Bela hiša se je ostro odzvala na trditve zdravnika Brucea Davidsona, ki je v podkastu Court of History izrazil prepričanje, da je ameriški predsednik Donald Trump utrpel možgansko kap. Davidson, profesor na medicinski fakulteti univerze Washington State, je svojo oceno utemeljil na opazovanju predsednikove hoje in gibanja, pri čemer ocenjuje, da se je incident zgodil v začetku leta 2025. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je navedbe označila za klevetniške, medtem ko kritiki in nekdanji politični svetovalci zahtevajo objavo celotne medicinske dokumentacije, vključno z izvidi magnetne resonance. Ob tem so se v javnosti ponovno pojavile razprave o širšem kulturnem vplivu in zapuščini nekaterih Trumpovih zgodnjih podpornikov, kot je bil pred kratkim umrli avtor stripov Scott Adams. Medijski odzivi na Adamsovo smrt so v Združenih državah Amerike sprožili polemike o mejah svobode govora in intelektualnega poguma v času močne politične polarizacije. Adams je bil eden redkih vplivnih kulturnih akterjev, ki je že leta 2015 napovedal Trumpov politični vzpon, kar je takrat povzročilo precejšnje zgražanje v osrednjih medijih. Dodatno pozornost javnosti so pritegnile novice o Trumpovem domnevnem preimenovanju določenih institucij, vključno z Inštitutom za mir Kennedy, po samem sebi. Ta dejanja odražajo predsednikovo dolgoletno prakso uporabe lastnega imena na nepremičninah in uradnih dokumentih, kar kritiki interpretirajo kot poskus utrjevanja osebnega kulta. Administracija se medtem še naprej sooča z vprašanji o preglednosti zdravstvenega stanja 79-letnega predsednika, ki je nedavno v izjavah zamenjal CT slikanje z magnetno resonanco.

Kanadski premier Mark Carney in kitajski predsednik Ši Džinping sta v Pekingu sklenila prelomni dogovor o novem strateškem partnerstvu, ki vključuje znatno znižanje carin na ključne proizvode. Kanada bo odpravila 100-odstotne kazenske carine na kitajska električna vozila, ki jih je uvedla prejšnja vlada, in uvedla letno kvoto 49.000 vozil s 6,1-odstotno carinsko stopnjo. V zameno bo Kitajska drastično znižala carine na kanadsko repico s trenutnih 84 na približno 15 odstotkov, kar predstavlja pomembno zmago za kanadski kmetijski sektor. Novo partnerstvo temelji na petih stebrih: energetiki, gospodarskem in trgovinskem sodelovanju, javni varnosti, multilateralizmu ter kulturi. Premier Carney je poudaril, da so odnosi s Kitajsko postali bolj predvidljivi, kar državi omogoča zmanjšanje gospodarske odvisnosti od Združenih držav Amerike. Slednje so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa povečale carinski pritisk na Kanado, kar je Ottawo prisililo v iskanje novih strateških trgov na vzhodu. Kljub uradnemu optimizmu so se v Kanadi že pojavili kritični glasovi. Sindikati in politiki iz province Ontario opozarjajo, da bi uvoz kitajskih vozil lahko ogrozil domača delovna mesta v avtomobilski industriji. Medtem ko so Združene države Amerike izrazile zaskrbljenost zaradi kitajskega prodora na severnoameriški trg, je predsednik Trump dogovor presenetljivo označil za pozitivno potezo, kar bi lahko nakazovalo na morebitna prihodnja pogajanja med Washingtonom in Pekingom.

Ameriški predsednik Donald Trump je z uvedbo novih uvoznih carin sprožil val odzivov v svetovnem gospodarstvu, pri čemer so najbolj izpostavljeni sektorji visokotehnoloških čipov in britanske industrije. Južna Koreja je napovedala nujna pogajanja z Washingtonom, da bi dosegla izvzetje za svoja giganta Samsung in SK Hynix, saj se država sklicuje na lanski dogovor o enakopravni obravnavi. Čeprav so trenutne 25-odstotne carine usmerjene predvsem v napredne čipe za umetno inteligenco, se Seul boji razširitve ukrepov na širši trg pomnilniških modulov DRAM, kjer bi dajatve lahko dosegle celo 100 odstotkov. Hkrati je Tajvan z Združenimi državami Amerike že sklenil nov trgovinski sporazum, v okviru katerega se je zavezal k investicijam v vrednosti 250 milijard dolarjev v ameriško proizvodnjo polprevodnikov, energije in umetne inteligence. V zameno bo Tajvan deležen znižanih carin, kar krepi ameriško strategijo "Made in USA" in spodbuja selitev proizvodnih zmogljivosti na ameriška tla. Medtem ko se azijski proizvajalci prilagajajo, so napetosti narasle tudi na transatlantski ravni zaradi novih desetodstotnih carin na britanske izdelke. Združeno kraljestvo se sooča z udarcem v višini šestih milijard funtov, ki ga je Trump uvedel kot sredstvo pritiska na Dansko glede prodaje Grenlandije. Ukrep neposredno ogroža britanski avtomobilski, farmacevtski in industrijski sektor, analitiki pa opozarjajo, da bi ta poteza lahko britansko gospodarstvo, ki se že spopada s šibko rastjo, potisnila v recesijo. Britanski izvozniki bodo verjetno prisiljeni znižati cene ali zmanjšati marže, da bi ohranili konkurenčnost na ameriškem trgu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem nizu dogodkov sprožil val kritik zaradi domnevnih pritiskov na pravosodni sistem in neodvisne institucije. Njegov nekdanji odvetnik Michael Cohen je v presenetljivem preobratu javno obtožil newyorška tožilca Alvina Bragga in Letitio James, da sta ga prisilila v pričanje proti bivšemu delodajalcu, kar je Trump takoj izkoristil za trditve o politično motiviranih procesih. Hkrati je predsednik napovedal tožbo proti banki JPMorgan Chase zaradi domnevnega zapiranja njegovih računov po nemirih v Kapitolu leta 2021, s čimer še naprej stopnjuje spore z največjimi finančnimi akterji. Na področju izvršilne oblasti je Trump ponovno razburil javnost s podelitvijo pomilostitve Adriani Camberos, ki je bila že drugič obsojena zaradi goljufije. Kritiki opozarjajo na morebitno korupcijo, saj je brat obsojenke v preteklosti doniral sredstva za Trumpovo kampanjo. Poleg tega je Trump v zvezno komisijo za arhitekturo imenoval svoje zveste privržence, da bi pospešili odobritev kontroverznega projekta gradnje dvorane v Beli hiši, kar mnogi razumejo kot obid uradnih postopkov in spodkopavanje neodvisnega nadzora. Napetosti se stopnjujejo tudi v odnosu do centralne banke (Fed), saj finančni minister Scott Bessent potrjuje, da se predsednik z njim vsakodnevno posvetuje o delovanju banke, medtem ko je predsednik Fed Jerome Powell tarča preiskav ministrstva za pravosodje. Medtem ko administracija povečuje število agentov v Minneapolisu, kritiki, kot je kolumnist David Brooks, opozarjajo na stanje, ki spominja na oboroženo okupacijo, kar še dodatno poglablja politični razkol v državi.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je približno 60 državam poslala osnutek statuta za novoustanovljeni mirovni svet za Gazo, ki od članic zahteva znatne finančne vložke. Dokument, ki ga je pridobila tiskovna agencija Reuters, razkriva, da bi morale države za polnopravno sodelovanje, ki presega obdobje treh let, prispevati do milijardo ameriških dolarjev v gotovini. Predlog vzpostavlja pogoje za sodelovanje v mednarodnem organu, ki naj bi nadzoroval povojno ureditev in stabilizacijo območja Gaze. Načrt predvideva različne stopnje sodelovanja, pri čemer naj bi bil vstopni prag za nekatere oblike udejstvovanja postavljen pri enem milijonu dolarjev, medtem ko najvišji zneski dosegajo omenjeno milijardo. Takšen pristop k mednarodni diplomaciji, ki temelji na neposrednih finančnih zavezah, odstopa od tradicionalnih modelov delovanja mednarodnih organizacij in mirovnih misij. Povabljene države morajo sedaj oceniti svoje strateške interese in finančne zmožnosti v okviru nove ameriške zunanjepolitične pobude. Odzivi mednarodne skupnosti na predlagani finančni model so za zdaj zadržani, saj se številne države spopadajo z vprašanjem legitimnosti in učinkovitosti takšnega telesa. Trumpov načrt poudarja delitev finančnega bremena med zavezniki, kar je bila ena od ključnih točk njegove zunanje politike že v preteklosti. Uspeh sveta bo verjetno odvisen od pripravljenosti bogatih zalivskih držav in evropskih partnerjev, da podprejo to pobudo pod postavljenimi pogoji.

