Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ponovno poudaril svojo namero, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo, pri čemer ni izključil možnosti uporabe vojaške sile. V pogovoru za medije Trump ni želel neposredno komentirati morebitnega vojaškega posredovanja, je pa napovedal, da bo v primeru neuspešnih pogajanj o nakupu oziroma najemu otoka zagotovo uvedel 100-odstotne carine na uvoz iz osmih evropskih držav. Ukrep bi najbolj prizadel Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko in Finsko, zlasti njihovo avtomobilsko, farmacevtsko in luksuzno industrijo. Danska se je na stopnjevanje napetosti odzvala z napotitvijo dodatnih vojaških sil in opreme na otok, v prestolnico Nuuk pa je poslala poveljnika kopenske vojske. Kljub uradnim grožnjam nekateri nekdanji Trumpovi svetovalci menijo, da gre za predsednikovo taktično potezo v širših pogajanjih z evropskimi zaveznicami. Medtem so se pojavila poročila, da naj bi Washington pripravljal predlog za 99-letni zakup otoka po vzoru Portorika, s čimer bi ZDA pridobile dejanski nadzor brez formalne priključitve. Evropski voditelji so ogorčeni nad Trumpovimi metodami, ki jih opisujejo kot preseganje vseh diplomatskih meja. Evropska unija naj bi v odgovor že pripravila seznam povračilnih ukrepov v vrednosti 93 milijard evrov. Lokalno prebivalstvo na Grenlandiji je medtem izrazilo protest s prodajo simboličnih rdečih kapic z napisi proti ameriški nadvladi, kar kaže na močan odpor do kakršne koli spremembe suverenosti otoka. Poznavalci trgov poudarjajo, da bi uresničitev Trumpovih groženj lahko povzročila pretrese na finančnih trgih in ponovno spodbudila trende umikanja investicij iz ZDA.

Letala pod okriljem Severnoameriškega poveljstva zračne obrambe (NORAD) so prispela na Grenlandijo, kjer bodo sodelovala pri vnaprej načrtovanih vojaških operacijah. Gre za skupno misijo ameriških in kanadskih zračnih sil na tem avtonomnem danskem ozemlju, ki je ključnega strateškega pomena za nadzor arktičnega območja. Poveljstvo NORAD je v izjavi za javnost poudarilo, da bodo posadke izvajale različne dejavnosti, ki so bile v načrtu že dalj časa. Namen operacije je krepitev sodelovanja med zaveznicama in zagotavljanje varnosti v severnem zračnem prostoru, kar vključuje logistično podporo in nadzorne naloge. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah letal niso bile razkrite, prisotnost letalstvi obeh držav na Grenlandiji potrjuje povečano pozornost Zahoda do Arktike. To območje postaja vse pomembnejše zaradi podnebnih sprememb in geopolitičnih napetosti, kar zahteva stalno pripravljenost sil NATO.

Evropska unija je pričela s pripravami na odziv na napovedi predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa o uvedbi carinskih dajatev, povezanih z vprašanjem statusa Grenlandije. Ključno orodje, ki ga države članice preučujejo, je t. i. instrument za preprečevanje prisile (ACI), ki v diplomatskih krogih velja za »trgovinsko bazuko« unije. Ta mehanizem omogoča Bruslju uvedbo protiukrepov v obliki uvoznih dajatev ali omejitev storitev proti državam, ki izvajajo ekonomski pritisk na katero koli članico EU. Predsednik Evropskega sveta António Costa je za četrtek v Bruslju sklical izredno srečanje evropskih voditeljev, na katerem bodo poskušali uskladiti enoten evropski odgovor. Čeprav Evropska komisija poudarja, da ostaja prednostna naloga dialog in izogibanje trgovinski vojni, so se napetosti stopnjevale po napovedih o carinah, ki bi lahko resno prizadele evropsko gospodarstvo. Francija je že izrazila namero po odločnem ukrepanju, če ZDA ne bodo odstopile od svojih groženj. Zadnja zaostritev odnosov sledi julijskemu dogovoru, ko sta se strani dogovorili o 15-odstotnih dajatvah, s čimer so takrat začasno preprečili popolno eskalacijo. Trenutne razmere kažejo na krhanje tega krhkega premirja, saj Washington ponovno uporablja vprašanje Grenlandije kot vzvod za trgovinska pogajanja. Evropski voditelji se bodo v Bruslju soočili z izzivom, kako zaščititi suverenost Danske in širše interese unije, ne da bi pri tem povzročili trajno škodo čezatlantskemu sodelovanju.

