postaja vse pomembnejša točka v geopolitičnem merjenju moči zaradi bogatih naravnih virov in strateške lege v Arktičnem oceanu. Odzivi na objavo so bili večinoma negativni, zlasti v Evropi. Evropski parlament je uradno obsodil tovrstne izjave Združenih držav Amerike glede statusa Grenlandije, medtem ko raziskave javnega mnenja v samih ZDA kažejo, da Trumpova prizadevanja po prevzemu nadzora nad otokom uživajo le nizko podporo med ameriškimi državljani. Kritiki opozarjajo, da tovrstna retorika spodkopava odnose z zavezniki v okviru zveze NATO.

Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je preiskal dom novinarke časnika Washington Post Hannah Natanson zaradi domnevnega uhajanja podatkov o nacionalni varnosti in zaupnih informacij iz Pentagona. Preiskava, ki jo je potrdila generalna državna tožilka ZDA Pam Bondi, naj bi bila povezana z novinarkinim poročanjem o prizadevanjih administracije Donalda Trumpa za zmanjšanje števila zaposlenih v zvezni upravi. Natanson je pri svojem delu uporabila več kot 1.000 virov, kar je sprožilo sume o nepooblaščenem razkritju strogo varovanih podatkov. Dogodek je sprožil ostre odzive v novinarskih krogih in med zagovorniki svobode govora. Številni strokovnjaki za prvi amandma ameriške ustave opozarjajo, da gre za nevaren precedens, ki bi lahko služil kot sredstvo ustrahovanja medijev. Po njihovem mnenju takšni ukrepi ogrožajo svobodo tiska in odvračajo vire od razkrivanja informacij, ki so v javnem interesu, hkrati pa krepijo pritisk na raziskovalno novinarstvo v državi. Preiskava se odvija v času povečane pozornosti administracije do uradnikov in novinarjev, ki naj bi sodelovali pri prenosu informacij iz notranjih krogov oblasti. Medtem ko vlada trdi, da gre za vprašanje zaščite nacionalne varnosti, kritiki poudarjajo, da so neposredni posegi v zasebnost novinarjev v nasprotju z uveljavljenimi demokratičnimi standardi. Primer Hannah Natanson tako ostaja v središču javne razprave o mejah med državno varnostjo in svobodo obveščanja.

Newyorško podjetje Bilt je uradno predstavilo novo serijo kreditnih kartic Bilt Card 2.0, ki lastnikom nepremičnin prvič omogočajo zbiranje točk zvestobe pri plačevanju hipotekarnih obveznosti. Program, ki je bil doslej omejen na najemnike stanovanj, se širi v času zaostrenih stanovanjskih razmer v Združenih državah Amerike, kjer visoki življenjski stroški in inflacija močno obremenjujejo gospodinjstva. Nova ponudba vključuje tri različne kartice, med katerimi je tudi premijska različica z letno članarino v višini 495 dolarjev, ki neposredno tekmuje z uveljavljenimi finančnimi produkti največjih ameriških bank. Ključna novost paketa je uvedba uvodne 10-odstotne letne obrestne mere za nakupe v prvem letu uporabe, kar predstavlja odziv na splošno pomanjkanje cenovno dostopnih finančnih storitev. Direktor podjetja Ankur Jain je ob predstavitvi poudaril, da želi blagovna znamka postati sinonim za finančno razbremenitev v času krize dostopnosti bivanja. Obstoječi uporabniki bodo lahko na nove produkte prešli že konec januarja, medtem ko bo uradni začetek uporabe za nove stranke 7. februarja. Strateška odločitev podjetja časovno sovpada s povečanim političnim pritiskom na finančni sektor v ZDA. Predsednik Donald Trump je namreč pred kratkim pozval k enoletni omejitvi obrestnih mer na kreditne kartice na 10 odstotkov in podprl zakonodajo o večji konkurenci na tem področju. Čeprav se Bilt s svojo ponudbo neposredno prilagaja tem pozivom, bo uspeh modela odvisen od dolgoročne stabilnosti nagrajevanja visokih zneskov, kot so mesečni obroki za nepremičnine.

