Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil val mednarodnih kritik, potem ko je v pogovoru za The New York Times dejal, da je lastništvo Grenlandije zanj psihološki pogoj za uspeh. Trump je v svojih izjavah šel še dlje in napovedal, da bodo Združene države Amerike otok prevzele ne glede na voljo tamkajšnjih prebivalcev. Njegove besede, ki so vključevale tudi grožnje z uporabo vojaške sile in aneksijo, so povzročile diplomatski spor z Dansko, pod katere avtonomno upravo Grenlandija spada. Evropski zavezniki, zlasti Nemčija in Švedska, so ostro obsodili Trumpove izjave in jih označili za nevaren imperializem. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je poudarila, da se njena država nahaja v odločilnem trenutku, saj Bela hiša nakup Grenlandije obravnava kot prednostno nalogo nacionalne varnosti. Washington strateški pomen otoka utemeljuje s svojo prisotnostjo na Arktiki, vendar København vsakršno razpravo o prodaji ozemlja zavrača. Stopnjevanje napetosti med Washingtonom in evropskimi prestolnicami prihaja v času, ko Trumpova administracija vse pogosteje uporablja agresivno retoriko za doseganje zunanjepolitičnih ciljev. Poleg diplomatov so zaskrbljenost izrazili tudi visoki častniki zveze Nato, saj bi enostranske poteze ZDA lahko resno ogrozile stabilnost severnega Atlantika in enotnost zahodnega zavezništva v času naraščajočih arktičnih ambicij Rusije in Kitajske.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči silovitega ruskega obstreljevanja poudaril, da lahko rusko norost zaustavijo le združene moči Evrope in Združenih držav Amerike. Rusija je v preteklem tednu na ukrajinsko ozemlje izstrelila približno 1100 dronov, 890 vodenih bomb in več kot 50 raket, kar je povzročilo kritične izpade v oskrbi z električno energijo in ogrevanjem. V prestolnici Kijev je več kot tisoč stavb ostalo brez ogrevanja pri temperaturah pod minus 12 stopinj Celzija, kar ukrajinski vrh označuje za ciničen teror nad civilnim prebivalstvom v najhladnejših dneh leta. Zelenski je izpostavil, da ruska vojna proti Ukrajini po trajanju že dosega okvirje druge svetovne vojne, natančneje konflikta med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Prioriteta ukrajinskih obrambnih sil ostaja dobava raket za sisteme protizračne obrambe, za kar si Kijev prizadeva v pogovorih z zahodnimi partnerji. Medtem ko ukrajinske sile stopnjujejo pritisk z operacijami na ruske naftne platforme, Rusija po navedbah upokojenega generalmajorja Mitra Kovača ne bo pristala na prisotnost nobene baze zveze NATO na ukrajinskem ozemlju. Razmere na bojiščih ostajajo napete, zlasti v Donbasu in Zaporožju, kjer ruske sile kljub velikim izgubam nadaljujejo z ofenzivnimi dejavnostmi. Zelenski je opozoril, da Rusija namerno izkorišča ledene temperature za stopnjevanje pritiska na prebivalstvo, medtem ko ukrajinska stran pospešuje pogovore o novih pošiljkah vojaške pomoči iz evropskih skladišč in zalog Združenih držav Amerike. Po besedah ukrajinskega predsednika ruski režim dnevno beleži najmanj tisoč ubitih vojakov, kar ocenjuje kot ceno, ki jo Vladimir Putin plačuje za nadaljevanje agresije.

Španski kmetje so v več delih države nadaljevali protestne aktivnosti proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriško trgovinsko skupino Mercosur. Lokalni pridelovalci opozarjajo, da bi uveljavitev sporazuma povečala pritisk na evropsko kmetijstvo in lokalne proizvajalce postavila v neenakopraven položaj v primerjavi z uvozom iz Južne Amerike. Protestniki trdijo, da sporazum spodkopava evropske standarde kakovosti in okoljske predpise, saj naj bi uvoženi izdelki prihajali s trgov, kjer veljajo precej ohlapnejša pravila. Kmetijske organizacije zahtevajo takojšnjo ustavitev pogajanj, saj se spopadajo z naraščajočimi stroški proizvodnje in vse večjo konkurenco na svetovnem trgu. Dogajanje v Španiji je del širšega vala kmetijskih uporov v Evropski uniji, kjer kmetje v različnih državah članicah izražajo nezadovoljstvo nad kmetijsko politiko Bruslja. Shodi vključujejo zapore cest s traktorji in javne manifestacije, s katerimi želijo pritisniti na vlado v Madridu in Evropsko komisijo pred končnim sprejetjem dokumenta.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je v nedeljo pozval države članice Evropske unije, naj razmislijo o ustanovitvi skupne stalne vojaške sile, ki bi štela 100.000 vojakov. Po njegovih besedah bi taka enota lahko sčasoma nadomestila ameriške enote v Evropi, kar postaja vse bolj aktualno vprašanje zaradi negotovosti glede prihodnjih ameriških varnostnih zavez na celini. Kubilius je ob tem predlagal tudi ustanovitev Evropskega varnostnega sveta, ki bi koordiniral obrambne politike držav članic. Nekdanji litovski premier, ki zdaj zaseda novo funkcijo obrambnega komisarja, poudarja, da mora Evropa prevzeti večjo odgovornost za lastno varnost. Predlog predvideva stalno pripravljenost vojaških sil pod okriljem Unije, kar bi omogočilo hitrejši in učinkovitejši odziv na morebitne grožnje brez neposredne odvisnosti od logistične in kadrovske pomoči Združenih držav Amerike. Ideja o evropski vojski sicer v preteklosti ni naletela na enotno podporo med članicami, vendar trenutne geopolitične razmere krepijo težnje po večji obrambni avtonomiji. Kubilius meni, da bi bila taka sila ključna za zaščito evropskih interesov in utrditev stabilnosti v regiji. Poudaril je, da razprave o skupni obrambi ne smejo biti razumljene kot spodkopavanje zveze NATO, temveč kot krepitev evropskega stebra znotraj širšega zavezništva. Predlog bo verjetno sprožil burne razprave v Bruslju, zlasti glede financiranja in vprašanja nacionalne suverenosti nad oboroženimi silami.