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju poslal pismo, v katerem je izrazil ogorčenje, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. V uradnem dopisu je Trump zapisal, da se zaradi domnevne krivice ne čuti več dolžnega razmišljati zgolj o miru, kar so mednarodni analitiki in evropski uradniki ocenili kot neposredno grožnjo stabilnosti. V pismu je predsednik ZDA ponovil svoje težnje po priključitvi Grenlandije, pri čemer je izpodbijal dansko lastništvo nad otokom in trdil, da Danska ozemlja ne more zaščititi pred Rusijo in Kitajsko. Odzivi iz Evrope so bili ostri in polni posmeha, saj so se na spletu pojavili memi, ki pismo prikazujejo kot otroško risbo, napisano z voščenkami. Alain Berset, generalni sekretar Sveta Evrope, je v uvodniku za New York Times opozoril, da Trumpovo razmišljanje odraža hladnovojno miselnost in resno ogroža suverenost držav ter demokratično voljo grenlandskega ljudstva. Kljub temu da je Trump prejšnji teden od venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado prejel njeno Nobelovo nagrado, je odbor poudaril, da priznanja ni mogoče prenašati na druge osebe. Znotraj Združenih držav Amerike so dogodki sprožili razprave o predsednikovem mentalnem zdravju. Nekateri politični analitiki in nasprotniki v republikanski stranki so pozvali k uporabi 25. amandmaja k ameriški ustavi, ki omogoča odstavitve predsednika, če ta ni sposoben opravljati svojih dolžnosti. Trump je hkrati na družbenih omrežjih napadel demokratsko poslanko Ilhan Omar in zahteval njeno zaprtje ali izgon, kar še dodatno stopnjuje notranjepolitične napetosti v državi tik pred ključnimi mednarodnimi pogajanji.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, guverner Louisiane Jeff Landry, je ostal brez vabila na prestižno dirko pasjih vpreg. Ta poteza grenlandskih oblasti predstavlja jasno diplomatsko sporočilo Washingtonu po ponovnem oživljanju ameriških teženj po nakupu tega strateško pomembnega avtonomnega ozemlja pod dansko krono. Landry, ki ga je Trump imenoval z izključnim namenom krepitve ameriškega vpliva na otoku, je bil prvotno povabljen kot častni gost, vendar so organizatorji dogodka zaradi političnih napetosti vabilo umaknili. Odločitev o preklicu vabila sledi seriji izjav iz Washingtona, ki so v Nuuku in Kopenhagnu povzročile precejšnjo mero nejevolje. Grenlandski uradniki so poudarili, da otok ni naprodaj in da so kakršna koli prizadevanja za njegovo priključitev Združenim državam Amerike nesprejemljiva. Dogodek, ki je v osnovi športne in kulturne narave, je tako postal osrednje prizorišče diplomatskega spopada med novo ameriško administracijo in grenlandsko avtonomno vlado. Analitiki ocenjujejo, da bo ta poteza še dodatno zaostrila odnose med ZDA in Dansko, saj Kopenhagen odločno podpira suverenost Grenlandije nad lastnimi odločitvami o notranjih zadevah in mednarodnih gostovanjih. Umik vabila Landryju simbolizira odpor lokalnega prebivalstva do Trumpove politike, ki Grenlandijo obravnava predvsem kot nepremičninski in strateški objekt namesto kot samostojno politično entiteto.

Češki premier Andrej Babiš je v izjavi za javnost poudaril, da Češka republika ne more zavzeti enostranskega stališča v podporo Grenlandiji v diplomatskem sporu z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Babiš je pojasnil, da so Združene države Amerike ključna voditeljica znotraj zveze NATO, zato bi bili morebitni neposredni spopadi ali ostre deklaracije kontraproduktivni. Namesto jasne podpore danski avtonomni pokrajini se je premier zavzel za iskanje dogovora in poudaril, da so po njegovem mnenju Trumpovi argumenti relevantni. Opozicija v Češki republiki je do premierjevih izjav kritična. Martin Kupka iz stranke ODS je vlado pozval, naj se jasno postavi na stran evropskih zaveznikov in zaščiti ozemeljsko celovitost Danske. Spor se je zaostril po tem, ko je predsednik Trump izrazil interes za nakup Grenlandije, kar je Danska odločno zavrnila, Washington pa je v odziv zagrozil z zvišanjem carin, če dogovor o strateškem otoku ne bo dosežen. Zaradi nastale situacije in groženj z gospodarskimi povračilnimi ukrepi se bo v četrtek sestal Evropski svet. Češko bo na srečanju zastopal prav Babiš, ki je ob tem nekoliko sarkastično pripomnil, da si je zaradi zadnjih dogodkov kupil globus, da bi si natančno ogledal lego Grenlandije. Poudaril je še, da so razne politične deklaracije pogosto brezpredmetne in da bo v Bruslju zagovarjal pragmatičen pristop, ki ne bo ogrozil odnosov z ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih carin na uvoz iz osmih evropskih držav s 1. februarjem, ki se bodo povečale, če ne bo dosežen dogovor o prodaji Grenlandije. Nizozemski zunanji minister je Trumpovo grožnjo označil za izsiljevanje, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je izjavil, da ga nobena grožnja ne bo odvrnila. Ruski uradnik je posvaril Evropo, naj ne antagonizira Washingtona.