Ameriška zvezna vlada je pod vodstvom administracije Donalda Trumpa sprožila uradno preiskavo proti senatorki iz Michigana Elissi Slotkin. Preiskava je bila uvedena zaradi njene organizacije in sodelovanja v videoposnetku, v katerem je skupaj s petimi drugimi demokratskimi politiki z izkušnjami v vojski in obveščevalnih službah pozvala pripadnike ameriških oboroženih sil, naj zavrnejo izpolnjevanje morebitnih nezakonitih ukazov. Slotkinova, ki je nekdanja analitičarka Cie in veteranka s tremi misijami v Iraku, je o preiskavi javnost obvestila v sredo. Odziv predsednika Trumpa na videoposnetek je bil izjemno oster, saj je dejanja demokratov označil za sediciozno vedenje izdajalcev, za katero je po zakonu zagrožena smrtna kazen. Bela hiša je kasneje te izjave nekoliko omilila in pojasnila, da predsednik ne poziva k usmrtitvam članov kongresa, temveč si prizadeva za njihovo polno kazensko odgovornost. Slotkinova vztraja, da je bil namen poziva zgolj opominjanje vojakov na njihovo ustavno dolžnost in etične standarde, ki prepovedujejo izvajanje nezakonitih navodil. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med izvršilno vejo oblasti in demokratsko opozicijo v kongresu, še posebej na področju nadzora nad oboroženimi silami. Kritiki preiskave opozarjajo na morebitno politizacijo pravosodnega sistema, medtem ko podporniki administracije trdijo, da gre za spodkopavanje vojaške discipline in verige poveljevanja. Razvoj dogodkov bo v prihodnje močno vplival na politično stabilnost v Washingtonu in na odnos vojske do civilnih oblasti.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v sredo napovedalo, da bo z 21. januarjem za nedoločen čas prekinilo obdelavo priseljenskih vizumov za državljane 75 držav. Ukrep, ki ga je sprejela administracija predsednika Donalda Trumpa pod vodstvom državnega sekretarja Marca Rubia, temelji na oceni, da bi priseljenci iz teh držav lahko postali breme za ameriški socialni sistem. Med prizadetimi državami so med drugim Rusija, Pakistan, Afganistan, Iran, Somalija in Haiti. Odločitev predstavlja znatno razširitev prizadevanj administracije za omejitev zakonitega priseljevanja v državo. Zamrznitev postopkov se nanaša na vse kategorije priseljenskih vizumov, vključno s tistimi na podlagi zaposlitve, družinskih vezi in loterije za zeleno karto. Po navedbah zunanjega ministrstva bo ukrep veljal vse dokler ne bodo vzpostavljeni novi postopki preverjanja, ki bodo zagotovili, da novi priseljenci ne bodo izkoriščali javnih sredstev in socialne pomoči. Kljub strogim omejitvam na področju priseljevanja pa suspenz ne vpliva na nepriseljenske vizume, kot so turistični in poslovni vizumi za krajše obdobje. To je ključnega pomena zaradi prihajajočih velikih športnih dogodkov, vključno s svetovnim prvenstvom v nogometu leta 2026 in olimpijskimi igrami leta 2028, ki jih bodo gostile Združene države Amerike. Administracija poudarja, da s tem ukrepom uresničuje politiko "Amerika na prvem mestu" in ščiti bogastvo ameriških davkoplačevalcev.

Agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo, 14. januarja 2026, izvedli hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post. Preiskava na njenem domu v zvezni državi Virginija je del širše kriminalistične preiskave o nepooblaščenem razkritju in hrambi zaupnih obrambnih informacij. Po navedbah pravosodnega ministrstva ZDA so agenti novinarki zasegli telefon, dva prenosna računalnika in pametno uro, medtem ko so preiskovalci poudarili, da Natansonova trenutno ni osrednji predmet preiskave. Operacija je tesno povezana s primerom vladnega pogodbenika Aurelia Pereza-Lugonesa, ki je bil prejšnji teden v Marylandu obtožen nezakonite hrambe strogo zaupnih podatkov. Hannah Natanson je v okviru svojega novinarskega dela intenzivno poročala o prizadevanjih administracije predsednika Donalda Trumpa za korenito preoblikovanje zvezne uprave, vključno z načrtovanimi množičnimi odpuščanji javnih uslužbencev. Pri svojem delu je vzpostavila stike s številnimi zaposlenimi znotraj vlade, kar je po mnenju zagovornikov svobode medijev verjeten povod za agresivne preiskovalne ukrepe. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je bila preiskava odrejena zaradi poročanja o zaupnih podatkih, ki naj bi jih novinarki predal aretirani pogodbenik. Uredniški odbor Washington Posta je ravnanje FBI označil za nenavadno agresivno in zaskrbljujoče, saj takšni ukrepi predstavljajo nevaren precedens za svobodo tiska v Združenih državah Amerike. Direktor FBI Kash Patel dogajanja še ni podrobneje komentiral, preiskava pa se nadaljuje s pregledom zaseženih elektronskih naprav.