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je v današnji izjavi ostro opozoril, da bi morebiten napad na iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja pomenil neposredno napoved vojne Islamski republiki. Pezeškijanove besede so odziv na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je javno pozval k spremembi oblasti v Iranu. Iranski vrh je tovrstno retoriko označil za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države in neposredno grožnjo nacionalni varnosti. Napetosti med Teheranom in Washingtonom se v zadnjem obdobju stopnjujejo, pri čemer iranske oblasti poudarjajo svojo pripravljenost na obrambo suverenosti. Predsednik Pezeškijan je ob tem izpostavil, da Iran ne bo mirno opazoval poskusov destabilizacije svojega političnega sistema. Retorika obeh strani nakazuje na kritično točko v diplomatskih odnosih, ki bi lahko prerasla v širši regionalni konflikt. Analitiki opozarjajo, da tovrstna opozorila iz Teherana niso osamljena, temveč del širše strategije odvračanja tujih posegov. Iranska vlada trdi, da so zahodne velesile pod vodstvom Združenih držav Amerike sprožile obsežen pritisk na državo, kar vključuje tako gospodarske sankcije kot tudi neposredne vojaške grožnje. Razmere ostajajo izjemno negotove, medtem ko mednarodna skupnost svari pred morebitno eskalacijo nasilja na Bližnjem vzhodu.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pripravila osnutek ustanovne listine novega mednarodnega telesa, imenovanega Svet za mir, ki za stalno članstvo od držav pričakuje prispevek v višini ene milijarde ameriških dolarjev. Po poročanju agencije Bloomberg, ki se sklicuje na vpogled v dokument, bi bil prvi predsednik sveta Donald Trump sam, države pa bi imele sprva omejen triletni mandat. Izjema bi bile tiste države, ki bi v prvem letu delovanja v svet vplačale zahtevano milijardno vsoto v gotovini, s čimer bi si zagotovile podaljšanje statusa. Osnutek listine je bil poslan približno 60 državam po svetu, vsebina pa nakazuje, da se organ ne bi posvečal izključno reševanju konfliktov na območju Gaze, temveč bi deloval kot širša platforma za globalno posredovanje. Trump bi kot predsednik sveta imel izključno pristojnost za potrjevanje in podaljševanje mandatov članicam, kar mu podeljuje izjemen geopolitični in finančni vpliv na mednarodnem prizorišču. Agencija Reuters ob tem dodaja, da uradne potrditve teh navedb s strani Bele hiše še ni bilo mogoče pridobiti. Predlog vzpostavitve tovrstnega organa kritiki že primerjajo z alternativno obliko Združenih narodov, vendar s poudarkom na neposrednem finančnem pogojevanju članstva. Dokument ne razkriva natančnih mehanizmov porabe zbranih sredstev, vzbuja pa vprašanja o prihodnji strukturi mednarodne diplomacije pod vodstvom ZDA. Načrt se sklada s širšo zunanjo politiko trenutne ameriške administracije, ki temelji na transakcijskem pristopu do mednarodnih zavezništev in vpliva.

Vatikanski državni tajnik Pietro Parolin je potrdil, da si je Sveti sedež prizadeval za sklenitev sporazuma z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, ki bi vključeval njegov odhod v izgnanstvo. Cilj diplomatske pobude je bil doseči mirno rešitev krize v Venezueli in preprečiti morebitno prelivanje krvi pred napovedano vojaško operacijo nekdanje ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Po navedbah Parolina so bili v pogajanja vključeni tudi drugi predstavniki venezuelskega režima, vendar dogovor ni bil dosežen. Diplomatska prizadevanja Vatikana so vključevala tudi možnost azila v Rusiji, o čemer so predhodno poročali ameriški mediji, vključno z Washington Postom. Kljub intenzivnim pogovorom se Maduro ni odločil za odstop, kar je onemogočilo miren prehod oblasti. Parolin je ob tem poudaril, da je za stabilizacijo razmer v državi zdaj nujno potrebna celovita demokratizacija, ki bi Venezuelcem omogočila normalizacijo političnega in gospodarskega življenja. Sveti sedež s temi razkritji potrjuje svojo vlogo posrednika v kritičnih mednarodnih konfliktih, čeprav v tem primeru rezultati niso bili skladni s pričakovanji. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj vprašanje legitimnosti oblasti in usode političnih zapornikov, med katerimi so po nekaterih navedbah tudi tuji državljani, še naprej obremenjuje mednarodno skupnost.

Predstavniki evropskega gospodarstva so od Evropske unije zahtevali jasen in odločen odgovor na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo novih carin. Spor se je zaostril zaradi vprašanja Grenlandije, kar je sprožilo negotovost na mednarodnih trgih. Gospodarska združenja opozarjajo, da bi uresničitev teh groženj prinesla hude posledice za evropsko industrijo in izvozni sektor, ki sta že zdaj pod pritiskom globalnih trgovinskih napetosti. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morebitne carine neposredno vplivale na dobavne verige in zmanjšale konkurenčnost evropskih izdelkov na ameriškem trgu. Pozivi h koherentni evropski strategiji so postali glasnejši, saj podjetja potrebujejo predvidljivo poslovno okolje za dolgoročne investicije. Industrija opozarja, da se Evropa ne sme pustiti izsiljevati, temveč mora zaščititi svoje gospodarske interese s povratnimi ukrepi ali diplomatskimi pritiski. Napetosti med Washingtonom in Brusljem odražajo širši trend protekcionizma, ki ga zagovarja sedanja ameriška administracija. Medtem ko se diplomatska prizadevanja za umiritev razmer nadaljujejo, gospodarstveniki opozarjajo, da bi lahko vsakršen odlašanje s strani EU povzročilo nepopravljivo škodo evropskemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od čezatlantskega sodelovanja.

Ameriško obrambno ministrstvo je približno 1.500 aktivnim vojakom izdalo ukaz o stanju pripravljenosti za morebitno napotitev v zvezno državo Minnesota. Odločitev Pentagona, o kateri poročajo ameriški mediji, sledi stopnjevanju napetosti in protestov, povezanih z zveznimi prizadevanji za izvrševanje priseljenske zakonodaje ter nedavnimi policijskimi streljanji. Guverner Minnesote je pred tem že mobiliziral državno narodno gardo, da bi obvladal razmere na terenu. Po navedbah obrambnih uradnikov bi bili vojaki aktivne sestave vpoklicani le v primeru, če bi nasilje na protestih preseglo zmogljivosti lokalnih organov in narodne garde. Ukrep odraža pripravljenost zveznih oblasti na uveljavitev zakona o vstaji (Insurrection Act), ki predsedniku omogoča uporabo vojske na ameriških tleh v izrednih razmerah. Protestniki nasprotujejo predvsem delovanju agencije za priseljevanje in carino (ICE) ter policijskemu nasilju. Napetosti v regiji so se okrepile po dveh incidentih, v katerih so policisti uporabili strelno orožje, pri čemer je bila ena oseba ubita. Zaradi pričakovanj o nadaljnjem stopnjevanju nemirov so oblasti povečale stopnjo varnosti, zvezna vlada pa z napotitvijo vojakov v pripravljenost pošilja signal o odločnem ukrepanju proti morebitnim množičnim kršitvam javnega reda in miru.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa načrtuje ustanovitev novega mednarodnega telesa, imenovanega Odbor za mir, ki bi po poročanju tujih medijev lahko služil kot alternativa Združenim narodom. Po navedbah agencije Bloomberg, ki je pridobila vpogled v osnutek ustanovne listine, bi morale države za pridobitev ali ohranitev stalnega sedeža v tem odboru plačati milijardo ameriških dolarjev. Med državami, ki so že prejele vabilo k sodelovanju, se omenja Albanija pod vodstvom premierja Edija Rame. Načrt predvideva strukturo, v kateri bi bila vloga članic neposredno povezana s finančnim prispevkom, kar predstavlja radikalen odmik od dosedanje diplomatske prakse v mednarodnih organizacijah. Kritiki in analitiki poudarjajo, da bi takšna pobuda lahko resno spodkopala vpliv obstoječih globalnih institucij in spremenila način, kako države uveljavljajo svoje zunanjepolitične interese. Bela hiša teh navedb še ni uradno komentirala, vendar podrobnosti iz osnutka dokumenta kažejo na namero po vzpostavitvi nove globalne arhitekture pod ameriškim vodstvom. Odbor za mir naj bi se osredotočal na reševanje konfliktov in varnostna vprašanja, vendar ostaja nejasno, kako bi se njegove pristojnosti prekrivale z Varnostnim svetom ZN. Visoka vstopnina v višini milijarde dolarjev nakazuje, da bo organizacija namenjena predvsem premožnejšim državam ali tistim, ki so pripravljene investirati v strateško partnerstvo z Združenimi državami Amerike pod Trumpovim vodstvom.