Britanski časnik The Guardian je objavil analizo, v kateri opozarja, da bi morebitna privolitev Evropske unije v prisilno prodajo ali prenos nadzora nad Grenlandijo na Združene države Amerike pomenila katastrofalen signal za Ukrajino. Takšna poteza bi po mnenju avtorjev spodkopala ugled Evropske unije kot geopolitičnega igralca in neposredno vplivala na mednarodno legitimnost ozemeljske celovitosti držav. Čeprav je Grenlandija leta 1985 izstopila iz takratne Evropske skupnosti, ostaja pod suverenostjo Danske, ki je članica Evropske unije in zveze NATO. Analiza poudarja, da bi tiho soglasje Bruslja k ameriškim težnjam po prevzemu otoka ustvarilo nevaren precedens v mednarodnem pravu, kar bi Rusija lahko izkoristila za utemeljevanje svojih ozemeljskih zahtev v Ukrajini. Evropski voditelji se na tovrstna ugibanja zaenkrat niso uradno odzvali, kar britanski mediji interpretirajo kot molčeče strinjanje, ki bi lahko dolgoročno oslabilo zaupanje Kijeva v zahodne zaveznice. Poročilo zaključuje, da bi geopolitična transakcija takšnih razsežnosti povzročila nepopravljivo škodo evropski zunanji politiki in varnostni arhitekturi celotne regije.

Izvidniška skupina nemških oboroženih sil (Bundeswehr), ki je štela 15 pripadnikov, je v nedeljo zapustila Grenlandijo le dva dni po prihodu na otok. Predstavnik operativnega poveljstva je potrdil, da se vojaki z civilnim letalom prek Københavna vračajo v Nemčijo, potem ko so po navedbah vojske naloge opravili v skladu z načrti. Misija, ki se je začela v petek, se je tako končala bistveno hitreje, kot je bilo pričakovano. Čeprav uradni viri trdijo, da je bila izvidniška misija uspešno zaključena, so se v javnosti pojavila ugibanja o morebitni povezavi med predčasnim umikom in pritiski oziroma grožnjami iz Združenih držav Amerike glede statusa Grenlandije. Nemška stran teh navedb ni uradno komentirala, prav tako niso podali podrobnejših informacij o vsebini samih izvidniških dejavnosti na arktičnem otoku. Dogodek sovpada z naraščajočimi napetostmi znotraj zavezništva Nato, kjer osem držav članic kritizira stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Nenaden umik nemških enot z geostrateško pomembnega območja Arktike bi lahko nakazoval na previdnejšo zunanjo politiko Berlina v luči spremenjenih mednarodnih odnosov in varnostnih dinamik na severu.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v sodelovanju z dvostrankarsko skupino guvernerjev iz 13 zveznih držav predstavila načrt za nujno dražbo električne energije, ki bi tehnološka podjetja prisilila k financiranju nove energetske infrastrukture. Predlog poziva operaterja največjega električnega omrežja v ZDA, PJM Interconnection, naj od podjetij, ki upravljajo podatkovne centre za umetno inteligenco, zahteva sklenitev 15-letnih pogodb. S tem bi zagotovili približno 15 milijard dolarjev za gradnjo novih elektrarn, kar bi razbremenilo običajne porabnike, ki se soočajo z visokimi cenami elektrike. Načrt predvideva, da bi morala podjetja plačevati za zakupljeno energijo ne glede na dejansko porabo, kar bi energetskim podjetjem zagotovilo dolgoročno finančno varnost za investicije. Pobudo so podprli guvernerji ključnih držav, kot so Pensilvanija, Ohio in Virginija, ter ministra za energijo in notranje zadeve, Chris Wright in Doug Burgum. Ukrep je odgovor na izjemen porast porabe električne energije, ki ga povzroča razmah umetne inteligence, kar je povzročilo nestabilnost cen na trgu PJM, ki oskrbuje okoli 67 milijonov ljudi. Ob napovedi nove strategije so delnice podjetja Constellation Energy močno padle, saj vlagatelji ocenjujejo vpliv novih pravil na obstoječe energetske modele. Medtem ko bi načrt lahko koristil rudarjem bitcoinov zaradi potencialne stabilizacije cen, nekateri kritiki opozarjajo na zaplete pri vključevanju jedrske energije in vprašanja o dejanskem povečanju zmogljivosti omrežja. Trumpova administracija s tem korakom stopnjuje pritisk na Silicijevo dolino, naj prevzame finančno breme energetske tranzicije, ki jo narekujejo njihove tehnološke potrebe.