Volodimir Zelenski je od evropskih voditeljev zahteval takojšnjo predajo vseh razpoložljivih raket za sisteme protizračne obrambe iz strateških rezerv Ukrajini.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Slovaški premier Robert Fico je v intervjuju za televizijo TA3 javno pozval k zamenjavi visoke predstavnice Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaje Kallas. Po njegovih navedbah Kallasova ni sposobna učinkovito naslavljati sodobnih globalnih izzivov, kar naj bi povzročilo pasivnost Evropske unije v svetovni politiki. Fico je poudaril, da je to stališče izrazil prvič in da se zaveda morebitnih kritik, ki jih bodo njegove besede sprožile znotraj povezave. Premier je v svojem nastopu ocenil, da se Evropska unija trenutno nahaja v najhujši krizi do zdaj, kjer bodo preživeli le tisti, ki so gospodarsko, vojaško in energetsko najmočnejši. Izrazil je zaskrbljenost nad pomanjkanjem neodvisne zunanjepolitične drže EU, hkrati pa je izpostavil, da je svetovni red po njegovem mnenju po nedavnih dogodkih, vključno z ameriškimi operacijami v Venezueli, dokončno razpadel. Kljub ostrim kritikam do vodstva diplomacije je Fico zatrdil, da Evropska unija za Slovaško ostaja ključni življenjski prostor in da država ostaja njena trdna članica. Fico je napovedal tudi skorajšnji obisk v Združenih državah Amerike, kjer se namerava srečati z Donaldom Trumpom. V pogovorih z ameriškim predsednikom namerava obravnavati prihodnost slovaško-ameriških odnosov ter širša vprašanja, ki se dotikajo Evropske unije. Kritike na račun Kaje Kallas so sicer pred tem prihajale tudi iz Moskve, kjer je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova izražala dvome o njeni usposobljenosti za vodenje evropske diplomacije.

Nemški kancler Friedrich Merz je v ponedeljek pričel dvodnevni uradni obisk v Indiji, kjer se bo srečal s premierjem Narendro Modijem. Osrednji cilj obiska je poglobitev strateških odnosov med največjim gospodarstvom Evropske unije in najštevilčnejšo državo na svetu, predvsem v luči naraščajočih gospodarskih in geopolitičnih pritiskov s strani Združenih držav Amerike in Kitajske. Berlin si prizadeva za diverzifikacijo svojih trgovinskih poti in zmanjšanje odvisnosti od posameznih svetovnih sil. Delegacija, ki jo vodi Merz, se bo osredotočila na vprašanja varnosti, obrambe in delovne sile. Indija predstavlja ključno partnerico za Nemčijo pri iskanju novih trgov in usposobljenih strokovnjakov, obenem pa obe državi iščeta skupne točke pri reševanju varnostnih izzivov v indopacifiški regiji. Obisk prihaja v času, ko se globalne oskrbovalne verige prestrukturirajo, kar sili evropske države k intenzivnejšemu iskanju zavezništev zunaj tradicionalnih okvirov. Pogovori bodo vključevali tudi razprave o prostotrgovinskem sporazumu in obrambnih pogodbah, saj si Indija želi posodobiti svoje vojaške zmogljivosti z evropsko tehnologijo. Za Nemčijo je Indija ne le strateški trg, temveč tudi pomemben vir delovne sile, ki bi lahko pomagala ublažiti demografske težave v nemškem gospodarstvu. Obisk poudarja premik nemške zunanje politike k večji prisotnosti v Aziji.

Slovaški premier Robert Fico je uradno pozval k zamenjavi Kaje Kallas s položaja visoke predstavnice Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko. Svoje stališče je predsednik slovaške vlade izrazil v luči nestrinjanja z usmeritvami evropske diplomacije, ki jih trenutno zastopa nekdanja estonska premierka. Fico meni, da Kallasova ni primerna za vodenje zunanje politike povezave v trenutnih zaostrenih mednarodnih razmerah. Slovaški premier, ki je znan po svojih kritičnih stališčih do evropske pomoči Ukrajini in sankcijam proti Rusiji, s tem pozivom ponovno poudarja razkol znotraj držav članic glede prihodnje strategije Evropske unije. Njegove izjave prihajajo v času, ko se institucije v Bruslju spopadajo z notranjimi pritiski glede učinkovitosti zunanjepolitičnega delovanja. Poziv k odstavitvi visoke predstavnice odraža širše težave pri usklajevanju enotnega glasu Evropske unije na svetovnem prizorišču. Kaja Kallas, ki je mandat nastopila nedavno, v svojem programu zagovarja trdno držo do varnostnih vprašanj na vzhodu Evrope, kar je v neposrednem nasprotju s pragmatičnim pristopom, ki ga zagovarja uradna Bratislava pod Ficovim vodstvom.

Indija je sprožila diplomatsko in gospodarsko ofenzivo za iskanje novih izvoznih trgov, saj se pogajanja o trgovinskem sporazumu z Združenimi državami Amerike kljub dolgotrajnim prizadevanjem niso premaknila z mrtve točke. Indijska vlada pod vodstvom premierja Narendre Modija se želi z iskanjem alternativnih partnerstev izogniti negativnim vplivom visokih carin, ki jih je uvedla ameriška administracija, in hkrati zmanjšati pretirano odvisnost od ameriškega trga. Strategija vključuje pospešitev pogajanj z Evropsko unijo, Mehiko in drugimi ključnimi gospodarstvi. Preusmeritev indijske zunanje trgovinske politike je neposredna posledica neuspešnih prizadevanj za ublažitev trgovinskih trenj z Washingtonom, ki so se stopnjevala že v času prejšnjih ameriških administracij. Ker dogovor z ZDA ostaja nedosegljiv, New Delhi stavi na diverzifikacijo, ki bi indijskim izvoznikom zagotovila dolgoročno stabilnost in konkurenčnost na svetovnem trgu. Pri tem so ključni predvsem sektorji tehnologije, kmetijstva in tekstilne industrije. Nedavno sklenjeni sporazumi, kot je tisti z Združenim kraljestvom iz julija 2024, služijo kot model za prihodnja sodelovanja. Indija upa, da bo z novimi pogodbami o prosti trgovini nadomestila izpad prihodkov zaradi ameriških carinskih omejitev in hkrati okrepila svojo vlogo kot globalno proizvodno središče, ki ni odvisno zgolj od enega zahodnega zaveznika.

Afriške države so v prizadevanjih za večjo energetsko neodvisnost in gospodarski razvoj podprle projekte za izgradnjo čezmejne naftne infrastrukture, s čimer so zavrnile podnebne zahteve Evropske unije in Združenih narodov. Glavni cilj teh prizadevanj je izkoriščanje lastnih naravnih virov za industrializacijo celine, ki se že desetletja sooča s pritiski mednarodnih organizacij glede neto ničelnih izpustov in prehoda na obnovljive vire energije. Po mnenju afriških voditeljev so zahodni predpisi, kot so okviri ESG, pogosto v nasprotju s potrebami lokalnega gospodarstva. Projekt poudarja vse večji razkorak med okoljskimi cilji razvitih držav in razvojnimi ambicijami afriških narodov. Medtem ko Bruselj in New York pozivata k opuščanju fosilnih goriv, afriške države opozarjajo, da so zahodne države svojo industrializacijo dosegle prav s pomočjo fosilnih goriv. Odločitev za nadaljevanje projektov fosilne infrastrukture odraža novo stopnjo suverenosti pri odločanju o energetski prihodnosti celine, kjer primanjkljaj električne energije še vedno zavira gospodarsko rast. Kritiki zahodnega pristopa trdijo, da tuji predpisi o podnebni vrlini delujejo kot oblika neokolonializma, ki Afriki onemogoča uporabo najcenejših dostopnih virov energije. Z napovedano izgradnjo novih naftovodov nameravajo države v regiji zmanjšati odvisnost od tuje pomoči in vzpostaviti stabilnejše oskrbovalne verige znotraj celine. To hkrati pomeni neposreden izziv uveljavljeni globalni podnebni politiki, ki jo zagovarjajo predvsem evropske institucije.