Nemški Bundeswehr je po le dveh dneh predčasno zaključil izvidniško misijo na Grenlandiji in umaknil svoje vojake z otoka. Odločitev za umik je sledila stopnjevanju napetosti z novo administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki ponovno uveljavlja ozemeljske zahteve po Grenlandiji. Nemški vojaki so na arktični otok prispeli v petek v sklopu širše skupine evropskih zaveznic iz zveze Nato, vendar se je Berlin zaradi ameriških groženj z uvedbo novih carin odločil za takojšnjo deeskalacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je na prisotnost evropskih vojaških sil na otoku reagiral ostro in napovedal povračilne gospodarske ukrepe, če se tuji vojaki ne umaknejo z ozemlja, ki ga Washington smatra za ključno v svojem vplivnem območju. Nemška vlada je s to potezo nakazala ranljivost evropske obrambne politike, kadar je ta neposredno povezana z grožnjami, ki vplivajo na nemško izvozno gospodarstvo. Razmere na Grenlandiji ostajajo napete, saj Trumpove zahteve po priključitvi otoka Združenim državam Amerike povzročajo diplomatski razkol znotraj zveze Nato. Medtem ko so nekatere evropske države sprva podprle misijo kot simbol suverenosti Danske nad otokom, je nemški hitri umik pokazal na pomanjkanje enotnosti v Evropi pri spopadanju s pritiski iz Washingtona.

Urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je javno kritiziral nedavno ustanovitev nadzornega organa za Gazo, ki ga je napovedala Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Izraelska stran trdi, da napovedana iniciativa neposredno nasprotuje njeni lastni politiki in strateškim ciljem v regiji, kar predstavlja redek in izrazit diplomatski razkorak med siceršnjimi zavezniki. Napetosti so se stopnjevale, ko je Trump v načrt vključil Turčijo, kar je v Jeruzalemu povzročilo dodatno nezadovoljstvo. Notranjepolitični pritisk na Netanjahuja se po tej napovedi stopnjuje, saj je vodja opozicije Jair Lapid dogajanje označil za velik diplomatski poraz Izraela. Lapid trdi, da je vlada izgubila nadzor nad ključnimi diplomatskimi odnosi z Združenimi državami Amerike. Analitiki hkrati opozarjajo, da Trumpova administracija morda išče nove partnerje znotraj Izraela, ki bi bili bolj pripravljeni na kompromise glede prihodnosti Gaze in Zahodnega brega. Spor izvira iz dolgotrajnih razhajanj glede humanitarne situacije in povojne ureditve območja. Medtem ko Trump poudarja potrebo po takojšnjem nadzoru in stabilizaciji, Netanjahu vztraja pri vojaških operacijah in zavračanju tujih nadzornih mehanizmov. Trenutno stanje kaže na resno ohladitev odnosov, kar bi lahko vplivalo na nadaljnjo ameriško vojaško in politično podporo Izraelu v tekočem konfliktu.

Izvidniška skupina nemških oboroženih sil (Bundeswehr), ki je štela 15 pripadnikov, je v nedeljo zapustila Grenlandijo le dva dni po prihodu na otok. Predstavnik operativnega poveljstva je potrdil, da se vojaki z civilnim letalom prek Københavna vračajo v Nemčijo, potem ko so po navedbah vojske naloge opravili v skladu z načrti. Misija, ki se je začela v petek, se je tako končala bistveno hitreje, kot je bilo pričakovano. Čeprav uradni viri trdijo, da je bila izvidniška misija uspešno zaključena, so se v javnosti pojavila ugibanja o morebitni povezavi med predčasnim umikom in pritiski oziroma grožnjami iz Združenih držav Amerike glede statusa Grenlandije. Nemška stran teh navedb ni uradno komentirala, prav tako niso podali podrobnejših informacij o vsebini samih izvidniških dejavnosti na arktičnem otoku. Dogodek sovpada z naraščajočimi napetostmi znotraj zavezništva Nato, kjer osem držav članic kritizira stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Nenaden umik nemških enot z geostrateško pomembnega območja Arktike bi lahko nakazoval na previdnejšo zunanjo politiko Berlina v luči spremenjenih mednarodnih odnosov in varnostnih dinamik na severu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo v imenu Francije zahteval sprožitev instrumenta Evropske unije za boj proti prisili (ACI) kot odziv na nove grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo carin. Macron je napovedane ukrepe Združenih držav Amerike označil za nesprejemljive, potem ko je Trump zagrozil z dodatnimi dajatvami za osem evropskih držav, ki nasprotujejo ameriškim načrtom za prevzem Grenlandije. Francoski voditelj je poudaril, da bo Evropa na te grožnje odgovorila enotno in usklajeno. Instrument proti prisili, ki ga je Evropska unija sprejela junija 2023, je bil zasnovan kot nekakšen trgovinski "bazooka", vendar v praksi še nikoli ni bil uporabljen. Macron je ves dan v stikih z evropskimi kolegi, da bi zagotovil kolektivno obrambo evropskega trga pred gospodarskim izsiljevanjem. Spor se je zaostril predvsem zaradi danskega avtonomnega ozemlja Grenlandije, katerega morebitna priključitev ZDA je povzročila diplomatski razkol med Washingtonom in evropskimi zaveznicami. Analitiki ocenjujejo, da Macronova poteza pomeni prehod k bolj agresivni trgovinski politiki Evropske unije. Uporaba instrumenta ACI bi lahko vključevala protiukrepe, kot so omejitve dostopa do trga, carine na ameriško blago ali omejitve pri javnih naročilih. Macron s tem sporoča, da Evropa ne bo več popuščala pod pritiski Bele hiše, kar bi lahko vodilo v novo obdobje zaostrenih transatlantskih trgovinskih odnosov.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na vse izdelke iz osmih evropskih držav, vključno s Francijo in Nemčijo, če te ne bodo prenehale nasprotovati ameriški priključitvi Grenlandije. Ukrep naj bi začel veljati 1. februarja 2026, z možnostjo povišanja na 25 odstotkov do junija istega leta. Poleg Francije in Nemčije so pod pritiskom še Danska, Norveška, Švedska, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Finska, ki so na otok poslale svoje vojaške enote v znak obrambe suverenosti tega avtonomnega danskega ozemlja. Odzivi evropskih voditeljev so bili hitri in enotni. Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo v primeru uresničitve groženj zahteval aktivacijo instrumenta Evropske unije za preprečevanje prisile (anti-coercion instrument). Danska premierka Mette Frederiksen je poudarila, da si njena država ne želi konflikta, a vztraja pri zaščiti ozemeljske celovitosti. Hkrati so nemški vojaki že prejeli prva navodila o morebitnem umiku iz Nuuka, kar kaže na zaostrovanje diplomatskih in vojaških napetosti v regiji. Napetosti vplivajo tudi na države zunaj Evropske unije, kot je Švica, ki se boji ponovnega zvišanja carin po tem, ko so se te konec leta 2025 znižale. Javnomnenjske raziskave v Združenih državah Amerike medtem kažejo, da 75 odstotkov Američanov nasprotuje invaziji ali prisilni priključitvi Grenlandije. Analitiki opozarjajo, da Trumpova administracija mednarodne odnose zaveznikov dojema predvsem skozi prizmo rivalstva in vazalstva, kar resno ogroža stabilnost čezatlantskega sodelovanja.