Demokratična napredna stranka (DPP) je v tajvanskem okrožju Changhua zaključila postopek registracije kandidatov za lokalne volitve, ki bodo potekale ob koncu leta. Zaradi velikega števila prijavljenih kandidatov v več volilnih okrajih se je stranka odločila za izvedbo usklajevalnih pogovorov, ki se bodo začeli v torek. Če kandidati ne bodo dosegli soglasja o umiku ali prerazporeditvi, bo stranka med 26. in 30. v mesecu izvedla javnomnenjske raziskave po telefonu, ki bodo določile končne nosilce list. Največja konkurenca se kaže v volilnih okrajih Changhua, Lukang in Beidou, kjer število prijavljenih znatno presega razpoložljiva mesta za svetnike. Podobno napeto je stanje pri izbiri kandidatov za župana v mestih Huatan in Fuxing. Nekateri kandidati so že izrazili nezadovoljstvo nad kratkim časovnim okvirjem za kampanjo, kar naj bi po njihovem mnenju povzročilo nepravične pogoje na terenu. Notranji boji v stranki DPP odražajo širšo politično dinamiko na Tajvanu, kjer so lokalne volitve ključne za utrjevanje moči pred nacionalnimi preizkusi. Intenzivna tekmovanja med kandidati iste stranke pogosto privedejo do globokih delitev, zato vodstvo stranke v Changhui poudarja pomen usklajevanja pred končnim merjenjem priljubljenosti med volivci. Ta proces sledi nedavnim intenzivnim kampanjam v drugih delih države, kar kaže na visoko stopnjo politične mobilizacije znotraj vladajoče stranke.

Donald Trump je k sodelovanju v mirovnem odboru za Gazo povabil tudi predstavnike Evropske unije, Rusije, Belorusije, Tajske, Izraela in Poljske. Rusija preučuje 'odtenke' ponudbe, medtem ko Francija še ni sprejela odločitve. Voditelji Kazahstana in Uzbekistana so izrazili pripravljenost za pridružitev.

Najnovejše finančno poročilo je razkrilo, da je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump sredi decembra opravil nakup obveznic podjetja Victoria's Secret v vrednosti med 250.000 in 500.000 ameriškimi dolarji. Nenavadna naložba v trgovca s spodnjim perilom je v javnosti in na družbenih omrežjih sprožila številna ugibanja, zlasti zaradi Trumpove pretekle povezanosti z nekdanjim lastnikom podjetja Lesliem Wexnerjem. Wexner je bil v preteklosti omenjen v povezavi s preiskavami o Jeffreyju Epsteinu, s katerim se je Trump v devetdesetih letih prejšnjega stoletja udeležil več dogodkov omenjene modne znamke. Istočasno se v ameriškem medijskem prostoru pojavljajo refleksije o pokojnem ustvarjalcu stripa Dilbert Scottu Adamsu. Analitiki, kot je Jeffrey A. Tucker, izpostavljajo vprašanje intelektualnega poguma in cene, ki jo posamezniki plačajo za odstopanje od prevladujočega javnega mnenja. Adams je bil leta 2015 eden redkih vplivnežev, ki je napovedal Trumpov politični uspeh, kar je takrat povzročilo močan od odpor v medijskem kartelu, po njegovi smrti pa so ga številni osrednji mediji označili za osramočenega ustvarjalca. Dogodki odražajo širšo dinamiko v ameriški družbi, kjer se prepletajo finančne odločitve političnega vrha, pretekle osebne povezave z kontroverznimi osebnostmi in močan vpliv medijev na oblikovanje javne podobe posameznikov. Medtem ko Trumpova naložba sproža kritike o primernosti, razprava o Adamsu opozarja na polarizacijo mnenj glede svobode govora in politične pripadnosti v sodobnih ZDA.

V Københavnu in več drugih danskih mestih se je danes zbralo na tisoče protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Shod pod osrednjim geslom "Roke stran od Grenlandije" je združil množice, ki so s seboj prinašale danske in grenlandske zastave ter opozarjale na nedotakljivost ozemeljske celovitosti kraljevine. Protestniki so se osredotočili na trg pred mestno hišo v Københavnu, kjer so z vzkliki in transparenti obsodili ozemeljske ambicije Združenih držav Amerike. Po poročanju lokalnih virov so shodi potekali v mirnem, a odločnem vzdušju, udeleženci pa so poudarjali, da največji otok na svetu ni naprodaj in da so Trumpove izjave nespoštljive do prebivalcev Grenlandije. Dogodek odraža širše nezadovoljstvo v danski družbi in politiki po tem, ko je Donald Trump v zadnjem obdobju večkrat javno potrdil svoj interes za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim avtonomnim ozemljem. Danska vlada je predloge sicer že vnaprej zavrnila kot nesmiselne, kar pa ni preprečilo ljudskega izražanja gneva na ulicah.