Evropska demokratska stranka (EDP) je ostro obsodila nedavno dogajanje v Srbiji, ko je bila v božičnem programu prorežimske televizije Informer v prisotnosti srbskega predsednika Aleksandra Vučića in visokih državnih uradnikov izvedena pesem z vsebino, ki po mnenju stranke širi sovraštvo in predstavlja namerno provokacijo. EDP opozarja, da se srbsko vodstvo pod taktirko Vučića namesto približevanja evropskim standardom in vrednotam odloča za politiko izolacije in nestrpnosti, kar povzroča dodatne napetosti v regiji. Evropski politiki poudarjajo, da tovrstni incidenti presegajo vprašanje slabega okusa in nakazujejo na premišljeno strategijo oddaljevanja od demokratičnih norm. Po mnenju EDP se srbsko vodstvo v času naraščajočih globalnih napetosti obnaša vse bolj neuravnoteženo, kar vodi v destabilizacijo in samoizolacijo države. Kljub temu stranka izraža upanje in podporo srbskim študentom ter državljanom, ki še vedno verjamejo v drugačno, proevropsko prihodnost Srbije. Kritika prihaja v času, ko se srbske oblasti spopadajo z vse glasnejšimi očitki glede vladavine prava in svobode medijev. EDP v svojem sporočilu izpostavlja, da Vučićeva Srbija z izbiro nacionalistične retorike zavrača pot v Evropsko unijo, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost Zahodnega Balkana in integracijske procese celotne regije.

Francoski minister za industrijo Sébastien Martin je pozval Evropsko unijo k hitrejšemu in učinkovitejšemu zavarovanju notranjega trga ter zaščiti lastne industrijske baze pred pritiski iz Kitajske. Po njegovih besedah morajo evropske institucije opustiti zgolj logiko upravljanja notranjega trga in preiti k njegovi dejanski zaščiti, kar bi zagotovilo dolgoročno konkurenčnost evropskega gospodarstva. Minister je ob tem poudaril, da se mora Evropa osredotočiti na varovanje ključnih strateških sektorjev, vendar pri tem ne sme zapasti v vsesplošni protekcionizem. Njegovi predlogi so usmerjeni v ustvarjanje pogojev, ki bi evropskim podjetjem omogočili enakopravnejši položaj na svetovnem trgu, hkrati pa ohranili odprtost za mednarodno trgovino pod jasnimi pravili. Kljub pozivom k odločnejšim ukrepom je Martin izrecno zavrnil posnemanje protekcionistične politike nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po njegovem mnenju evropski odziv ne sme temeljiti na zapiranju meja, temveč na premišljenih ukrepih, ki bodo branili industrijsko jedro celine pred nelojalno konkurenco, ne da bi ob tem povzročili širšo destabilizacijo svetovne trgovine.

Po poročanju več francoskih medijev so kmetje v pristanišču Le Havre postavili filtrirne zapore, da bi blokirali prehod živil, ki ne izpolnjujejo sanitarnih in okoljskih standardov, ki veljajo za francoske in evropske proizvajalce.

Grčija se je uvrstila med redke evropske države, kjer so cene električne energije v okviru pogodb s fiksnimi tarifami ostale na enaki ravni ali celo nižje kot pri spremenljivih tarifah. Ta nenavaden tržni pojav je v letu 2025 sprožil množičen prehod gospodinjstev in podjetij k zakupom energije po vnaprej določenih cenah. Po podatkih poročila regulatornih organov in analitične hiše VaasaETT je bila povprečna končna cena elektrike v Grčiji decembra 24,34 centa za kilovatno uro, kar je pod povprečjem Evropske unije. Analiza kaže, da so bile fiksne tarife v Grčiji do novembra lani cenejše od spremenljivih, decembra pa sta se obe vrednosti izenačili. Poleg Grčije so podoben trend nižjih ali izenačenih fiksnih cen v primerjavi s spremenljivimi zabeležili le še na Nizozemskem, v Nemčiji, na Irskem, v Veliki Britaniji in v Avstriji. V večini ostalih držav članic Evropske unije so fiksne pogodbe ostale znatno dražje, saj dobavitelji vanje vključujejo premije za tveganje zaradi nepredvidljivosti trga. Potrošniki so se za takšno strategijo odločili predvsem zaradi želje po predvidljivosti stroškov v nestanovitnem energetskem okolju. Podjetniki so prav tako sledili temu trendu, saj fiksne tarife omogočajo stabilnejše načrtovanje prihodkov in odhodkov. Kljub splošni rasti cen energije na svetovnih trgih je Grčiji uspelo ohraniti konkurenčnost, kar se odraža v nižji povprečni ceni na kilovatno uro v primerjavi s preostalimi članicami povezave.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ostro kritiziral nedavne napovedi Velike Britanije in Francije glede možnosti napotitve zahodnih sil v Ukrajino, kar je označil za neposredno ogrožanje evropske varnosti. Po Szijjártójevih besedah London in Pariz s svojimi načrti tvegata sprožitev vsesplošne vojne z Rusijo, pri čemer je njuno ravnanje označil za "vojni fanatizem". Madžarska diplomacija opozarja, da bi takšne poteze lahko povzročile nepopravljivo eskalacijo konflikta na celini. Britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se po poročilih dogovorila o okrepljenem sodelovanju, kar Budimpešta interpretira kot poskus "zažiga Evrope". Szijjártó poudarja, da Madžarska nasprotuje kakršni koli neposredni vpletenosti zahodnih vojaških enot v spopade v Ukrajini, saj bi to pomenilo neposreden trk med Natom in Rusko federacijo. Madžarska vlada tako ponovno zavzema stališče, ki se razlikuje od večine zaveznic v okviru zveze Nato in Evropske unije. Kritika prihaja v času, ko se v evropskih prestolnicah stopnjujejo razprave o dolgoročni vojaški pomoči Kijevu in zmogljivostih za odvračanje morebitnih ruskih groženj. Madžarska, ki ohranja pragmatične odnose z Moskvo, se s tovrstno retoriko pozicionira kot zagovornica miru, hkrati pa s tem povzroča dodatna trenja znotraj evropskega političnega prostora. Szijjártó je ob tem pozval k diplomatski rešitvi spora namesto stopnjevanja vojaške prisotnosti.