Grški zunanji minister Giorgos Gerapetritis je potrdil, da je Grčija prejela uradno vabilo novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa za sodelovanje v vlogi ustanovne članice v novem mirovnem svetu za Gazo. Minister je informacijo razkril med obiskom v Kairu, kjer se je udeležil tristranskega srečanja med Grčijo, Ciprom in Egiptom. Gerapetritis je poudaril, da to vabilo potrjuje strateški pomen Grčije kot stabilnega dejavnika in posrednika v regiji Vzhodnega Sredozemlja. Na srečanju v egiptovski prestolnici so zunanji ministri razpravljali o aktualnih krizah na Bližnjem vzhodu, s poudarkom na razmerah v Gazi in napetostih z Iranom. Grčija zagovarja diplomacijo namesto vojaških spopadov in se zavzema za takojšnjo stabilizacijo razmer. Tristransko sodelovanje med Atenami, Nikozijo in Kairom po besedah ministra služi kot vzor za regionalno povezovanje in zagotavljanje varnosti v nemirnem okolju. Sodelovanje Grčije v mirovnem svetu za Gazo pod okriljem nove ameriške administracije bi lahko znatno spremenilo dinamiko diplomatskih prizadevanj na Bližnjem vzhodu. Minister je izpostavil, da je strateško partnerstvo z Egiptom ključnega pomena za doseganje trajnega miru, hkrati pa je potrdil, da bodo Atene aktivno prispevale k oblikovanju rešitev, ki bi končale humanitarno krizo in preprečile nadaljnjo eskalacijo konfliktov v regiji.

Fundacija Nobel je uradno sporočila, da Nobelove nagrade za mir ni mogoče prenašati na druge osebe ali je deliti, niti v simbolni obliki. Odziv organizacije je sledil dogodku v Beli hiši, kjer je venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica nagrade za leto 2025 María Corina Machado svojo medaljo izročila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Machado je dejala, da si Trump priznanje zasluži zaradi svojih prizadevanj za demokracijo v Venezueli, Trump pa je potezo javno označil za čudovito gesto medsebojnega spoštovanja. Norveški Nobelov odbor je v izjavi poudaril, da sta nagrada in njen prejemnik neločljiva. Po njihovih pojasnilih pravila fundacije, ki temeljijo na zapuščini Alfreda Nobela, ne dovoljujejo nobene pravne ali simbolne spremembe lastništva odličja. S tem so jasno zavrnili legitimnost dejanja, s katerim je Machado skušala Trumpu priznati status mirovnika, ki mu ga odbor v preteklosti ni podelil. Dogodek je sprožil precejšnje diplomatsko in medijsko zanimanje, saj odraža politično napetost med Belo hišo in neodvisnim Nobelovim odborom. Medtem ko Machado s to gesto išče močno zavezništvo z Združenimi državami Amerike za pritisk na venezuelski režim, fundacija ostaja neomajna pri ohranjanju integritete procesa podeljevanja nagrad, ki ne sme biti predmet političnih kupčij ali osebnih darovanj.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v sodelovanju z dvostrankarsko skupino guvernerjev iz 13 zveznih držav predstavila načrt za nujno dražbo električne energije, ki bi tehnološka podjetja prisilila k financiranju nove energetske infrastrukture. Predlog poziva operaterja največjega električnega omrežja v ZDA, PJM Interconnection, naj od podjetij, ki upravljajo podatkovne centre za umetno inteligenco, zahteva sklenitev 15-letnih pogodb. S tem bi zagotovili približno 15 milijard dolarjev za gradnjo novih elektrarn, kar bi razbremenilo običajne porabnike, ki se soočajo z visokimi cenami elektrike. Načrt predvideva, da bi morala podjetja plačevati za zakupljeno energijo ne glede na dejansko porabo, kar bi energetskim podjetjem zagotovilo dolgoročno finančno varnost za investicije. Pobudo so podprli guvernerji ključnih držav, kot so Pensilvanija, Ohio in Virginija, ter ministra za energijo in notranje zadeve, Chris Wright in Doug Burgum. Ukrep je odgovor na izjemen porast porabe električne energije, ki ga povzroča razmah umetne inteligence, kar je povzročilo nestabilnost cen na trgu PJM, ki oskrbuje okoli 67 milijonov ljudi. Ob napovedi nove strategije so delnice podjetja Constellation Energy močno padle, saj vlagatelji ocenjujejo vpliv novih pravil na obstoječe energetske modele. Medtem ko bi načrt lahko koristil rudarjem bitcoinov zaradi potencialne stabilizacije cen, nekateri kritiki opozarjajo na zaplete pri vključevanju jedrske energije in vprašanja o dejanskem povečanju zmogljivosti omrežja. Trumpova administracija s tem korakom stopnjuje pritisk na Silicijevo dolino, naj prevzame finančno breme energetske tranzicije, ki jo narekujejo njihove tehnološke potrebe.

Predsednik Donald Trump je prvič v drugem mandatu uporabil veto za zavrnitev financiranja obnove infrastrukture v pretežno republikanski regiji Kolorada, kar je presenetilo njegove volivce. Hkrati se je v Beli hiši sestal s senatorjem Chuckom Schumerjem, s katerim sta razpravljala o projektu Gateway Tunnel. Medtem poročajo, da sodniki blokirajo Trumpove tožilce, ker senat ne potrjuje njihovih imen.

Slovaški predsednik vlade Robert Fico se je v soboto na posestvu Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, s katerim sta razpravljala o vojni v Ukrajini, energetiki in prihodnosti Evropske unije. Po Ficovih besedah sta se s Trumpom strinjala v oceni, da se Evropska unija trenutno nahaja v globoki krizi, hkrati pa sta poudarila pomen krepitve slovaško-ameriškega sodelovanja na področju jedrske energije. Srečanja, ki je potekalo v sproščenem vzdušju na Trumpovem domu, sta se udeležila tudi ameriški zunanji minister Marco Rubio in slovaški zunanji minister Juraj Blanár. Ameriška stran je izrazila zanimanje za stališča slovaške vlade glede regionalne stabilnosti in nadaljnjega razvoja konflikta v sosednji Ukrajini. Fico je po pogovorih izpostavil, da je dialog z ameriško administracijo ključen za razumevanje prihodnjih geopolitičnih premikov. Obisk na Floridi predstavlja nadaljevanje Ficovih prizadevanj za vzpostavitev tesnejših stikov z novo ameriško administracijo, še posebej v luči spremenjenih zunanjepolitičnih prednostnih nalog Združenih držav Amerike. Razprave o jedrski energetiki nakazujejo na potencialno strateško partnerstvo, ki bi Slovaški omogočilo večjo energetsko neodvisnost ob podpori ameriške tehnologije.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po valu množičnih protestov v Iranu odkrito zavzel za zamenjavo tamkajšnjega režima. Njegove izjave so sledile poostritvi retorike med Washingtonom in Teheranom, pri čemer je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ameriškega predsednika označil za "zločinca". Hamenej je za spodbujanje nemirov v državi obtožil zunanje dejavnike, predvsem akterje, povezane z Združenimi državami Amerike in Izraelom, ki naj bi mirne proteste namenoma spreminjali v nasilne izgrede. Trump je v svojem nagovoru poudaril, da je čas za novo vodstvo v Iranu, s čimer je še dodatno zaostril že tako napete odnose med državama. Ameriška administracija meni, da so protesti izraz globokega nezadovoljstva iranskega ljudstva z vladajočo teokracijo. Medtem ko Teheran vztraja, da gre za tujo zaroto, Washington dogajanje izkorišča za stopnjevanje diplomatskega in političnega pritiska na islamsko republiko. Analitiki opozarjajo, da Trumpovi pozivi k spremembi režima pomenijo prelom z nekaterimi prejšnjimi previdnejšimi diplomatskimi pristopi in lahko vodijo v nadaljnjo destabilizacijo regije. Napetosti se ne odražajo le v besednih obračunih, temveč tudi v strateških premikih, saj so ZDA v preteklosti že razmišljale o vojaških ukrepih in tehnološki pomoči iranskim opozicijskim gibanjem, kar povečuje tveganje za neposreden konflikt.

Ameriško obrambno ministrstvo je približno 1500 aktivnim pripadnikom oboroženih sil odredilo pripravljenost za morebitno napotitev v zvezno državo Minnesota. Odločitev Pentagona, o kateri je prvi poročal časnik Washington Post, prihaja v času stopnjevanja napetosti in nasilnih protestov, ki so zajeli to zvezno državo. Vojaške enote so v stanju pripravljenosti, da bi posredovale, v kolikor se nasilje na ulicah v prihodnjih dneh ne bi umirilo. Predsednik Donald Trump je ob tem napovedal možnost uporabe zakona o uporu (Insurrection Act), ki bi mu omogočil namestitev vojske na ameriških tleh za namen zatiranja civilnih nemirov. Takšna poteza bi pomenila neposredno zvezno intervencijo v notranje zadeve zvezne države, kar v ameriški politiki velja za skrajni ukrep. Kritiki tovrstnim napovedim očitajo nepotrebno militarizacijo odgovora na proteste in dodatno zaostrovanje razmer. Ukrep je neposreden odgovor na nemire, ki so izbruhnili po smrti Georgea Floyda, situacija pa ostaja negotova. Čeprav so enote v pripravljenosti, končna odločitev o njihovi dejanski napotitvi še ni bila sprejeta, saj je odvisna od razvoja dogodkov na terenu in ocene lokalnih oblasti o zmožnosti obvladovanja razmer z lastnimi policijskimi silami in narodno gardo.