V glavnem mestu Grenlandije, Nuuku, so danes potekali množični protesti proti nameram predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad tem strateškim arktičnim otokom. Protestni pohod skozi središče mesta do ameriškega konzulata je vodil grenlandski premier Jens Frederik Nielsen, ki je z udeležbo jasno izrazil nasprotovanje lokalnih oblasti kakršnim koli poskusom spreminjanja statusa ozemlja pod suverenostjo Danske. Več sto udeležencev je nosilo transparente z napisi, kot sta »Grenlandija ni naprodaj« in »Ne pomeni ne«, s čimer so se odzvali na ponovne diplomatske pritiske iz Washingtona. Premier Nielsen je v svojem nagovoru poudaril, da je Grenlandija odprta za gospodarsko sodelovanje in investicije, vendar odločno zavrača kakršno koli obliko ameriškega prevzema ali kršenja ozemeljske celovitosti. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med lokalno upravo in ameriško administracijo, ki Arktiko vidi kot ključno območje za nacionalno varnost in naravne vire. Čeprav so ZDA v preteklosti že kazale zanimanje za otok, je tokratni neposredni odziv grenlandskega političnega vrha na ulicah Nuuka znak močne nacionalne enotnosti in odločenosti pri obrambi samouprave.

Predsednik Trump je izjavil, da trenutno "ni razloga" za uporabo zakona o uporu v Minneapolisu, le dan po tem, ko je s to možnostjo zagrozil. Medtem pa je nekdanji uslužbenec ministrstva za domovinsko varnost, Miles Taylor, razkril, kako lahko blokirajo Trumpova "najbolj izjemna pooblastila" in kako blizu je bil Trump uporabi tega zakona.

Več tisoč ljudi se je v večjih danskih mestih in na Grenlandiji zbralo na protestih proti nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Protestniki so v Köbenhavnu, Aarhusu, Aalborgu in Odenseju izrazili nasprotovanje ideji o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja, pri čemer so poudarjali suverenost otoka. Shodi so se popoldne razširili tudi v Nuuk, glavno mesto Grenlandije. Udeleženci protestov so vzklikali gesla v grenlandščini, med drugim »Kalaallit Nunaat«, kar v prevodu pomeni Grenlandija oziroma dežela Grenlandcev. S tem so želeli poudariti svojo identiteto in zavrniti možnost, da bi otok postal predmet geopolitične kupčije med Združenimi državami Amerike in Dansko. Dogajanje so spremljali številni tuji mediji, ki poročajo o naraščajočem nezadovoljstvu nad retoriko Washingtona. Danska vlada in grenlandske oblasti so že pred protesti večkrat jasno sporočile, da Grenlandija ni naprodaj. Kljub temu so Trumpove izjave povzročile diplomatske napetosti med tesnima zaveznicama v zvezi NATO. Protesti so služili kot simbolna potrditev enotnosti med Dansko in njeno avtonomno pokrajino pri vprašanju ozemeljske celovitosti.

Evropska unija usklajuje odziv na grožnje Donalda Trumpa z uvedbo carin na uvoz iz več evropskih držav zaradi njihovega odziva na njegove težnje po prevzemu Grenlandije. Carine naj bi bile uvedene, ker so te države poslale svoje vojaške enote na območje Grenlandije. Trump je stopnjeval prizadevanja za priključitev Grenlandije ZDA z napovedjo postopne uvedbe carin do 25 odstotkov, dokler ZDA ne bodo kupile otoka.

Delegacija enajstih članov ameriškega kongresa je zaključila večdnevni obisk na Danskem, kjer so se osredotočili na vprašanja, povezana z Grenlandijo, in na stabilnost čezatlantskih odnosov. Obisk je bil namenjen podrobnejšemu spoznavanju življenja lokalnega prebivalstva na Grenlandiji ter naslavljanju diplomatske škode, ki jo je povzročila retorika ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Člani delegacije so na tiskovni konferenci v Kopenhagnu opozorili, da bi takšne izjave lahko dolgoročno ogrozile ugled Združenih držav Amerike v Evropi. Ameriški zakonodajalci so poudarili strateški pomen Grenlandije, hkrati pa so poskušali pogasiti diplomatski ogenj, ki se je razplamtel po Trumpovem predlogu za nakup tega otoka. Delegacija je izrazila spoštovanje do suverenosti Kraljevine Danske in avtonomije Grenlandije, kar je bilo ključno za ponovno vzpostavitev zaupanja med zaveznicami. Obisk je potekal v času povečanega zanimanja velesil za arktično regijo, kjer se prepletajo gospodarski in varnostni interesi. V širšem regionalnem kontekstu so se pojavile tudi informacije o sodelovanju drugih zaveznic v regiji. Slovenija tako na vojaške vaje v ta del Evrope napotuje svoje častnike, kar potrjuje vojaško-politično povezanost članic zveze NATO pri zagotavljanju varnosti na severnem krilu zavezništva. Ameriški kongresniki so ob zaključku obiska izrazili upanje, da bodo neposredni stiki pripomogli k stabilizaciji odnosov po obdobju negotovosti.