Nova javnomnenjska raziskava, ki sta jo izvedla AP in NORC Center for Public Affairs Research, je pokazala, da 56 odstotkov odraslih prebivalcev Združenih držav Amerike meni, da je predsednik Donald Trump pri uporabi vojaške sile v tujini »šel predaleč«. Rezultati ankete neposredno nasprotujejo Trumpovi agresivni zunanji politiki, ki se v zadnjem obdobju vse bolj odmika od njegove prvotne predvolilne platforme »Najprej Amerika« (America First). Kljub kritikam širše javnosti republikanski volivci večinoma še naprej podpirajo predsednikove odločitve. Analiza kaže, da le 35 odstotkov vprašanih meni, da so predsednikova posredovanja ustrezna, kar odraža naraščajočo polarizacijo glede vloge ZDA v mednarodnih konfliktih. Javnomnenjski pritisk se stopnjuje v času, ko administracija razmišlja o novih strateških potezah, ki vključujejo tako gospodarske kot vojaške grožnje na različnih koncih sveta. Nasprotovanje vojaškemu posredovanju je prisotno pri večini demografskih skupin, razen pri najbolj zvestih podpornikih Republikanske stranke. Omenjeni podatki prihajajo v ključnem trenutku, ko se Washington sooča z mednarodnimi kritikami zaradi uporabe zakonodaje o tujih sovražnikih in strateških teženj po širitvi vpliva na območja, kot je Grenlandija. Čeprav Trumpova administracija trdi, da so njene poteze nujne za nacionalno varnost, javno mnenje kaže na vse večji razkorak med uradno državno politiko in željami ameriških državljanov po manj intervencionistični zunanji politiki.

Ameriško ministrstvo za obrambo je vpleteno v škandal zaradi uporabe vojaškega letala, ki je bilo prikrito kot civilno plovilo med napadom na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju. Po poročanju časnika The New York Times se je incident zgodil septembra lani in je zahteval življenja 11 ljudi. Letalo, ki ni imelo vidnih vojaških oznak, orožje pa je skrivalo v trupu, naj bi se tarčam približalo na nizki višini, kar je preživele po prvem napadu zavedlo, da so mu mahali v pozdrav, preden so bili ubiti v drugem udaru. Pravni strokovnjaki in upokojeni vojaški častniki opozarjajo, da gre za dejanje "perfidnosti", kar v mednarodnem pravu velja za vojni zločin. Mednarodni humanitarni standardi namreč prepovedujejo zavajanje nasprotnika s pretvarjanjem, da gre za civilne objekte, z namenom pridobitve prednosti v boju. Administracija predsednika Donalda Trumpa trdi, da so bili napadi zakoniti, saj naj bi bile ZDA v stanju oboroženega spopada z mamilarskimi karteli, vendar organizacije za človekove pravice opozarjajo, da gre za izvensodne poboje. Operacija je bila del širše kampanje, imenovane "Lanza del Sur", v okviru katere so ameriške sile izvedle že več kot 35 napadov na plovila v mednarodnih vodah. Skupno število žrtev teh operacij naj bi preseglo 120 ljudi. Razkritja o prikritem delovanju vojske sprožajo resne dvome o spoštovanju notranjih varovalk in mednarodnih obveznosti pod vodstvom obrambnega ministra Peta Hegsetha.