Italijanska vlada je izrazila uradno podporo nekdanjemu premierju Mariu Draghiju za prevzem funkcije posebnega odposlanca Evropske unije za Ukrajino. Drzavni podsekretar v kabinetu predsednice vlade Giovanbattista Fazzolari je v intervjuju za časnik Il Foglio poudaril, da je Draghi najprimernejša oseba za to zahtevno diplomatsko vlogo. Po mnenju Rima bi njegova avtoriteta in izkušnje znatno prispevale h koordinaciji evropske pomoči in stabilizaciji regije. Fazzolarijeve izjave potrjujejo usklajeno zunanjepolitično strategijo Italije, ki si prizadeva za močnejšo vlogo svojih strokovnjakov v ključnih strukturah Evropske unije. Predlog prihaja v času, ko se v Bruslju razpravlja o novih oblikah podpore Kijevu in potrebi po močnem diplomatskem glasu, ki bi zastopal interese Unije na terenu. Italija s tem korakom krepi svoj vpliv na oblikovanje prihodnje evropske politike do vzhodne sosede. Čeprav Mario Draghi po odhodu s premierskega stolčka uradno ne opravlja političnih funkcij, ostaja eden najbolj cenjenih evropskih tehnokratov in politikov. Njegovo morebitno imenovanje bi morali potrditi organi Evropske unije v Bruslju, vendar podpora lastne države velja za ključen prvi korak v tem postopku. Dogajanje kaže na visoko stopnjo zaupanja v Draghijeve sposobnosti vodenja kompleksnih mednarodnih vprašanj.

Slovaški državni vrh, ki ga sestavljajo predsednik Peter Pellegrini, predsednik vlade Robert Fico in predsednik parlamenta Richard Raši, je v Bratislavi uradno potrdil, da Slovaška ne bo več zagotavljala vojaške pomoči Ukrajini. Odločitev vključuje prepoved napotitve slovaških vojakov na ukrajinsko ozemlje, tudi v primeru morebitnega premirja ali varnostnih jamstev. Poleg tega je država zavrnila sodelovanje pri jamstvih za posojila, ki jih Ukrajini namenja Evropska unija. Predsednik Pellegrini je v izjavi ob 33. obletnici ustanovitve Slovaške republike poudaril popolno soglasje s politiko premiera Fica. Slovaška se bo v prihodnje omejila izključno na zagotavljanje humanitarne pomoči in ne bo sodelovala v nobenih vojaških pobudah za podporo Kijevu. Ta poteza pomeni dokončen odmik od prejšnjih politik države, ki je bila v začetku konflikta med pomembnimi podpornicami ukrajinske obrambe. Slovaški voditelji so izpostavili, da njihova prioriteta ostaja nacionalna varnost in preprečevanje neposredne vpletenosti v oboroženi spopad. Odločitev o zavrnitvi finančnih jamstev za evropska posojila bi lahko povzročila dodatna trenja znotraj struktur Evropske unije, kjer se Slovaška vse pogosteje spopada s kritikami zaradi svoje nove zunanjepolitične usmeritve.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je na kongresu vladajoče stranke Fidesz v Budimpešti ostro kritiziral zahodno finančno pomoč Ukrajini. Po njegovih besedah financiranje države, ki se nahaja v vojni, predstavlja nesmiselno trošenje sredstev, ki jih je primerjal z metanjem denarja v brezno brez dna. Orban je poudaril, da Kijev od zahodnih zaveznic za obnovo v prihodnjem desetletju zahteva približno 800 milijard dolarjev, kar po njegovem mnenju le še dodatno spodbuja korupcijo. Madžarski premier meni, da nadaljnja finančna podpora ne prinaša želenih rezultatov, temveč zgolj poglablja obstoječe težave v regiji. V svojem nagovoru je izrazil dvom o smiselnosti trenutne strategije Evropske unije in njenih partneric glede vojaške in gospodarske pomoči Ukrajini. Orbanove izjave so v skladu z njegovo dosedanjo politiko zadržanosti do vpletanja v konflikt in nasprotovanja nekaterim skupnim evropskim ukrepom proti Rusiji. Izpostavil je tudi, da navedeni znesek 800 milijard dolarjev ne vključuje dodatnih stroškov za zagotavljanje varnosti, kar bi po njegovem mnenju lahko resno ogrozilo stabilnost evropskih proračunov. Madžarska vlada tako ostaja eden najglasnejših kritikov obsežne pomoči Ukrajini znotraj Evropske unije, pri čemer Orban poziva k premisleku o porabi sredstev davkoplačevalcev v te namene.

Več sto kmetov iz držav Beneluksa se je zbralo na Velikem trgu v Bruslju, kjer so v znak protesta proti trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriško organizacijo Mercosur odložili več ton krompirja. Protestniki trdijo, da napovedani sporazum o prosti trgovini neposredno ogroža kmetijski sektor v Evropski uniji in spodkopava razvoj lokalnih kmetijskih skladov. Kmetje iz Belgije, Nizozemske in Luksemburga poudarjajo, da bodo južnoameriški proizvodi zaradi nižjih standardov in stroškov proizvodnje predstavljali nelojalno konkurenco evropskim pridelovalcem. S svojo akcijo v središču evropske prestolnice so želeli opozoriti odločevalce na resne posledice, ki bi jih takšna politična odločitev prinesla za preživetje družinskih kmetij v regiji. Dogodek predstavlja del širšega vala nezadovoljstva v evropskem kmetijstvu, kjer se proizvajalci spopadajo z vedno strožjimi okoljskimi regulacijami na eni strani ter pritiski globalne trgovine na drugi. Današnji protest v Bruslju je bil izveden na simbolni lokaciji, s čimer so kmetje neposredno naslovili institucije EU, ki vodijo pogajanja z blokom Mercosur.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je evropske voditelje označil za "neumne vladarje" in jih posvaril pred morebitno napotitvijo mednarodnih sil v Ukrajino. Njegove grožnje so neposreden odziv na razprave, ki so potekale na nedavnem vrhu t. i. koalicije dobre volje za Ukrajino v Parizu, kjer so zahodni zavezniki preučevali možnosti za nadaljnjo vojaško pomoč Kijevu. Medvedjev je v svojem sporočilu poudaril, da bi kakršna koli neposredna vpletenost evropskih vojaških sil povzročila stopnjevanje konfliktov, pri čemer je zagrozil s ponovitvijo silovitih zračnih napadov na Kijev, kakršnim smo bili priča v zadnjih dneh. Retorika ruskega uradnika odraža zaostrene odnose med Moskvo in evropskimi prestolnicami, ki so se po pariškem srečanju še dodatno ohladili zaradi ruskega nasprotovanja povečani zahodni prisotnosti v regiji. Incident predstavlja nadaljevanje ruske strategije ustrahovanja članic Evropske unije in zveze Nato, s katero želi Kremelj preprečiti dejavnejšo vlogo Zahoda na bojiščih v Ukrajini. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za zagotovitev dolgoročne stabilnosti in varnosti Ukrajine pred ruskimi napadi na civilno in energetsko infrastrukturo.