Ameriško ministrstvo za obrambo je približno 1500 pripadnikom aktivne vojske ukazalo, naj se pripravijo na morebitno napotitev v zvezno državo Minnesota. Odločitev Pentagona je po poročanju časnika Washington Post posledica stopnjevanja napetosti in nevarnosti nasilja v državi. Vojaške enote so v stanju pripravljenosti, da bi posredovale v primeru, če lokalne oblasti ne bodo zmožne zagotoviti javnega reda in miru. Ameriški predsednik Donald Trump je pred tem zagrozil z uporabo zakona o zatiranju uporov (Insurrection Act), če lokalni politiki ne bodo ustavili protestnikov, ki napadajo uslužbence urada za priseljevanje in carine (ICE). Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da bo ukrepal, če se bodo napadi na zvezne uslužbence nadaljevali in če zvezne oblasti ne bodo zaščitile svojih predstavnikov pred nasilnimi skupinami. Bela hiša in Pentagon uradnih izjav o pripravah vojske še nista podala, vendar poročila navajajo, da gre za preventivni ukrep v luči morebitne eskalacije nemirov. Napovedana uporaba zvezne vojske na ameriških tleh predstavlja politično občutljivo potezo, ki povečuje napetosti med zvezno vlado in vodstvom zvezne države Minnesota.

Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike je v visoko stopnjo pripravljenosti postavilo približno 1.500 aktivnih vojakov 11. zračno-desantne divizije z Aljaske, ki bi lahko bili razporejeni v zvezno državo Minnesota. Odločitev Pentagona sledi stopnjevanju napetosti in protestov proti obsežni kampanji deportacij, ki jo izvaja Služba za priseljevanje in carino (ICE). Pripadniki vojske so prejeli ukaze za morebitno posredovanje po tem, ko je predsednik Donald Trump zagrozil z aktivacijo zakona o uporu (Insurrection Act), če lokalne oblasti ne bodo uspele zajeziti nemirov. Napetosti v Minneapolisu in okolici so se zaostrile zaradi vladnih ukrepov na področju migracijske politike, kar je privedlo do spopadov med protestniki in varnostnimi organi. Predsednik Trump je poudaril, da bo za vzpostavitev reda uporabil vsa razpoložljiva zvezna sredstva, vključno z aktivno vojsko, kar bi predstavljalo redko uporabo vojaških sil na ameriških tleh za namen obvladovanja civilnih nemirov. Guvernerji in lokalni uradniki so pod pritiskom, da sami stabilizirajo razmere, preden bi prišlo do neposredne zvezne vojaške intervencije. Ta poteza odraža zaostrovanje notranjepolitičnih razmer v Združenih državah Amerike glede vprašanja priseljevanja. Namestitev aktivnih vojaških enot za naloge kazenskega pregona znotraj države je zakonsko omejena, vendar zakon o uporu predsedniku podeljuje izjemna pooblastila v primerih, ko oceni, da so ogroženi zvezni zakoni ali javna varnost. Trenutno vojaki ostajajo v pripravljenosti na Aljaski, njihova dejanska napotitev pa bo odvisna od razvoja dogodkov na terenu v prihodnjih dneh.

Ameriški predsednik Donald Trump je albanskega premierja Edija Ramo povabil, da se Albanija pridruži novooblikovanemu mirovnemu odboru, ki bo nadzoroval upravljanje in stabilizacijo območja Gaze. Albanija je bila izbrana kot ena izmed ustanovnih članic tega telesa, kar po besedah albanske vlade potrjuje močno strateško partnerstvo med Tirano in Washingtonom. Rama je v javni objavi poudaril, da je sodelovanje pri takšnem zgodovinskem prizadevanju za mir velika čast za njegovo državo. Albanski premier je ob razkritju vabila zavrnil navedbe opozicije o domnevno skrhanih odnosih z ameriško administracijo in pojasnil, da vabilo ni bilo zgolj formalnost, poslana vsem članicam Združenih narodov, temveč selektivna diplomatska poteza. Poudaril je, da vabilo ni bilo pogojeno z nikakršnimi finančnimi obveznostmi ali sprejemom palestinskih beguncev, kar so nekateri mediji sprva namigovali. Albanija bo v odboru delovala kot polnopravna ustanovna članica in sopodpisnica statuta. Odločitev za vključitev Albanije v proces reševanja bližnjevzhodne krize odraža Trumpovo strategijo vključevanja zanesljivih zaveznic iz regije Zahodnega Balkana v globalna vprašanja. Edi Rama je obljubil, da bo storil vse potrebno za krepitev ugleda Albanije na mednarodnem prizorišču in aktivno prispeval k delu odbora. Projekt vzpostavlja nov okvir za upravo Gaze, ki temelji na mednarodnem sodelovanju pod vodstvom Združenih držav Amerike.

Ameriško obrambno ministrstvo je približno 1500 vojakom v aktivni službi ukazalo, naj se pripravijo na morebitno napotitev v zvezno državo Minnesota. Odločitev Pentagona, o kateri je prvi poročal časnik The Washington Post, sledi grožnjam predsednika Donalda Trumpa, da bo za zatiranje protestov uporabil zakon o vstaji (Insurrection Act). Protestniki v Minnesoti so se namreč osredotočili na agente službe za priseljevanje in carine (ICE), kar je predsednik označil za nesprejemljivo stopnjo nemirov. Zakon o vstaji iz leta 1807 predsedniku Združenih držav Amerike omogoča, da na ameriška tla napoti zvezne vojaške sile za vzpostavitev reda, kar je ukrep, ki se v sodobni zgodovini uporablja le izjemoma. Trumpova administracija meni, da lokalne oblasti niso storile dovolj za zaščito zveznih agentov in preprečevanje nasilja, zato pripravlja vojaško opcijo kot neposredno sredstvo prisile. Aktiviranje enot v aktivni službi predstavlja pomembno zaostritev odziva na notranje nemire, saj so za tovrstne naloge običajno zadolžene enote Nacionalne garde pod poveljstvom guvernerjev. Napovedana napotitev vojske prihaja v času povečanih napetosti glede vprašanj priseljevanja in pooblastil zveznih organov. Kritiki predsedniku očitajo, da s takšnimi ukrepi spodkopava civilne svoboščine in politizira vojsko, medtem ko podporniki poudarjajo potrebo po zagotavljanju varnosti in spoštovanju zvezne zakonodaje. Trenutno so vojaki v stanju visoke pripravljenosti, končna odločitev o njihovi dejanski uporabi na terenu pa še ni bila sprejeta.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo ameriškim načrtom za prevzem Grenlandije. Carine, ki naj bi stopile v veljavo februarja, se bodo po predsednikovih napovedih junija zvišale na 25 odstotkov, v kolikor ne bo dosežen dogovor o prodaji tega danskega avtonomnega ozemlja Združenim državam Amerike. Ukrep je sprožil ostre odzive v Evropskem parlamentu, kjer so poslanci že napovedali blokado trgovinskih sporazumov z ZDA in povračilne ukrepe. Znotraj Združenih držav Amerike napovedi niso naletele na enotno podporo, saj so demokrati v senatu pod vodstvom Chucka Schumaerja že napovedali prizadevanja za zaustavitev carin. Prav tako so se oglasili nekateri republikanski senatorji, ki opozarjajo, da bi takšne gospodarske sankcije proti zaveznicam lahko povzročile razkol znotraj zveze NATO in dolgoročno škodovale ameriškim nacionalnim interesom. Trump se je na kritike odzval na družbenih omrežjih, kjer se je samooklical za »kralja carin«. Geopolitični analitiki opozarjajo, da Trumpovo vztrajanje pri pridobitvi Grenlandije, ki jo vidi kot strateško prednost v Arktiki, resno ogroža čezatlantske odnose. Medtem ko nekdanji uradniki Bele hiše razpravljajo o modelih upravljanja Grenlandije kot ameriškega ozemlja ali pridruženega člana, evropska stran ostaja neomajna pri podpori danski suverenosti, kar stopnjuje nevarnost neizprosne trgovinske vojne.