Novi posnetki iz Fordove tovarne v Dearbornu so pokazali, da je predsednik Donald Trump med obiskom pokazal sredinec in kletvico delavcu, ki ga je zmerjal. Delavec je bil po incidentu suspendiran, dogodek pa je sprožil odzive tako Trumpovih podpornikov kot nasprotnikov.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo, 18. decembra 2025, v Ovalni pisarni Bele hiše gostil slovesni podpis novega izvršnega ukaza. Dogodek, ki so ga spremljali številni novinarji, predstavlja nadaljevanje njegovega zakonodajnega programa v drugem predsedniškem mandatu. Po samem podpisu dokumenta je predsednik Trump podal krajšo izjavo za javnost, v kateri je pojasnil cilje nove direktive, čeprav podrobnosti o vsebini ukaza v prvih poročilih niso bile v celoti razkrite. Slovesnost se je odvila v obdobju, ko se Trumpova administracija intenzivno osredotoča na uresničevanje predvolilnih obljub in utrjevanje predsedniških pooblastil preko izvršnih dejanj. Podpis v Beli hiši je bil del širšega niza uradnih aktivnosti, s katerimi želi predsednik pokazati odločnost pri vodenju države kljub nenehnim pravnim in političnim pritiskom, ki spremljajo njegovo delovanje. Ta poteza prihaja le nekaj mesecev po tem, ko je Trump obeležil prvo polletje svojega drugega mandata, ki so ga zaznamovali proračunski rezi in številni pravni spori. Današnji podpis simbolizira prizadevanja administracije, da ohrani politično pobudo in usmeri pozornost javnosti na dosežke izvršne veje oblasti.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff, je v sredo naznanil začetek druge faze načrta v 20 točkah za končanje konflikta na območju Gaze. Ta faza predstavlja prehod od premirja k popolni demilitarizaciji enklave, vzpostavitvi tehnokratske vlade in začetku obsežne obnove uničenega območja. Po navedbah ameriške strani je cilj te faze zagotoviti dolgoročno stabilnost brez prisotnosti gibanja Hamas v strukturah oblasti. Načrt predvideva ustanovitev Nacionalnega odbora za upravljanje Gaze (NCAG), ki bo deloval kot prehodna upravna struktura pod vodstvom palestinskih strokovnjakov. Ta organ bo odgovoren za civilno upravo in nadzor nad razdeljevanjem humanitarne pomoči ter sredstev za obnovo. Ključni poudarek ostaja na popolni razorožitvi vseh oboroženih skupin na območju, kar Washington izpostavlja kot pogoj za nadaljnje investicije in varnostne garancije Izraelu. Objava prihaja v času povečanih prizadevanj nove ameriške administracije za rešitev bližnjevzhodne krize. Witkoff je ob tem poudaril, da gre za neposreden ukaz predsednika Trumpa, ki želi s hitrimi in konkretnimi koraki stabilizirati regijo. Medtem ko podrobnosti o sodelovanju regionalnih partnerjev še niso povsem pojasnjene, ameriški predstavniki trdijo, da je tehnokratska uprava najboljša pot za premostitev političnega vakuuma po končanju aktivnih spopadov.

Donald Trump je izjavil, da naj bi se usmrtitve protestnikov v Iranu ustavile, kar nakazuje na umiritev retorike in morebitno poslušanje neintervencionistov v njegovi administraciji. Kljub prejšnjim grožnjam in podpori protestnikom, se zdi, da se Trumpova administracija premika od odprtega spopada z Iranom, čeprav še vedno izvaja pritisk brez neposrednega pozivanja k zamenjavi režima. V člankih je bilo tudi navedeno, da je Trumpova pomoč Irancem povzročila večjo bolečino, saj je sankcioniral iransko gospodarstvo.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevnega krivega pričanja pred kongresom. Preiskava se osredotoča na Powellovo pričanje junija 2025 glede visokih stroškov prenove sedeža centralne banke, pri čemer preiskovalci ugotavljajo, ali je Powell namerno zavajal zakonodajalce o tem, kdaj je bil seznanjen s finančnimi prekoračitvami. Powell je na obtožbe odgovoril z neobičajnim video nagovorom javnosti, v katerem je preiskavo označil za politični pritisk na neodvisnost centralne banke. Dogajanje stopnjuje dolgotrajen spor med Powellom in Donaldom Trumpom, ki je predsednika Feda v preteklosti večkrat javno kritiziral zaradi vodenja monetarne politike in obrestnih mer. Powell v svojem odzivu trdi, da so grožnje s kazenskim pregonom neposredna posledica odločitev Feda, ki temeljijo na ekonomskih kazalnikih in ne na političnih željah predsednika države. Po njegovem mnenju gre za poskus ustrahovanja institucije, ki bi morala delovati avtonomno od izvršilne oblasti. Sočasno z dogajanjem v centralni banki so v javnost prišli prepisi tajnih pričanj z velike porote v Georgii, ki razkrivajo, da so bili celo tesni zavezniki Donalda Trumpa v letu 2022 v zasebnih pričanjih kritični do njegovih trditev o ukradenih volitvah leta 2020. Dokumenti kažejo na globok razkorak med javno retoriko in zasebnimi priznanji republikanskih uradnikov, kar dodatno osvetljuje kompleksnost pravnih postopkov, v katere je vpleten nekdanji in bodoči predsednik v luči prizadevanj za nadzor nad ključnimi državnimi institucijami.

Združene države Amerike so danes začasno ustavile izdajanje priseljenskih vizumov za državljane 75 držav. Odločitev je sporočil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Tommy Pigott, ki je ukrep utemeljil kot nujen korak za preprečevanje zlorab ameriškega priseljenskega sistema. Po navedbah vlade naj bi s tem zaščitili blaginjo ameriških državljanov pred tistimi, ki bi jo želeli neupravičeno izkoriščati. Ukrep predstavlja pomembno zaostritev ameriške priseljenske politike in neposredno vpliva na mednarodno mobilnost prebivalcev iz velikega števila držav. Pigott je ob tem poudaril, da gre za začasno prekinitev, vendar ni podal natančnih informacij o tem, kdaj bi se postopki izdajanja vizumov lahko ponovno vzpostavili ali kateri specifični pogoji bi morali biti izpolnjeni za preklic te odločitve. Ta poteza sledi preteklim restriktivnim ukrepom sedanje administracije, ki je že pred časom uvedla strožje finančne pogoje za vstop v državo. Analitiki ocenjujejo, da bo odločitev sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj močno posega v dotedanje diplomatske in migracijske odnose med ZDA in prizadetimi državami, ki se sedaj srečujejo z novimi ovirami pri gibanju svojih državljanov.

Agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so danes zjutraj izvedli hišno preiskavo na domu 29-letne Hannah Natanson, novinarke uglednega ameriškega dnevnika Washington Post. Preiskava je bila po poročanju ameriških medijev del širšega postopka proti vladnemu pogodbenemu sodelavcu, ki naj bi z delovnega mesta nepooblaščeno odnašal zaupna vladna gradiva. Natansonova je v okviru svojega novinarskega dela med drugim intenzivno spremljala kadrovske spremembe in odpuščanja v administraciji predsednika Donalda Trumpa. Preiskava predstavlja redek in občutljiv poseg organov pregona v zasebnost novinarjev, kar v Združenih državah Amerike pogosto sproža razprave o svobodi tiska in varovanju novinarskih virov. Čeprav uradni organi še niso podali podrobnih pojasnil o neposredni povezavi novinarke z omenjenim vladnim sodelavcem, so agenti med preiskavo iskali morebitne dokaze, ki bi bili povezani z odtujenimi dokumenti. Vodstvo Washington Posta se na dogodek še ni uradno odzvalo z izjavo za javnost. Dogodek se odvija v času povečanih napetosti glede ravnanja z zaupnimi informacijami v Washingtonu. Preiskovalci se spopadajo z vprašanjem, kako so dokumenti prišli v posest oseb zunaj vladnih krogov in ali je pri tem prišlo do kršitev zvezne zakonodaje o varovanju tajnih podatkov. Primer bi lahko imel širše posledice za novinarsko delo v ameriški prestolnici, predvsem na področju preiskovanja delovanja vladnih institucij.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s 21. januarjem ustavila postopke obdelave vseh obiskovalskih in priseljenskih vizumov za državljane 75 držav. Odločitev, ki temelji na memorandumu ameriškega zunanjega ministrstva, vključuje širok nabor držav z različnih celin, med katerimi so se znašle tudi nekatere balkanske države, vključno s Severno Makedonijo, Albanijo ter Bosno in Hercegovino. Na seznamu držav, na katere se nanaša ta ukrep, so poleg omenjenih še Afganistan, Alžirija, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Brazilija, Kamerun, Kolumbija, Rusija, Iran, Nigerija in Tajska. Po poročanju medijske hiše Fox News so ameriška veleposlaništva v teh državah že prejela navodila o takojšnji prekinitvi procesiranja vlog, kar bo močno otežilo vstop tujih državljanov v ZDA za nedoločen čas. Uradni razlogi za tovrstno drastično omejitev v uradnem dopisu niso bili podrobneje pojasnjeni, vendar se ukrep sklada s strožjo politiko priseljevanja, ki jo zagovarja trenutna ameriška administracija. Odločitev bo imela neposredne posledice za številne posameznike, ki so v postopku združevanja družin ali iščejo zaposlitev v Združenih državah Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da se je ubijanje protestnikov v Iranu končalo in da se ne načrtujejo nove usmrtitve. Iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi je obtožil Izrael, da skuša Združene države potegniti v nove vojne. Poljsko ministrstvo za zunanje zadeve je izdalo nujno sporočilo poljskim državljanom, naj nemudoma zapustijo Iran zaradi vse resnejših razmer.

Predsednik črnogorske skupščine Andrija Mandić je podprl pobudo za podelitev Nobelove nagrade za mir ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Člani Mandićevega kabineta so pismo s podporo in uradno pobudo v Jeruzalemu osebno predali predsedniku izraelskega parlamenta (Kneset) Amirju Ohani. Ta poteza Črne gore sledi podobnim pobudam, ki so se v regiji Zahodnega Balkana pojavile v zadnjih mesecih. Mandićeva podpora poudarja Trumpovo vlogo pri prizadevanjih za mir na mednarodnem prizorišču, kar je skladno z argumenti drugih regionalnih voditeljev, ki Trumpa vidijo kot mirovnika. Pobuda je bila formalno izročena v Izraelu, kar dodatno simbolizira pomen Trumpovih preteklih diplomatskih prizadevanj na Bližnjem vzhodu, vključno z Abrahamovimi sporazumi. V širšem kontekstu ta dejanja odražajo poskuse določenih političnih struj na Balkanu, da bi okrepile vezi z ameriško administracijo in poudarile Trumpovo zunanjepolitično zapuščino. Kritiki takšnih nominacij sicer pogosto izpostavljajo kontroverznost Trumpovih metod, vendar zagovorniki vztrajajo, da so njegovi uspehi pri preprečevanju novih spopadov zadosten razlog za priznanje.