Francoska televizija FranceTV je objavila posnetke pogovora med francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je potekal v Kijevu 10. maja 2025. Macron je Trumpa obvestil o strinjanju Zelenskega s 30-dnevnim premirjem, pri čemer je Putin podprl idejo o enomesečnem premirju.

V Kopenhagnu in drugih danskih mestih so potekali protesti proti načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda. Protestniki so se zbrali na Trgu mestne hiše v Kopenhagnu in se nato odpravili proti ameriški ambasadi, vzklikali so "Grenland ni naprodaj" in nosili transparente s podobnimi sporočili. Protestom v glavnem mestu Grenlanda, Nuku, se je pridružil tudi premier Grenlanda Jens Frederik Nilsen.

Ameriški predsednik Donald Trump je zaradi spora glede Grenlandije napovedal uvedbo novih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, vključno z Nemčijo. Carine, ki bodo znašale 10 %, naj bi začele veljati 1. februarja. Do zaostritve prihaja kljub načrtovani delovni skupini med Dansko in ZDA, ki bi razpravljala o prihodnosti Grenlandije.

Kanadski premier Mark Carney je ponovno poudaril, da je Grenlandija pod zaščito Nata, s čimer se je odzval na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem prevzemu otoka. Carney je, medtem ko je bil na obisku na Kitajskem, izjavil, da je Kanada kot partnerica Danske zavezana obveznostim o kolektivni obrambi.

Donald Trump je uvedel 10-odstotne carine proti osmi evropskim državam, ki nasprotujejo ameriški pridobitvi Grenlandije. Te države naj bi igrale nevarno igro z nasprotovanjem ameriškim interesom. Med njimi je tudi Danska, pod katero spada ozemlje Grenlandije.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Združene države Amerike so v letu 2025 prvič po več kot petdesetih letih zabeležile negativno neto migracijo, kar je neposredna posledica stroge priseljenske politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Po poročilu instituta Brookings se ocene neto migracije gibljejo med ničlo in odlivom približno 295.000 ljudi. Čeprav so se deportacije pod novo upravo močno okrepile, poročilo navaja, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov zaradi ostrejših pogojev za pridobitev vizumov in podaljšanih postopkov obdelave vlog. Strožji ukrepi so močno prizadeti študente in visoko usposobljene strokovnjake, zlasti iz Indije, ki predstavlja ključni vir delovne sile za ameriški tehnološki sektor. Analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajen trend upadanja števila priseljencev negativno vplival na zaposlovanje v kritičnih sektorjih, kot so tehnologija, zdravstvo in visoko šolstvo. Kljub negotovosti glede prihodnjih političnih usmeritev študija napoveduje, da se bo trend negativne neto migracije verjetno nadaljeval tudi v letu 2026. Na političnem področju se vplivi teh sprememb že kažejo v razpravah o življenjskih stroških. Republikanska stranka trdi, da množične deportacije in manjše število migrantov neposredno zmanjšujejo povpraševanje na nepremičninskem trgu, kar naj bi vodilo do nižjih najemnin in cen stanovanj v večjih metropolah. Podatki kažejo, da so se cene nepremičnin znižale v 14 od 20 mest z največjim deležem nezakonitih priseljencev, kar administracija uporablja kot dokaz uspešnosti svoje gospodarske politike pred prihajajočimi volitvami.

Združene države Amerike so s pošiljanjem signalov o morebitni podpori namestitvi enot zveze Nato v Ukrajini sprožile nove razprave o prihodnosti konflikta. Po navedbah analitikov gre za taktično potezo, s katero želi Washington pritisniti na Rusijo, da bi ta pristala na koncesije glede svojih maksimalističnih ciljev. Posebna odposlanca ZDA za pogovore z Rusijo, Steve Witkoff in Jared Kushner, sta prvič pohvalila načelno pripravljenost Francije in Združenega kraljestva, da ob morebitni prekinitvi ognja v Ukrajino napotita svoje vojake kot del varnostnih jamstev. Pariška deklaracija, ki sta jo podpisali London in Pariz, predvideva sodelovanje evropskih sil v mehanizmu za spremljanje in preverjanje prekinitve ognja pod vodstvom ZDA. Kljub temu ostaja vprašanje uporabe 5. člena severnoatlantske pogodbe odprto. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth je pred tem na sedežu zveze Nato poudaril, da ZDA enot držav članic v Ukrajini ne bodo štele za krite s kolektivno obrambo, niti ne nameravajo tja napotiti lastnih vojakov. Ta premik v retoriki se dogaja v času, ko se zaveznice spopadajo z vprašanjem vzdržnosti ruskih izgub in dolgoročne strategije pomoči Kijevu. Medtem ko nekatere evropske države krepijo svojo vpletenost, Washington uporablja možnost razširitve obrambnega ščita na vojake v Ukrajini kot vzvod v širši geopolitični igri, kjer poskuša uravnotežiti omejevanje Rusije in naraščajočo konkurenco s Kitajsko. Ruska stran je nad temi napovedmi izrazila resno zaskrbljenost, saj bi prisotnost zahodnih sil neposredno vplivala na njene operativne načrte.