Madžarski premier Viktor Orban je na kongresu vladajoče stranke Fidesz-KDNP predstavil 106 kandidatov za prihajajoče parlamentarne volitve, ki bodo predvidoma potekale aprila. V svojem nagovoru je volitve opredelil kot ključno prelomnico in izbiro med mirom in vojno, s čimer je nadaljeval svojo ostro retoriko proti opoziciji in politikam Bruslja. Orban je poudaril, da bo končna lista kandidatov potrjena do februarja, do takrat pa se stranka osredotoča na mobilizacijo volilnega telesa. Premier je v svojem govoru znova kritiziral Evropsko unijo in njeno zunanjo politiko, pri čemer je madžarsko opozicijo obtožil podpiranja vojaških konfliktov. Po njegovih besedah je le zmaga stranke Fidesz jamstvo, da Madžarska ne bo neposredno vključena v mednarodne spore. Takšna retorika je del širše strategije, s katero Orban utrjuje svojo pozicijo kot zaščitnik nacionalnih interesov pred domnevnimi zunanjimi pritiski. Dogodek na kongresu predstavlja uradni začetek predvolilne kampanje, v kateri bodo vprašanja varnosti in suverenosti očitno igrala osrednjo vlogo. Orbanove izjave so neposredno povezane z njegovimi prejšnjimi opozorili o naraščajočih napetostih v regiji, s čimer želi volivce prepričati o nujnosti stabilne in preizkušene vlade v negotovih geopolitičnih razmerah.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Madžarski premier Viktor Orban je na 31. kongresu vladajoče stranke Fidesz v Budimpešti prejel soglasno podporo vseh delegatov in postal uradni kandidat stranke za predsednika vlade na prihajajočih parlamentarnih volitvah, ki bodo potekale aprila. Orban, ki je bil izvoljen brez protikandidata, se je v svojem nagovoru delegatom zahvalil za zaupanje in poudaril svojo pripravljenost na nadaljevanje vodenja države po več kot dveh desetletjih na položaju. Izpostavil je, da bo stranka pod njegovim vodstvom še naprej odločno zagovarjala madžarske nacionalne interese na mednarodnem prizorišču. Politična situacija na Madžarskem postaja vse bolj napeta, saj se bo koalicija strank Fidesz in krščanskih demokratov na volitvah spopadla z opozicijsko stranko Tisa, ki jo vodi nekdanji vladni uradnik Peter Magyar. Javnomnenjske raziskave in politični analitiki napovedujejo tesen boj, pri čemer se v Bruslju po nekaterih navedbah nadejajo poraza trenutne vladajoče garniture. Predstavniki stranke Fidesz so ob nominaciji ponovno kritizirali politiko Evropske unije, zlasti glede konflikta v Ukrajini, ki so jo označili za absurdno. Odločitev o prihodnjem vodenju stranke in sestavi vlade bo dokončno znana šele po objavi volilnih izidov. Vladajoča stranka je ob tem opozicijo obtožila domnevnega sodelovanja s tujimi obveščevalnimi službami, kar nakazuje na ostro predvolilno kampanjo. Orbanova kandidatura potrjuje kontinuiteto politike, ki se pogosto razhajajo z uradnimi stališči Evropske unije, predvsem na področju migracij in zunanje politike.

Španski zunanji minister José Manuel Albares je pozval k oblikovanju lastne evropske vojske in globlji integraciji obrambne industrije znotraj celine. Po njegovih besedah bi takšen korak Evropi omogočil avtonomno delovanje in zmanjšal strateško odvisnost od tretjih držav, kar je ključno za dolgoročno zagotavljanje varnosti na celini. Albares je poudaril, da trenutne geopolitične razmere zahtevajo močnejšo in bolj povezano Evropsko unijo na področju obrambe. Prizadevanja za vzpostavitev skupnih vojaških sil bi po mnenju ministra okrepila vlogo Evrope kot globalnega akterja, hkrati pa bi poenotena obrambna industrija povečala učinkovitost in zmanjšala stroške posameznih držav članic. Predlog prihaja v času intenzivnih razprav o evropski strateški avtonomiji, ki so se okrepile predvsem zaradi spremenjenih varnostnih razmer v vzhodni Evropi in negotovosti glede prihodnjih čezatlantskih odnosov. Španija se s tem predlogom pridružuje skupini držav, ki zagovarjajo tesnejše vojaško sodelovanje znotraj struktur Evropske unije.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je med 9:00 in 16:00 prestregla in uničila 33 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi regijami Rusije. Kasneje, med 16:00 in 20:00, je bilo sestreljenih še 10 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

V 27 državah članicah Evropske unije ter v Norveški in Švici se je število prošenj za azil v preteklem letu zmanjšalo za približno 20 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. Po predhodnih podatkih so organi od začetka januarja do sredine decembra lani zabeležili skupno 780.200 vlog. Podatki kažejo na opazen trend upadanja migracijskega pritiska, kar odpira vprašanja o vzrokih za manjšo privlačnost Evrope med prosilci za azil. Največji delež prosilcev še vedno prihaja iz kriznih območij, vendar so države članice kljub zmanjšanju skupnega števila še naprej pozorne na migracijsko politiko. Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da so ti podatki ključni za razumevanje trenutnih demografskih in varnostnih premikov znotraj schengenskega območja in širše evropske regije. Analitiki poudarjajo, da bi lahko na statistiko vplivali strožji nadzori na mejah in spremenjene migracijske poti. Čeprav se je število uradnih vlog zmanjšalo, vprašanje dolgoročne integracije in upravljanja meja ostaja ena izmed prednostnih nalog evropskih institucij in posameznih vlad v letu 2024.

Spletni platformi za igre na srečo McLuck Casino in LoneStar sta objavili nove promocijske pakete za leto 2026, ki vključujejo brezplačne kovance in bonuse ob prvem nakupu. McLuck Casino, ki je na trgu prisoten od aprila 2025, novim igralcem ponuja 100.000 zlatnikov (Gold Coins) in 2,5 nagradnih kovancev (Sweeps Coins) brez predhodnega pologa. Nagradne kovance je pod določenimi pogoji mogoče zamenjati za dejanska denarna nakazila, kar povečuje privlačnost tovrstnih ponudb na trgu spletnega igralništva. Igralnica LoneStar je za prihajajoči konec tedna pripravila še obsežnejšo ponudbo, ki vključuje do 105 nagradnih kovancev in pol milijona zlatnikov za nove uporabnike. Te akcije so del širšega trenda t.i. socialnih igralnic, ki uporabnikom omogočajo igranje brez začetnega tveganja lastnih sredstev, hkrati pa spodbujajo kasnejše nakupe digitalne valute prek paketov z visokimi popusti. Strokovnjaki opozarjajo, da so tovrstne ponudbe usmerjene v hitro širjenje baze uporabnikov v visoko konkurenčnem okolju spletnih stav in igralniških iger. Strategija temelji na kombinaciji brezplačnih bonusov in znatnih ugodnosti pri prvem nakupu, kar je bila ustaljena praksa že pri preteklih kampanjah drugih ponudnikov na trgu.