Evropska unija in Kitajska sta 12. januarja 2026 dosegli ključen sporazum o cenovnem okviru za prodajo kitajskih električnih vozil na evropskem trgu, s čimer sta končali dolgotrajen trgovinski spor. Bruselj je izdal nove smernice, ki kitajskim izvoznikom omogočajo, da kazenske protisubvencijske carine nadomestijo z dogovorjenimi zavezami o minimalnih prodajnih cenah. Ta korak velja za t. i. mehko pristajanje v zaostrenih gospodarskih odnosih med obema velesilama. Dogovor je neposreden odgovor na ukrepe iz leta 2024, ko je Evropska komisija uvedla visoke uvozne dajatve na električna vozila iz Kitajske zaradi domnevnih nepoštenih državnih subvencij Pekingu. Evropski uradniki so trdili, da kitajska finančna pomoč domačim proizvajalcem izkrivlja tržno konkurenco v Evropi. Novi okvir zdaj ponuja pot za stabilizacijo trga brez uporabe kazenskih dajatev, kar naj bi koristilo tako potrošnikom kot proizvajalcem. Analitiki ocenjujejo, da ta preboj pomeni premik k bolj sodelovalni trgovinski politiki, čeprav bodo podrobnosti o izvajanju minimalnih cen predmet strogega nadzora. Odločitev prihaja po večmesečnih intenzivnih pogajanjih, ki so sledila zaostritvi odnosov ob koncu leta 2023. Sporazum ne le preprečuje nadaljnjo stopnjevanje trgovinske vojne, temveč postavlja tudi model za prihodnje reševanje podobnih sporov na področju zelene tehnologije.

V Minneapolisu je najmanj šest zveznih tožilcev odstopilo s svojih položajev zaradi nestrinjanja z ravnanjem ministrstva za pravosodje ZDA po uboju Renee Good. Ministrstvo naj bi namesto preiskave uslužbenca službe ICE, ki je prejšnji teden ustrelil omenjeno žensko, usmerilo svoje vire v preiskavo njene vdovca in iskanje domnevnih povezav s kriminalnimi skupinami. Župan Minneapolisa Jacob Frey je v televizijskem pogovoru za Fox News javno podvomil o legitimnosti zveznih preiskav v zvezni državi Minnesota. Frey je opozoril na nenadne odstopi vodilnih tožilcev in pravnikov, ki so pred tem obravnavali primere domnevnih goljufij v somalskih vrtcih. Ta preiskava je služila kot podlaga za napotitev skoraj 2.000 agentov službe ICE v mesto po navodilih Trumpove administracije. Politične napetosti v regiji so se stopnjevale po ostri retoriki predsednika Donalda Trumpa glede somalskih priseljencev, ki jih je označil z žaljivimi izrazi. Župan Frey poudarja, da množični odstopi strokovnega osebja na ministrstvu za pravosodje resno krnijo integriteto tekočih kazenskih postopkov in vzbujajo dvom o politični motiviranosti zveznih organov.

Vrhovno sodišče ZDA je ponovno oživilo tožbo republikanca iz Illinoisa, ki izpodbija zakon, ki dovoljuje štetje glasovnic po pošti, ki prispejo pozneje. Odločitev omogoča političnim kandidatom po vsej državi lažje izpodbijanje volilnih pravil.

Visoki predstavniki Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije so srečanje na visoki ravni, ki bi se prvotno moralo odviti v Beli hiši, prestavili v sosednjo upravno zgradbo Eisenhower. Na pogovorih so sodelovali ameriški podpredsednik J. D. Vance, državni sekretar Marco Rubio ter zunanja ministra Danske in Grenlandije, Lars Løkke Rasmussen in Vivian Motzfeldt. Kljub spremembi lokacije so pogovori stekli hitro, saj so ključni del srečanja zaključili v manj kot uri. Spremembo lokacije in potek dogodka so spremljale napetosti in ostra retorika. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump se je na dogajanje odzval z zahtevo po odstranitvi določenih oseb, medtem ko so iz Bele hiše prihajala opozorila o morebitnih posledicah. Premik srečanja v zgradbo Eisenhower, ki stoji neposredno ob predsedniški rezidenci, nakazuje na določena logistična ali diplomatska nesoglasja v zadnjem trenutku. Podrobnosti o vsebini pogovorov ostajajo skope, vendar prisotnost najvišjih diplomatov vseh treh strani potrjuje pomen strateških vprašanj, povezanih z Arktiko in varnostnim sodelovanjem. Grenlandija in Danska ostajata ključni partnerici ZDA v regiji, vendar so zadnji dogodki v Washingtonu vnesli dodatno negotovost v sicer ustaljene diplomatske protokole.