Poljska javna zgodovinska ustanova je pričela s pripravami na popis osebnih in materialnih izgub, ki jih je država utrpela zaradi sovjetske vojaške agresije in povojne prevlade Sovjetske zveze. Varšava s tem odpira pot za morebitno uradno zahtevo po vojnih odškodninah od Ruske federacije, kar bi lahko še dodatno zaostrilo že tako napete odnose med državama. Namestnik zunanjega ministra Władysław Teofil Bartoszewski je ob tem poudaril, da poljska vlada vprašanja vojnih reparacij za škodo, povzročeno v času Sovjetske zveze, nikoli ni obravnavala kot zaključeno poglavje. Projekt vključuje natančno dokumentiranje in katalogizacijo vseh oblik uničenja, od neposrednih žrtev vojaških operacij do dolgoročne gospodarske škode, ki je bila posledica podreditve Moskvi po drugi svetovni vojni. Dokumentacija bo služila kot pravna in zgodovinska podlaga za morebitne mednarodne odškodninske zahtevke. Poljske oblasti so podobne korake že pred časom sprožile tudi v odnosu do Nemčije, s čimer želijo celostno urediti vprašanje zgodovinskih krivic in povojne obnove. Analitiki ocenjujejo, da so ti koraki del širše strategije poljske zunanje politike, ki si prizadeva za priznanje odgovornosti za dejanja iz preteklosti. Čeprav so možnosti za dejansko izplačilo s strani Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah majhne, Varšava vztraja pri formalizaciji zahtevkov. Takšne poteze so v skladu z dolgoletnimi prizadevanji poljskih institucij za ohranjanje zgodovinskega spomina in uveljavljanje pravičnosti za žrtve totalitarnih režimov.

Na Danskem in Grenlandiji so izbruhnili množični protesti proti načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu nadzora nad Grenlandijo. Protestniki so pozivali k spoštovanju pravice Grenlandije do samoodločbe. Trump je grozil z uvedbo carin do 25 % državam, ki nasprotujejo njegovim načrtom. Po drugi strani sta ZDA in Tajvan podpisala trgovinski sporazum, vreden 500 milijard dolarjev, ki ga je Kitajska ostro obsodila. Voditelji Mercosurja in EU so podpisali trgovinski sporazum.

Bela hiša je v uradni izjavi poudarila, da nedavna napoved o napotitvi evropskih vojaških sil na Grenlandijo ne bo vplivala na stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede te strateško pomembne arktične regije. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na tiskovni konferenci pojasnila, da so bili pogovori med ameriškimi uradniki ter visokimi predstavniki Danske in Grenlandije produktivni, vendar Washington ne namerava spreminjati svojih zunanjepolitičnih ciljev. Administracija predsednika Trumpa naj bi po navedbah uradnih virov Grenlandijo še naprej obravnavala kot ključno območje za ameriške nacionalne interese, ne glede na povečano vojaško prisotnost evropskih zaveznic. Sporočilo jasno nakazuje, da Združene države Amerike ne nameravajo odstopiti od svojega vpliva na otoku, ki ga Washington že dlje časa vidi v luči morebitnega odkupa ali vsaj tesnejšega strateškega partnerstva. Napetosti med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede vprašanja suverenosti in nadzora nad Grenlandijo se s tem dodatno stopnjujejo. Medtem ko Danska in lokalne grenlandske oblasti poudarjajo pomen evropskega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti, ameriška stran vztraja pri svoji neodvisni agendi, ki jo narekuje politika 'Amerika na prvem mestu'.

Številni nemški mediji so poročali o ogorčenju, ki ga je povzročila šala designiranega ameriškega veleposlanika o tem, da bi Islandija postala 52. ameriška zvezna država. Dogodek se je zgodil v času napetih odnosov med ZDA, Grenlandijo in Dansko.

Kanadski premier Mark Carney in kitajski predsednik Xi Jinping sta se v Pekingu zavezala k izboljšanju odnosov med državama, po letih diplomatskih napetosti. Carney je nakazal na pospešeno vdor kitajskih električnih vozil v Severno Ameriko. Kitajska se sooča z nestabilnostjo v Iranu, vključno z grožnjami Donalda Trumpa o 25-odstotnih carinah na trgovinske partnerje Irana.