Število smrtnih žrtev zaradi izraelskega genocida v Gazi se je povečalo na 71.548 mučenikov in 71.353 ranjenih. Palestinci pa poročajo, da prekinitev ognja ni prinesla olajšanja, saj so razmere v Gazi še vedno težke. Pojavljajo se dokazi o trajni spremembi geografije območja Gaze zaradi kršitev premirja s strani Izraela.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je vložilo pravno zahtevo za blokado imenovanja neodvisnega posebnega nadzornika, ki bi bdel nad razkritjem gradiva v povezavi s pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom. Ta poteza ministrstva prihaja v času povečanih pritiskov javnosti po popolni transparentnosti glede Epsteinovih sodelavcev in domnevnih dejavnosti, povezanih z izkoriščanjem mladoletnic. Kljub predvolilnim obljubam o razkritju vseh dokumentov se zdi, da se je stališče administracije predsednika Donalda Trumpa v zadnjem času spremenilo. Predsednik Trump je na nedavna vprašanja novinarjev o Epsteinovih povezavah s tujimi obveščevalnimi službami odgovoril z vidnim nezadovoljstvom in vprašal, zakaj je ta tema še vedno v središču pozornosti. Do spremembe v komunikaciji prihaja po tem, ko je generalna tožilka Pam Bondi izjavila, da ima na svoji mizi celoten seznam Epsteinovih strank ter tisoče videoposnetkov z vsebino spolne zlorabe otrok. Hkrati so nekateri tesni sodelavci administracije, kot sta Kash Patel in Dan Bongino, javno podprli tezo, da je Epstein v zaporu storil samomor. Dogajanje okoli dokumentov sproža številna ugibanja o morebitnih interesih za omejevanje dostopa do občutljivih podatkov. Pravosodno ministrstvo trdi, da bi imenovanje posebnega nadzornika lahko ogrozilo tekoče preiskave ali nacionalno varnost, medtem ko zagovorniki žrtev in transparentnosti opozarjajo, da gre za poskus prikrivanja vplivnih posameznikov, ki so bili povezani z Epsteinovo mrežo.

Vlada Združenih držav Amerike je po navedbah tiskovne agencije Reuters vzdrževala tajne komunikacijske kanale z venezuelskim notranjim ministrom Diosdadom Cabellom že nekaj mesecev pred januarsko operacijo, v kateri so ameriške sile prijele predsednika Nicolasa Madura. Cabello, ki velja za eno najvplivnejših osebnosti v državi in tesnega zaveznika nekdanjega predsednika Huga Chaveza, je bil ključnega pomena za poskus zagotovitve mirnega prehoda oblasti, saj nadzoruje varnostne službe in militantne podpornike vladajoče stranke. Čeprav je Cabello vključen v isto ameriško obtožnico zaradi trgovine z drogami kot Maduro, ga ameriške sile med operacijo 3. januarja niso pridržale. Komunikacija, ki naj bi potekala vse do zadnjih tednov pred odstavitvijo Madura, je vključevala razprave o sankcijah, ki so jih ZDA uvedle proti Cabellu, ter o njegovem pravnem statusu. Kljub aretaciji predsednika Madura varnostni aparat, ki ga nadzoruje Cabello, ostaja v veliki meri nedotaknjen. Ti dogodki so neposredno vplivali na kasnejšo stabilizacijo razmer pod začasnim vodstvom Delcy Rodríguez. Kažejo na premišljeno strategijo ZDA, ki so preko pogajanj z vplivnimi posamezniki znotraj režima skušale preprečiti popoln kaos in hkrati odpreti pot za nove diplomatske ter gospodarske odnose, kar se je odrazilo v kasnejših napovedih o odpiranju naftne industrije.

Svetovni gospodarski forum (WEF) v švicarskih Alpah, ki je v zadnjem obdobju izgubljal na svojem mednarodnem ugledu, se letos ponovno uvršča v središče svetovne pozornosti. Glavni razlog za povečano zanimanje je napovedana udeležba Donalda Trumpa, ki velja za eno najbolj pričakovanih osebnosti srečanja v zadnjih letih. Dogodek se odvija v času, ko se organizacija spopada z notranjimi težavami, predvsem zaradi polemik glede odstopa dolgoletnega ustanovitelja Klausa Schwaba. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko prisotnost Trumpa delovala kot katalizator za ponovno oživitev pomena foruma, ki so mu nekateri kritiki že napovedovali zaton. Kljub institucionalnim trenjem in vprašanjem o prihodnosti vodenja organizacije, Davos ta teden velja za najpomembnejše stičišče svetovne politične in gospodarske elite. Pričakuje se, da bodo razprave v Švici zasenčile pretekla leta, ko je bila vsebina srečanj ocenjena kot manj prelomna. Srečanje v Davosu ostaja ključna platforma za neformalne diplomatske pogovore in gospodarske dogovore na najvišji ravni. Čeprav so notranje razmere v WEF negotove, moč dogodka še vedno temelji na koncentraciji vplivnih odločevalcev na enem mestu. Letošnja izvedba bo tako služila kot preizkus za prihodnjo relevantnost foruma v hitro spreminjajočem se geopolitičnem okolju.

Ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM) je v soboto sporočilo, da so ameriške vojaške sile v petek, 16. januarja 2026, na severozahodu Sirije izvedle usmerjen letalski napad, v katerem je bil ubit Bilal Hasan al-Jasim. Po navedbah ameriških uradnikov je bil al-Jasim izkušen teroristični voditelj, povezan z Al Kaido, ki je vzdrževal neposredne stike s strelcem Islamske države (IS), odgovornim za smrtonosni napad na ameriške enote prejšnji mesec. Operacija je bila izvedena kot neposreden povračilni ukrep za zasedo, ki se je zgodila 13. decembra v bližini Palmire. V takratnem napadu so bili ubiti trije Američani, in sicer dva pripadnika nacionalne garde iz Iowe ter civilni tolmač. Admiral Brad Cooper je ob potrditvi napada poudaril, da smrt al-Jasima dokazuje neomajno odločenost Združenih držav Amerike pri pregonu teroristov, ki napadajo njihove sile, in dodal, da za načrtovalce takšnih dejanj ni varnega zatočišča. To je bil že tretji krog povračilnih napadov v Siriji v zadnjem obdobju, kar kaže na zaostrene varnostne razmere v regiji po padcu režima Bašarja al Asada decembra lani. Kljub uradnim povezavam z Al Kaido ameriški viri izpostavljajo al-Jasimovo ključno vlogo pri usklajevanju operacij z operativci IS, kar nakazuje na operativno sodelovanje med različnimi ekstremističnimi skupinami na sirskem ozemlju.

Najnovejša obsežna znanstvena raziskava, objavljena v strokovni reviji The Lancet, je potrdila, da jemanje paracetamola (v ZDA znanega pod imenom Tylenol) med nosečnostjo ne povečuje tveganja za avtizem, motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) ali intelektualne motnje pri otrocih. Znanstveniki z univerze City St George's v Londonu so izvedli sistematični pregled in metaanalizo 43 visokokakovostnih študij, ki so vključevale približno milijon otrok. Rezultati so jasno pokazali, da uporaba tega pogostega protibolečinskega sredstva nima vzročne povezave z omenjenimi razvojnimi motnjami. Raziskava je bila sprožena kot neposreden odziv na izjave predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je septembra 2025 brez trdnih dokazov trdil, da jemanje paracetamola povzroča porast primerov avtizma. Trump je takrat nosečnice pozval, naj raje potrpijo bolečino, kot da bi uporabile to zdravilo. Strokovnjaki poudarjajo, da so prejšnje študije, na katere se je morda opiral Trump, vsebovale metodološke pomanjkljivosti, saj niso upoštevale genetskih dejavnikov in družinske anamneze, kar je nova analiza uspešno korigirala s primerjavo sorojencev. Zdravstvene organizacije po vsem svetu, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo, paracetamol še naprej uvrščajo na seznam esencialnih zdravil in ga priporočajo kot prvo izbiro za lajšanje bolečin in zniževanje povišane telesne temperature med nosečnostjo. Zdravniki poudarjajo, da je nova analiza najtemeljitejši dokaz do zdaj, ki pomirja strahove nosečnic, povzročene s politično motiviranimi in znanstveno neutemeljenimi izjavami. Paracetamol ostaja varnejša alternativa drugim nesteroidnim protivnetnim zdravilom ali opioidom v času nosečnosti.