Na tisoče irskih kmetov je protestiralo na ulicah Athlona zaradi zaskrbljenosti glede vpliva trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem na irsko govedorejsko industrijo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je napovedalo, da bo pozorno spremljalo izvajanje trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Odločitev temelji na naraščajoči zaskrbljenosti slovenskih kmetov, ki v sporazumu vidijo grožnjo domači pridelavi hrane in konkurenčnosti na trgu. Ministrstvo se je zavezalo k zaščiti nacionalnih interesov v kmetijskem sektorju. V primeru zaznanih tveganj ali negativnih vplivov na slovensko kmetijstvo so oblasti napovedale takojšnje ukrepanje. To vključuje uporabo vseh razpoložljivih zaščitnih mehanizmov, ki jih dopušča mednarodna in evropska zakonodaja. S tem želi vlada zagotoviti, da uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz držav Južne Amerike ne bi neupravičeno ogrozil stabilnosti domačih kmetij. Napovedano spremljanje sporazuma odraža širšo razpravo znotraj Evropske unije, kjer se več držav spopada s podobnimi pomisleki glede standardov kakovosti in okoljskih zahtev, ki veljajo za proizvajalce v skupini Mercosur. Ministrstvo obljublja, da bo slovenski kmet ostal v središču njihove politike, hkrati pa bo Slovenija zahtevala dosledno spoštovanje dogovorjenih pravil na ravni celotne unije.

Evropska unija je v petek naznanila nov sveženj pomoči Siriji v vrednosti 663 milijonov evrov (721 milijonov dolarjev), kar označuje začetek novega poglavja v odnosih med Brusljem in Damaskom. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po srečanju s sirskimi predstavniki predstavila tristranski sporazum o sodelovanju, ki predstavlja pomemben premik v evropski zunanji politiki do te države. Sredstva bodo namenjena podpori sirskemu prebivalstvu in stabilizaciji razmer v regiji, pri čemer se Evropska unija osredotoča na humanitarne potrebe in dolgoročnejšo odpornost družbe. Ta poteza sledi večletnemu obdobju zaostrenih odnosov in sankcij, ki so bile posledica državljanske vojne, ter nakazuje postopno diplomatsko odtajanje. Novi okvir sodelovanja temelji na treh stebrih, ki vključujejo neposredno humanitarno pomoč, podporo lokalnim skupnostim in prizadevanja za politično stabilnost. Kljub novi finančni pomoči Evropska komisija poudarja, da ostaja zavezana spoštovanju mednarodnega prava in iskanju trajnih rešitev za begunsko vprašanje v regiji.

Število prošenj za azil v Evropski uniji se je v letu 2025 po prvih razpoložljivih podatkih močno zmanjšalo. Statistične analize kažejo na opazen upad števila migrantov, ki so v državah članicah uradno zaprosili za mednarodno zaščito, kar predstavlja preobrat v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so bili migracijski pritiski precej višji. Zmanjšanje števila prosilcev za azil strokovnjaki pripisujejo različnim dejavnikom, vključno s strožjim nadzorom na zunanjih mejah unije in spremembami v migracijskih politikah nekaterih ključnih držav članic. Kljub splošnemu trendu upadanja pa evropske institucije opozarjajo, da je za dolgoročno stabilnost potreben usklajen pristop k upravljanju meja. Uradni podatki so še vedno v fazi končne obdelave, vendar predhodne številke potrjujejo, da so se migracijski tokovi v Evropo stabilizirali. Ta razvoj dogodkov bi lahko vplival na prihodnje razprave o azilni reformi znotraj Evropske unije, saj države članice zdaj iščejo načine za vzdržno obravnavo tistih, ki so že v postopku.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Evropska unija bo Siriji v letih 2026 in 2027 namenila 722 milijonov dolarjev finančne pomoči za povojno obnovo države in humanitarne namene. Odločitev je v Damasku naznanila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je v okviru skupnega obiska s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo srečala s sirskim predsednikom prehodnega obdobja Ahmedom aš Šarao. Sredstva so del širšega prizadevanja za stabilizacijo regije po padcu prejšnjega režima. Poleg neposredne finančne pomoči je Evropska unija izrazila namero po ponovni vzpostavitvi političnega in gospodarskega sodelovanja z Arabsko republiko Sirijo. Do tega prihaja po napovedani odpravi sankcij leta 2025, ki so bile prvotno uvedene proti nekdanjemu vodstvu države. Von der Leyenova je ob tem poudarila, da se bo Bruselj začel pogajati o obnovitvi sporazuma o sodelovanju, kar predstavlja ključen korak k normalizaciji diplomatskih odnosov. Obisk visokih predstavnikov Unije v Damasku simbolizira novo poglavje v odnosih med EU in Sirijo. Glavni cilj pomoči je podpora prehodni oblasti pri stabilizaciji razmer v državi in zagotavljanje nujne pomoči prebivalstvu, ki je bilo dolga leta ujeto v vojno morijo. Evropski svet in Komisija s tem korakom krepita svojo vlogo pri rekonstrukciji države na pragu Evrope.