ZDA so izrazile dobrodošlico podpori palestinskega predsedstva mirovnemu načrtu Donalda Trumpa za Gazo in poudarile zavezanost Washingtona končanju vojne. Posebni odposlanec Donalda Trumpa je napovedal začetek druge faze načrta za končanje konflikta v Gazi, medtem ko je OZN poudarila, da v Gazi ostajajo precejšnji izzivi.

Po kriznem srečanju v Washingtonu med ZDA, Dansko in Grenlandijo ni prišlo do rešitve glede spora o Grenlandiji. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je dejal, da obstajajo "temeljne razlike v mnenjih" med stranmi. Pogovorov so se udeležili ameriški podpredsednik Vance in zunanji minister Rubio.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Agenti zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo izvedli nenavadno hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post, ki poroča o delovanju zvezne vlade in administracije predsednika Donalda Trumpa. Preiskava na njenem domu v Virginiji je bila del širše operacije v zvezi z Aureliem Perez-Lugonesom, pogodbenim sodelavcem vlade z Marylanda, ki ga obtožujejo nezakonitega prilaščanja strogo zaupnih državnih dokumentov. Po navedbah FBI so nekatere izmed teh dokumentov našli v njegovi kleti in celo v škatli za malico, medtem ko je preiskava pri novinarki vključevala zaseg njenega mobilnega telefona in pametne ure. Dogodek je sprožil burne odzive v ameriški javnosti, saj so preiskave domov novinarjev v ZDA izjemno redke in zahtevajo odobritev najvišjih predstavnikov pravosodnega ministrstva. Po navedbah virov je bil nalog za preiskavo potrjen na najvišjih ravneh ministrstva za pravosodje, kar kaže na resnost preiskave uhajanja zaupnih podatkov. Tiskovni predstavnik časnika Washington Post je sporočil, da situacijo pozorno spremljajo in preverjajo vse okoliščine primera. Aurelio Perez-Lugones, ki je predmet preiskave, ima dostop do najvišjih stopenj tajnosti že od leta 2002 in dela kot sistemski administrator. Čeprav novinarka Natanson neposredno ni bila obtožena kaznivega dejanja, preiskovalce zanima njena povezava s pogodbenikom oziroma način, kako so zaupni podatki prišli v javnost ali do nepooblaščenih oseb. Dogodek se odvija v času povečanih napetosti med aktualno ameriško administracijo in mediji, ki preiskujejo delovanje zveznih institucij.

Ameriški minister za zdravje Robert Kennedy mlajši je javno izrazil zaskrbljenost nad prehranjevalnimi navadami predsednika Donalda Trumpa. Kennedy mlajši je v nedavnih izjavah ocenil, da predsednik uživa izjemno nezdravo hrano, kar je posebej opazno med njegovimi potovanji. Minister je ob tem hudomušno pripomnil, da glede na izbor živil ne razume povsem, kako je predsednik še vedno pri dobrem zdravju. Kritika se osredotoča predvsem na visoko predelano hrano in hitre prigrizke, ki so po navedbah ministra stalnica v predsednikovem jedilniku. Kennedy mlajši, ki je sicer znan kot zagovornik reform v prehrambni industriji in boja proti debelosti, je s temi izjavami razkril določene vidike zdravstvenega stanja in življenjskega sloga prvega moža Združenih držav Amerike. Čeprav so Trumpove preference do hitre hrane, vključno z verigami kot je McDonald's, splošno znane že iz njegovega prvega mandata, so tokratne pripombe ministra za zdravje pritegnile pozornost javnosti zaradi njegove neposrednosti. Izjave odpirajo širšo razpravo o vplivu prehrane na zdravje vodilnih politikov in vlogi ministra pri spodbujanju bolj zdravih alternativ v državi.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je po pogovorih v Beli hiši izjavil, da ne vidi neposredne varnostne grožnje za Grenlandijo s strani Rusije ali Kitajske. Poudaril je, da med ZDA in Dansko še vedno obstajajo razhajanja glede prihodnje varnosti Grenlandije. Grenlandska ministrica za zunanje zadeve Vivian Motzfeldt je potrdila, da Grenlandija ne želi postati del ZDA, ampak si prizadeva okrepiti sodelovanje z Washingtonom. Rasmussen je pogovore med ZDA, Dansko in Grenlandijo označil za konstruktivne.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je pred pogovori v Beli hiši poudaril, da Grenlandija ostaja zvesta zavezništvu z Dansko, zvezo NATO in Evropsko unijo. Odločitev je odziv na večkratne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nameri Združenih držav Amerike, da prevzamejo nadzor nad to avtonomno regijo Kraljevine Danske. Nielsen je poudaril, da si otok želi mirnega sodelovanja in spoštovanja mednarodnega prava, Trumpove težnje pa označil za vprašanje pravice do lastne države. Ameriški predsednik Donald Trump se je na izjave grenlandskega premierja odzval kritično in podcenjevalno. Dejal je, da Nielsena ne pozna in da bo takšno stališče za premierja predstavljalo »veliko težavo«. Trumpova administracija Arktiko vidi kot strateško ključno območje, kar povzroča napetosti v odnosih z evropskimi zavezniki, ki zagovarjajo ohranitev trenutnega statusa quo pod dansko krono. Istočasno je poljski predsednik Karol Nawrocki v pogovoru za britanski BBC izrazil močno podporo Donaldu Trumpu kot edinemu voditelju, ki je sposoben ustaviti Vladimirja Putina. Nawrocki je ob kritikah na račun Evropske unije poudaril, da so ZDA ključni garant varnosti v Evropi, ter pozval k podpori Trumpovim prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini. Njegove izjave so na Poljskem sprožile razprave o mejah predsedniških pooblastil v odnosu do vladne politike.