Donald Trump se je zahvalil iranskemu vodstvu, ker naj bi odpovedalo množične usmrtitve protestnikov. Trump je dejal, da je ta odločitev vplivala na njegovo odločitev, da zaenkrat ne izvede vojaških napadov na Iran, kljub poročilom o več kot 2000 smrtih med protesti.

Najnovejše finančno poročilo je razkrilo, da je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump sredi decembra opravil nakup obveznic podjetja Victoria's Secret v vrednosti med 250.000 in 500.000 ameriškimi dolarji. Nenavadna naložba v trgovca s spodnjim perilom je v javnosti in na družbenih omrežjih sprožila številna ugibanja, zlasti zaradi Trumpove pretekle povezanosti z nekdanjim lastnikom podjetja Lesliem Wexnerjem. Wexner je bil v preteklosti omenjen v povezavi s preiskavami o Jeffreyju Epsteinu, s katerim se je Trump v devetdesetih letih prejšnjega stoletja udeležil več dogodkov omenjene modne znamke. Istočasno se v ameriškem medijskem prostoru pojavljajo refleksije o pokojnem ustvarjalcu stripa Dilbert Scottu Adamsu. Analitiki, kot je Jeffrey A. Tucker, izpostavljajo vprašanje intelektualnega poguma in cene, ki jo posamezniki plačajo za odstopanje od prevladujočega javnega mnenja. Adams je bil leta 2015 eden redkih vplivnežev, ki je napovedal Trumpov politični uspeh, kar je takrat povzročilo močan od odpor v medijskem kartelu, po njegovi smrti pa so ga številni osrednji mediji označili za osramočenega ustvarjalca. Dogodki odražajo širšo dinamiko v ameriški družbi, kjer se prepletajo finančne odločitve političnega vrha, pretekle osebne povezave z kontroverznimi osebnostmi in močan vpliv medijev na oblikovanje javne podobe posameznikov. Medtem ko Trumpova naložba sproža kritike o primernosti, razprava o Adamsu opozarja na polarizacijo mnenj glede svobode govora in politične pripadnosti v sodobnih ZDA.

V Københavnu in več drugih danskih mestih se je danes zbralo na tisoče protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Shod pod osrednjim geslom "Roke stran od Grenlandije" je združil množice, ki so s seboj prinašale danske in grenlandske zastave ter opozarjale na nedotakljivost ozemeljske celovitosti kraljevine. Protestniki so se osredotočili na trg pred mestno hišo v Københavnu, kjer so z vzkliki in transparenti obsodili ozemeljske ambicije Združenih držav Amerike. Po poročanju lokalnih virov so shodi potekali v mirnem, a odločnem vzdušju, udeleženci pa so poudarjali, da največji otok na svetu ni naprodaj in da so Trumpove izjave nespoštljive do prebivalcev Grenlandije. Dogodek odraža širše nezadovoljstvo v danski družbi in politiki po tem, ko je Donald Trump v zadnjem obdobju večkrat javno potrdil svoj interes za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim avtonomnim ozemljem. Danska vlada je predloge sicer že vnaprej zavrnila kot nesmiselne, kar pa ni preprečilo ljudskega izražanja gneva na ulicah.

V glavnem mestu Grenlandije, Nuuku, so danes potekali množični protesti proti nameram predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad tem strateškim arktičnim otokom. Protestni pohod skozi središče mesta do ameriškega konzulata je vodil grenlandski premier Jens Frederik Nielsen, ki je z udeležbo jasno izrazil nasprotovanje lokalnih oblasti kakršnim koli poskusom spreminjanja statusa ozemlja pod suverenostjo Danske. Več sto udeležencev je nosilo transparente z napisi, kot sta »Grenlandija ni naprodaj« in »Ne pomeni ne«, s čimer so se odzvali na ponovne diplomatske pritiske iz Washingtona. Premier Nielsen je v svojem nagovoru poudaril, da je Grenlandija odprta za gospodarsko sodelovanje in investicije, vendar odločno zavrača kakršno koli obliko ameriškega prevzema ali kršenja ozemeljske celovitosti. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med lokalno upravo in ameriško administracijo, ki Arktiko vidi kot ključno območje za nacionalno varnost in naravne vire. Čeprav so ZDA v preteklosti že kazale zanimanje za otok, je tokratni neposredni odziv grenlandskega političnega vrha na ulicah Nuuka znak močne nacionalne enotnosti in odločenosti pri obrambi samouprave.

Evropska unija in države južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur so uradno podpisale sporazum o prosti trgovini, ki bo ustvaril eno največjih območij proste trgovine na svetu. Namen dogovora je odprava carin in drugih trgovinskih ovir, kar bo po pričakovanjih znatno povečalo izmenjavo blaga in storitev med obema regijama. Sporazum vključuje države, kot so Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj, ter odpira nove priložnosti za evropski izvoz. Podpis sporazuma predstavlja strateški odgovor Bruslja na napovedano protekcionistično politiko novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Z utrjevanjem gospodarskih vezi z Južno Ameriko želi Evropska unija diverzificirati svoje dobavne verige in zmanjšati odvisnost od posameznih trgov. To je še posebej pomembno v času naraščajočih svetovnih trgovinskih napetosti in groženj z uvajanjem novih uvoznih dajatev s strani Združenih držav Amerike. Kljub podpisu se pričakuje, da bo pot do polne implementacije zahtevala še dodatne postopke ratifikacije v državah članicah, kjer so se v preteklosti pojavljali pomisleki glede okoljskih standardov in vpliva na evropsko kmetijstvo. Zagovorniki sporazuma poudarjajo, da bo ta okrepil konkurenčnost evropskega gospodarstva in zagotovil cenejši dostop do surovin.

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji potrdila napotitev dveh častnikov Slovenske vojske na Grenlandijo, kjer bosta sodelovala pri načrtovanju in izvedbi mednarodne vojaške vaje 'Arktična vzdržljivost'. Odločitev so podprli vsi ministri, vključno s predstavniki stranke Socialnih demokratov (SD), ki so bili sprva do predloga zadržani. Slovenska častnika bosta delovala pod poveljstvom Danske, njun odhod pa je predviden v prihodnjih dneh. Napotitev slovenskih vojakov na otok se odvija v času povečanih geopolitičnih napetosti, ki so sledile izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možnosti priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike, pri čemer predsednik ni izključil uporabe sile. Danska, ki si prizadeva za ohranitev suverenosti nad otokom, je zaprosila zaveznice za vojaško prisotnost. Predstavnik danskega obrambnega ministrstva Tobias Roed Jensen je ob tem poudaril, da so se danske sile v primeru oboroženega napada dolžne odzvati s protipovratnim ognjem. Slovenija se s to odločitvijo pridružuje skupini evropskih držav, ki so se že odzvale na dansko prošnjo. Med njimi so Francija s 15 vojaki, Nemčija s 13 vojaki, Švedska, Norveška in Finska z dvema častnikoma, Nizozemska ter Združeno kraljestvo. Namen vaje in prisotnosti tujih vojakov je po navedbah slovenskega kabineta predsednika vlade krepitev regionalne varnosti in priprava na morebitne obrambne operacije na arktičnem območju.

Predsednik Trump je izjavil, da trenutno "ni razloga" za uporabo zakona o uporu v Minneapolisu, le dan po tem, ko je s to možnostjo zagrozil. Medtem pa je nekdanji uslužbenec ministrstva za domovinsko varnost, Miles Taylor, razkril, kako lahko blokirajo Trumpova "najbolj izjemna pooblastila" in kako blizu je bil Trump uporabi tega zakona.

Začasna predsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je v svojem prvem govoru o stanju države pozvala k odprtju državne naftne industrije za tuje naložbe. Njen poziv sledi odstavitvi Nicolása Madura in poskusom nove oblasti, da bi utrdila svoj položaj.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je v četrtek ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v Beli hiši predala svojo medaljo Nobelove nagrade za mir. Machado je po srečanju pred ameriškim Kapitolom pojasnila, da dejanje predstavlja priznanje za Trumpovo zavezanost svobodi Venezuele, pri čemer je dogodek primerjala z zgodovinsko izmenjavo med markizom de Lafayettom in Simonom Bolivarjem. Bela hiša je ob tem objavila fotografijo, na kateri predsednik Trump ponosno razkazuje uokvirjeno zlato medaljo, uradniki pa so potrdili, da jo namerava obdržati. Norveški odbor za Nobelovo nagrado se je na dogodek odzval s pojasnilom, da je nagrada neločljivo povezana s prejemnikom in je ni mogoče uradno prenesti ali deliti. Kljub temu so dodali, da statut fundacije ne omejuje fizičnega razpolaganja z medaljo, diplomo ali denarnim delom nagrade. To pomeni, da lahko lavreati te predmete poljubno podarijo, prodajo ali shranijo, vendar v zgodovini kot uradni dobitnik nagrade ostane zapisana izključno oseba oziroma organizacija, ki ji je bila podeljena. Odzivi na to potezo so mešani, saj nekateri kritiki opozarjajo na nenavadnost situacije, ko politik prejme priznanje, ki ga sam ni osvojil. Trump, ki je v preteklosti že večkrat izrazil željo po tem prestižnem priznanju, je darilo sprejel z zahvalo. Čeprav fizična medalja zdaj počiva v rokah ameriškega predsednika, Maria Corina Machado pravno in zgodovinsko ostaja edina dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025, vključno z denarno nagrado v višini 11 milijonov švedskih kron.