Ruski senator Aleksej Puškov je 9. januarja podvomil o iskrenosti predloga italijanske premierke Giorgie Meloni za ponovno vzpostavitev dialoga z Rusijo in imenovanje posebnega odposlanca Evropske unije za reševanje ukrajinske krize. Puškov je izpostavil, da pobuda pušča odprti dve ključni vprašanji: kdo naj bi v takšnem dialogu sploh sodeloval in kakšno je uradno stališče celotne Evropske unije do teh pogajanj. Po njegovem mnenju so besede Melonijeve brez konkretnih pojasnil o vsebini in udeležencih pogovorov zgolj retorične narave. Ruska stran prek Puškova opozarja, da trenutne razmere v odnosih med Evropsko unijo in Rusko federacijo onemogočajo enostavno vrnitev za pogajalsko mizo. Senator, ki deluje v odboru Sveta federacije za ustavno zakonodajo, je poudaril, da italijanska pobuda prihaja v času globoke zaostritve konfliktov, kjer so stališča Bruslja in Moskve diametralno nasprotna. Moskva tako zahteva večjo jasnost glede tega, o čem bi se strani sploh pogajali, preden bi takšen dialog lahko vzeli resno. Odziv ruskega senatorja odraža širše nezaupanje Moskve do diplomatov iz držav članic Evropske unije. Kljub temu da Italija tradicionalno velja za eno izmed držav, ki si znotraj unije prizadevajo za ohranitev določenih komunikacijskih kanalov z Rusijo, Puškov meni, da predlog Melonijeve ne ponuja realnih temeljev za končanje sovražnosti v Ukrajini. Ruska federacija tako ostaja skeptična do vloge EU kot morebitnega posrednika pri mirnem reševanju konflikta.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Nizozemska vlada je po seriji tragičnih dogodkov med zadnjim novoletnim praznovanjem sprejela odločitev o popolni prepovedi prodaje in uporabe pirotehničnih sredstev za fizične osebe. Ukrep, ki bo v celoti stopil v veljavo do konca letošnjega leta, sledi poročilom o dveh smrtnih žrtvah in več kot 1.200 poškodovanih osebah, od katerih je tretjina potrebovala bolnišnično zdravljenje. Poleg človeških žrtev so nizozemski gasilci obravnavali več kot 4.000 požarov, med katerimi je bila hudo poškodovana tudi zgodovinska cerkev Vondel iz 19. stoletja v Amsterdamu. Z novim zakonom se Nizozemska pridružuje Irski kot druga država v Evropski uniji s tako strogimi omejitvami. Odločitev je sprožila burne razprave v javnosti, saj so nasprotniki prepovedi poudarjali, da gre za priljubljeno tradicijo, ki sega v čas po drugi svetovni vojni. Na drugi strani podporniki ukrepa, vključno z zdravstvenimi delavci in policijo, opozarjajo na nevzdržno stopnjo nasilja, onesnaževanje zraka s strupenimi plini ter negativen vpliv na dobrobit hišnih ljubljenčkov. Podobne razprave o omejevanju ali popolni prepovedi pirotehnike se zdaj odpirajo tudi v več drugih državah članicah Evropske unije. Čeprav industrija pirotehnike opozarja na gospodarsko škodo, prevladuje mnenje, da so stroški za zdravstveni sistem in škoda na infrastrukturi previsoki. Letošnje silvestrovo je bilo tako za nizozemske državljane zadnja priložnost za zasebno uporabo pirotehnike, v prihodnje pa bodo dovoljeni le organizirani profesionalni ognjemeti.

Evropska unija je po več kot četrt stoletja pogajanj uspešno zaključila pogovore o vzpostavitvi velikanskega prostotrgovinskega območja z južnoameriškimi državami bloka Mercosur, ki vključuje Brazilijo, Argentino, Urugvaj in Paragvaj. Dogovor, ki so ga v Bruslju označili za zgodovinski mejnik, bo odpravil številne carinske ovire in omogočil tesnejše gospodarsko sodelovanje med celinama. Pogajanja so se končala kljub močnim pritiskom in protestom kmetov v nekaterih evropskih državah, ki se bojijo nelojalne konkurence iz Južne Amerike. Sporazum bo ustvaril eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu, ki bo zajemalo trg z več kot 700 milijoni prebivalcev. Ključni cilj povezave je zmanjšanje uvoznih dajatev na industrijske izdelke iz Evrope ter povečanje izvoza kmetijskih pridelkov iz držav Mercosurja. Kljub doseženemu političnemu soglasju bo moral sporazum skozi zahteven proces ratifikacije v vseh državah članicah EU in v evropskem parlamentu, kjer se pričakujejo burne razprave o okoljskih standardih in zaščiti evropskega kmetijstva. Nemški mediji poročajo, da je bila pot do dogovora sproščena šele po dolgotrajnih usklajevanjih glede tehničnih podrobnosti in varnostnih mehanizmov. Odločitev Bruslja, da nadaljuje s podpisom kljub nasprotovanju kmetijskega sektorja, kaže na močno politično voljo za diverzifikacijo trgovinskih poti v času geopolitičnih negotovosti. Končni dokument naj bi zagotavljal spoštovanje pariškega podnebnega sporazuma, kar je bil eden izmed pogojev za nekatere evropske države članice.

Države članice Evropske unije so danes uradno potrdile odločitev o podpisu obsežnega trgovinskega sporazuma z južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur, ki bo bistveno zmanjšal trgovinske ovire med regijama. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta odločitev že pozdravila in poudarila strateški pomen tega partnerstva za evropsko gospodarstvo. Uradni podpis sporazuma je predviden v prihodnjem tednu, kljub temu pa v nekaterih članicah ostajajo močni pomisleki. Odzivi znotraj povezave so deljeni, saj so Nemčija, Španija in Italija sporazum močno podprle, Poljska pa je že napovedala pravno izpodbijanje odločitve pred Sodiščem Evropske unije. Kritike prihajajo predvsem iz kmetijskega sektorja, kjer evropski kmetje opozarjajo na nelojalno konkurenco južnoameriških proizvajalcev. Pričakuje se, da bo sporazum povečal uvoz mesa in drugih kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike na evropski trg, kar bi lahko vplivalo na znižanje cen, a hkrati ogrozilo lokalne pridelovalce. Evropska komisija zagotavlja, da sporazum vključuje varovalke za zaščito okoljskih standardov in varnosti hrane, vendar nasprotniki v kmetijskih krogih ostajajo skeptični. Kljub današnji uradni potrditvi se pričakuje, da bodo protesti kmetov v prihodnjih dneh še naprej hromili določene dele Evrope, medtem ko se bo politični boj preselil v dvorane evropskih institucij in na sodišče.

Države članice Evropske unije so s kvalificirano večino odobrile podpis obsežnega trgovinskega sporazuma z južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur, ki vključuje Argentino, Brazilijo, Paragvaj in Urugvaj. S tem je bila po več kot 25 letih pogajanj tlakovana pot do vzpostavitve največjega območja prostih trgov na svetu, ki bo povezalo več kot 700 milijonov prebivalcev obeh regij. Odločitev predstavlja strateški premik Evropske unije k diverzifikaciji trgovinskih poti in krepitvi gospodarskih vezi z Latinsko Ameriko v času globalnih trgovinskih negotovosti. Sporazum bo omogočil postopno odpravo carin na večino industrijskih izdelkov, vključno z avtomobili in stroji, obenem pa odpira vrata evropskim kmetijskim proizvodom, kot so mlečni izdelki in vino. Kljub potrditvi na ravni Unije sporazum še vedno sproža močne odzive med evropskimi kmetijskimi proizvajalci, ki se bojijo konkurence cenejših južnoameriških surovin, predvsem govejega mesa in perutnine. Zagovorniki po drugi strani poudarjajo, da bo sporazum prinesel milijarde evrov prihrankov pri carinah in okrepil konkurenčnost evropskih podjetij. Uresničitev tega dogovora je bila pospešena zaradi širših geopolitičnih razmer in potrebe po stabilnih zavezništvih zunaj tradicionalnih okvirov. Povezovanje z Mercosurjem dopolnjuje nedavne napore Unije za stabilizacijo trgovinskih odnosov z drugimi velesilami, saj si Bruselj prizadeva zaščititi svoje gospodarske interese pred naraščajočim protekcionizmom na svetovni ravni.