Kitajski carinski organi so po poročanju tujih tiskovnih agencij ta teden uradno obvestili carinske agente, da uvoz naprednih procesorjev za umetno inteligenco Nvidia H200 v državo ni dovoljen. Po navedbah neimenovanih virov so kitajski vladni uradniki v torek na sestanku z domačimi tehnološkimi podjetji podali izrecna navodila, naj teh čipov ne kupujejo, razen če je to nujno potrebno. Ukrep dejansko pomeni popolno prepoved uvoza te specifične strojne opreme. Napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko na področju polprevodniške tehnologije so se s tem dodatno zaostrile, čeprav je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa pred tem nekoliko omilila izvozne predpise za omenjene čipe. Kitajski uradniki so na srečanjih uporabili zelo oster ton, kar nakazuje na strateško odločitev Pekinga, da zmanjša odvisnost od ameriške tehnologije in zaščiti domače proizvajalce. Omejitve prihajajo v času, ko se globalna podjetja trudijo prilagoditi hitro spreminjajočim se trgovinskim politikam med vodilnima svetovnima gospodarstvoma. Čip H200 velja za enega najzmogljivejših izdelkov podjetja Nvidia, namenjenih aplikacijam umetne inteligence, zato bo ta prepoved znatno vplivala na kitajski razvojni sektor na tem področju.

Odvetniki nekdanje uradnice v okrožju Mesa Tine Peters so v sredo pred pritožbenim sodiščem v Koloradu začeli postopek za razveljavitev njene obsodbe, povezane z vdorom v volilni sistem po predsedniških volitvah leta 2020. Peters je bila obsojena zaradi zlorabe položaja in omogočanja nepooblaščenega dostopa do volilne opreme, kar je postalo osrednja točka razprav o integriteti volitev v Združenih državah Amerike. Njeni zagovorniki trdijo, da so bili postopki nepravilni, medtem ko tožilstvo vztraja pri utemeljenosti izrečene zaporne kazni. Primer je pridobil širšo politično dimenzijo, saj je nekdanja uradnica postala simbol za podpornike Donalda Trumpa, ki še vedno oporekajo rezultatom volitev iz leta 2020. Sam predsednik Trump in njegovi zavezniki so javno pozvali k njeni izpustitvi, kar je povečalo pritisk na pravosodne organe v zvezni državi Kolorado. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi odločitev pritožbenega sodišča lahko postavila pomemben precedens za prihodnje primere poseganja v volilno infrastrukturo. Medtem ko se pravna bitka nadaljuje, je demokratski guverner Kolorada nakazal morebitno pripravljenost za obravnavo prošnje za pomilostitev, kar predstavlja nepričakovan preobrat v sicer ostri politični delitvi. Kljub temu guvernerjeva odprtost ostaja previdna, usoda Tine Peters pa je trenutno v rokah pritožbenih sodnikov. Javnost v ZDA pozorno spremlja razplet, saj dogajanje neposredno vpliva na zaupanje v demokratične procese in varnost volilnih sistemov pred prihajajočimi volilnimi cikli.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.