Ministrstvo za pravosodje ZDA je začelo preiskavo proti guvernerju Minnesote Timu Walzu in županu Minneapolisa Jacobu Freyju zaradi domnevnega oviranja delovanja ICE. Istočasno so uradniki v Mainu napovedali, da pričakujejo operacije ICE v prihodnjih dneh. Kongresnica Ilhan Omar je protestnike v Minnesoti opozorila, naj ne nasedajo Trumpovi strategiji, medtem ko poročila kažejo na možnost oslabitve Trumpovega položaja zaradi spremembe stališča Joeja Rogana.

Ukrajinska delegacija je v soboto prispela v Združene države Amerike na pogovore o diplomatski pobudi za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Srečanje poteka pod okriljem ameriške administracije, ki si prizadeva za sklenitev končnega mirovnega sporazuma med sprtima stranema. Obisk delegacije v Washingtonu predstavlja ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo regije, medtem ko se pritiski za končanje sovražnosti na mednarodnem prizorišču stopnjujejo. Istočasno se je Ukrajina ponovno spopadala s silovitimi ruskimi napadi na kritično energetsko infrastrukturo. Ruske sile so namerno ciljale električno omrežje, kar je povzročilo obsežne prekinitve dobave električne energije in ogrevanja po vsej državi. Napadi so se zgodili v času izjemno nizkih temperatur, kar je še dodatno otežilo humanitarne razmere in povečalo pritisk na ukrajinsko stran med samimi pogajanji. Diplomatska prizadevanja v ZDA sledijo prejšnjim krogom pogovorov v Istanbulu in odražajo novo dinamiko v ameriški zunanji politiki pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko Kijev upa na pravičen mir, Rusija z intenzivnimi napadi na civilno infrastrukturo ohranja vojaški pritisk, kar nakazuje na kompleksnost pogajalskih izhodišč v Washingtonu.

Nekdanji glavni strateg Bele hiše Steve Bannon je v pogovoru za Daily Mail izjavil, da bo Kanada postala osrednja točka zunanje politike predsednika Donalda Trumpa v okviru njegove razširjene doktrine za zahodno poloblo. Bannon je Kanado označil za »naslednjo Ukrajino«, saj naj država ne bi bila sposobna ustrezno zavarovati svoje arktične meje, kar naj bi po njegovih besedah izkoristila Kitajska za širjenje svojega vpliva. Trumpova administracija naj bi se tako pripravljala na oster obračun s severno sosedo, da bi preprečila kitajsko prevlado na območju. Strategija, ki jo Bannon imenuje »Donroejeva doktrina«, predstavlja razširitev tradicionalne Monroejeve doktrine in je usmerjena v zmanjševanje tujega vpliva na celotni zahodni polobli, ne le v Latinski Ameriki. Trump naj bi po Bannonovih navedbah že v svojem prvem mandatu kazal povečano zanimanje za geostrateški pomen Arktike, kar je vključevalo tudi ustanovitev posebne delovne skupine in razprave o pomenu Grenlandije. Ta premik v retoriki nakazuje na morebitne napetosti v odnosih med Ottawo in Washingtonom, predvsem na področju obrambe in nadzora naravnih virov na severu. Bannonove izjave poudarjajo prepričanje Trumpovega tabora, da Kanada trenutno predstavlja varnostno tveganje zaradi domnevne ranljivosti pred kitajskimi interesi na arktičnem območju.

Uradniki v ameriški zvezni državi Maine so sporočili, da v prihodnjih dneh pričakujejo izvedbo operacij zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE). Demokratska guvernerka Janet Mills je v videoposnetku na družbenem omrežju X opozorila, da bi se dejavnosti lahko začele kmalu, kar je sprožilo odzive lokalnih oblasti glede prisotnosti zveznih agentov pod okriljem Trumpove administracije. Guvernerka Mills in drugi demokratski predstavniki so se ob napovedi operacij sklicevali na nedavne nemire v Minneapolisu. Tam so izbruhnili protesti po tem, ko je agent ICE usodno ustrelil voznico Renee Good, ki je z vozilom zapeljala proti njemu. Po podatkih ministrstva za domovinsko varnost je bil agent v incidentu poškodovan in je utrpel notranje krvavitve, kar je dodatno zaostrilo napetosti med lokalnimi skupnostmi in zveznimi organi. Guvernerka je poudarila, da Maine zagovarja pravno državo, sočutje in mirne proteste, hkrati pa je izrazila nasprotovanje nasilju. Napovedane operacije so del širših prizadevanj zvezne vlade za uveljavljanje zakonodaje o priseljevanju, kar v nekaterih zveznih državah povzroča politično nejevoljo in skrbi glede varnosti prebivalcev ter morebitnih kršitev civilnih pravic.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa označil za »zločinca« in ga neposredno obtožil odgovornosti za smrtne žrtve ter gmotno škodo, ki so nastale med nedavnimi protivladnimi protesti v Iranu. V svojem javnem nagovoru je 86-letni Hamenej zatrdil, da je bil Trump osebno vpleten v »protisonsko hujskanje k izgredom«, s čimer naj bi namerno škodoval ugledu iranskega naroda. Obtožbe prihajajo v času povečanih napetosti, ko iransko vodstvo vztrajno zavrača notranje kritike in nemire pripisuje tujemu vmešavanju, predvsem s strani Washingtona. Hamenej je poudaril, da so dejanja nekdanjega ameriškega predsednika povzročila nepopravljivo škodo in klevetanje iranske države na mednarodnem prizorišču. Retorika Teherana odraža dolgotrajno sovražno nastrojenost do Trumpove administracije, ki je v preteklosti stopnjevala sankcije proti Iranu. Zadnje izjave kažejo na poskus iranskega režima, da odgovornost za domače nezadovoljstvo in gospodarske težave, ki so botrovale protestom, v celoti preloži na zunanjepolitične akterje in domnevne zarote iz tujine.

Več tisoč ljudi se je v večjih danskih mestih in na Grenlandiji zbralo na protestih proti nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Protestniki so v Köbenhavnu, Aarhusu, Aalborgu in Odenseju izrazili nasprotovanje ideji o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja, pri čemer so poudarjali suverenost otoka. Shodi so se popoldne razširili tudi v Nuuk, glavno mesto Grenlandije. Udeleženci protestov so vzklikali gesla v grenlandščini, med drugim »Kalaallit Nunaat«, kar v prevodu pomeni Grenlandija oziroma dežela Grenlandcev. S tem so želeli poudariti svojo identiteto in zavrniti možnost, da bi otok postal predmet geopolitične kupčije med Združenimi državami Amerike in Dansko. Dogajanje so spremljali številni tuji mediji, ki poročajo o naraščajočem nezadovoljstvu nad retoriko Washingtona. Danska vlada in grenlandske oblasti so že pred protesti večkrat jasno sporočile, da Grenlandija ni naprodaj. Kljub temu so Trumpove izjave povzročile diplomatske napetosti med tesnima zaveznicama v zvezi NATO. Protesti so služili kot simbolna potrditev enotnosti med Dansko in njeno avtonomno pokrajino pri vprašanju ozemeljske celovitosti.

Evropska unija usklajuje odziv na grožnje Donalda Trumpa z uvedbo carin na uvoz iz več evropskih držav zaradi njihovega odziva na njegove težnje po prevzemu Grenlandije. Carine naj bi bile uvedene, ker so te države poslale svoje vojaške enote na območje Grenlandije. Trump je stopnjeval prizadevanja za priključitev Grenlandije ZDA z napovedjo postopne uvedbe carin do 25 odstotkov, dokler ZDA ne bodo kupile otoka.