Države članice Evropske unije so v petek z večinskim glasovanjem potrdile prostotrgovinski sporazum z južnoameriško trgovinsko skupino Mercosur, ki vključuje Brazilijo, Argentino, Urugvaj in Paragvaj. Kljub odločnemu nasprotovanju nekaterih držav, med katerimi sta bili najglasnejši Francija in Avstrija, je bil dogovor sprejet, s čimer se končujejo pogajanja, ki so trajala več kot četrt stoletja. Cilj sporazuma je predvsem odprava carin in spodbujanje gospodarskega sodelovanja med obema blokoma. Sprejetje sporazuma je naletelo na ostre kritike v kmetijskem sektorju, kjer kmetijske zbornice v Avstriji opozarjajo na usodne posledice za domače pridelovalce. Kmetje se bojijo povečanega pritiska konkurence s strani južnoameriških agrarnih velikanov, ki po njihovem mnenju ne izpolnjujejo enakih okoljskih in kakovostnih standardov kot evropske kmetije. Predstavniki kmetov v Zgornji in Spodnji Avstriji so dogovor označili za fatalen udarec za stabilnost lokalne pridelave hrane. Nasprotno pa gospodarski krogi in zagovorniki sporazuma poudarjajo priložnosti za širitev izvoza in dostop do novih trgov. Po mnenju podpornikov bo odprava carin zmanjšala stroške za industrijski sektor in okrepila geopolitične vezi med Evropo in Južno Ameriko. Kljub potrditvi na ravni EU se pričakuje, da bodo nezadovoljni kmetje nadaljevali s pritiski na nacionalne vlade, saj sporazum sproža globoke delitve med gospodarskimi in okoljskimi interesi.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

V Milanu so se danes zbrali številni kmetje, ki so s traktorji blokirali promet pred glavno železniško postajo na trgu Duca d'Aosta. Protestniki so z nacionalnimi simboli izrazili ostro nasprotovanje trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim združenjem Mercosur, ki so ga pred kratkim podprli veleposlaniki držav članic EU. Kmetje opozarjajo, da sporazum prinaša nelojalno konkurenco, saj naj bi omogočal uvoz kmetijskih proizvodov iz držav, kjer veljajo bistveno manj strogi okoljski in sanitarni standardi kot v Evropi. Protestniki zahtevajo večjo zaščito domačega kmetijskega sektorja in poudarjajo, da bo takšna liberalizacija trgovine ogrozila preživetje lokalnih pridelovalcev. Dogodek v Milanu je del širšega vala nezadovoljstva med evropskimi kmetijskimi proizvajalci, ki se v zadnjem obdobju spopadajo z naraščajočimi stroški in zahtevami zelene transformacije. Italijanski kmetje napovedujejo nadaljevanje aktivnosti, če njihove zahteve po ponovnem razmisleku o vsebini sporazuma ne bodo uslišane na ravni Bruslja.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal uvedbo nove zakonodaje, ki bo leta 2026 omogočila tesnejše usklajevanje britanskih predpisov s pravili Evropske unije. Gre za t. i. dinamično usklajevanje, s katerim želi laburistična vlada zmanjšati trgovinske ovire in spodbuditi gospodarsko rast, ki naj bi po njihovih trditvah trpela zaradi izstopa iz enotnega trga. Kljub ambicijam po zbliževanju pa je vlada iz teh načrtov izključila finančni sektor, saj londonski City močno nasprotuje ponovnemu podrejanju bruseljskim pravilom. Načrti so sprožili ostre odzive v britanski javnosti in politiki. Kritiki iz vrst konservativcev in stranke Reform UK so predlog označili za "izdajo brexita", pri čemer se sklicujejo na poročilo možganskega trusta Facts4EU. Poročilo navaja, da so se poslovne investicije v Združenem kraljestvu od konca prehodnega obdobja decembra 2020 v realnem smislu povečale za 19,5 odstotka, kar naj bi izpodbijalo trditve o gospodarski škodi zaradi brexita. Richard Tice iz stranke Reform UK je podatke izkoristil za kritiko liberalnih demokratov in laburistov, češ da napačno interpretirajo gospodarske kazalnike. Razprava o prihodnjih odnosih z EU ostaja ena najbolj deljivih tem v britanski politiki. Medtem ko vlada vztraja pri potrebi po stabilizaciji gospodarstva skozi regulativno harmonizacijo, nasprotniki opozarjajo na izgubo suverenosti. Starmerjeva odločitev, da iz pogajanj o uskladitvi umakne finančne storitve, kaže na poskus iskanja ravnovesja med pragmatičnim sodelovanjem z Brusljem in zaščito ključnih domačih gospodarskih interesov, ki so po brexitu našli novo samostojnost.

Italija je 3. januarja uradno vzpostavila svojo izključno gospodarsko cono (IGC) v Jadranskem morju, s čimer v tem morju ni več mednarodnih voda. Ker je Hrvaška svojo cono razglasila že leta 2021, je celotno območje odprtega morja v Jadranu sedaj pod jurisdikcijo dveh držav članic Evropske unije. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije je ob tem pojasnilo, da nova ureditev ne krni slovenskih nacionalnih interesov, saj Slovenija ohranja pravico do plovbe, preletov in polaganja podmorskih kablov ter cevovodov. Slovenski uradniki in strokovnjaki za mednarodno pravo poudarjajo, da se za slovenske ribiče razmere ne bodo bistveno spremenile. Ker gre za izključni gospodarski coni držav članic EU, se na tem območju še naprej izvaja skupna ribiška politika, kar Sloveniji zagotavlja ohranitev obstoječih ribolovnih kvot. Slovenski ribiči so odločitev celo pozdravili, saj nova ureditev preprečuje vstop velikim ribiškim ladjam iz tretjih držav, kar bi lahko dolgoročno pripomoglo k zaščiti ribjega fonda v Jadranskem morju. Kljub zagotovilom o neškodljivosti ukrepa za slovenske interese, so se v javnosti pojavili nekateri pomisleki glede dostopa do odprtega morja. Hrvaška stran je ob uveljavitvi italijanske cone izrazila zadovoljstvo in objavila zemljevid, ki mejo v Piranskem zalivu zarisuje po sredinski črti, kar je v nasprotju z arbitražno razsodbo. Slovenska diplomacija je v odziv na nove razmere že predlagala tristransko srečanje zunanjih ministrov Slovenije, Italije in Hrvaške, na katerem bi podrobneje dorekli sodelovanje na tem območju.