Združene države Amerike so sporočile, da napotitev evropskih vojakov na Grenlandijo ne bo vplivala na njihove dolgoročne strateške cilje glede tega arktičnega otoka. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je s tem potrdila, da ostaja osredotočena na morebiten nakup Grenlandije, čeprav so tako lokalne oblasti na otoku kot tudi Danska takšne namere že večkrat odločno zavrnile. Ameriška administracija ostaja ravnodušna do nedavnih izvidniških misij evropskih sil v regiji. Evropski vojaki so na otok prispeli v okviru širših prizadevanj za zaščito arktičnih interesov, kar odraža naraščajoče geopolitične napetosti na tem območju. Kljub temu Washington poudarja, da prisotnost zavezniških sil iz Evrope ne spreminja njihovih načrtov ali želje po širitvi ameriškega vpliva na severu. Grenlandija postaja vse pomembnejša zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Danska vlada je v odzivu na ameriške težnje ponovila, da Grenlandija ni naprodaj, in poudarila avtonomijo otoka pri odločanju o lastni prihodnosti. Situacija povzroča določena trenja znotraj transatlantskih odnosov, saj evropske države s svojo vojaško navzočnostjo simbolično potrjujejo suverenost Danske nad tem strateškim ozemljem. Bela hiša za zdaj ne kaže znakov, da bi odstopila od svojih retoričnih ali diplomatskih pritiskov glede statusa otoka.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Nedavne ankete so pokazale, da je podpora politiki množičnih deportacij Donalda Trumpa med neodvisnimi in neodločenimi volivci izjemno nepriljubljena. Trump se sooča z naraščajočo zaskrbljenostjo Američanov glede stroškov življenja in inflacije. Kljub temu, da je Trump zmagal na volitvah leta 2024 in prvič osvojil večino glasov, nekateri volivci postajajo razočarani.

Ameriški predsednik Donald Trump je po neuspešnih pogovorih o prihodnosti Grenlandije zagrozil z uvedbo carin proti državam, ki ne podpirajo priključitve Grenlandije ZDA. Prav tako je znova odprl vprašanje članstva ZDA v Natu, s čimer je stopnjeval pritisk na zaveznike.

Evropska komisija je v četrtek, 15. januarja 2026, uradno odobrila nacionalne obrambne načrte osmih držav članic Evropske unije v okviru programa SAFE (Security Action for Europe). Predlog za finančno pomoč v skupni vrednosti 38 milijard evrov je bil posredovan Svetu EU v dokončno potrditev, nanaša pa se na Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Hrvaško, Ciper, Portugalsko, Romunijo in Španijo. Sredstva so namenjena krepitvi vojaških zmogljivosti in gradnji obrambne infrastrukture, kar predstavlja del širših prizadevanj za neodvisnost evropske varnosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je odločitev označila za pomemben mejnik pri utrjevanju evropske varnosti. Po njenih besedah je Evropska unija v zadnjem letu na področju obrambe napredovala bolj kot v več predhodnih desetletjih skupaj. Program SAFE je ključen instrument, ki državam omogoča dostop do ugodnih finančnih sredstev za modernizacijo njihovih oboroženih sil, kar je v luči spremenjenih geopolitičnih razmer postalo prioriteta povezave. Odobritev teh načrtov sledi obdobju intenzivnih pogajanj in usklajevanj znotraj unije. Medtem ko so nekatere države, zlasti baltske, zagovarjale še večje proračunske izdatke za obrambo v prihodnjem finančnem obdobju, trenutna odobritev pomoči osmerici držav kaže na operativni začetek izvajanja obsežnih obrambnih investicij. Svet EU bo zdaj preučil predlog komisije, pri čemer se pričakuje hitra potrditev zaradi strateškega pomena projektov.

Bela hiša je uradno sporočila, da nedavna napotitev evropskih vojaških sil na Grenlandijo nima nobenega vpliva na dolgoročni cilj predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega nakupa oziroma prevzema otoka. Tiskovna predstavnica ameriške administracije je na novinarski konferenci poudarila, da ameriška strategija in ambicije v regiji ostajajo nespremenjene, ne glede na povečano prisotnost evropskih zaveznikov na tem strateško pomembnem avtonomnem ozemlju Kraljevine Danske. Izjave iz Washingtona nakazujejo na vztrajanje pri geopolitični viziji, ki Grenlandijo vidi kot ključno točko za ameriške nacionalne interese na Arktiki. Kljub temu, da Danska in lokalne oblasti na Grenlandiji vztrajno zavračajo kakršno koli možnost prodaje, Trumpova administracija meni, da povečana vojaška dejavnost evropskih držav ne predstavlja ovire za njihove diplomatske ali gospodarske težnje. Analitiki ocenjujejo, da takšna retorika povečuje napetosti med Združenimi državami Amerike in evropskimi zaveznicami, saj namestitev vojakov služi predvsem krepitvi suverenosti in nadzora nad arktičnimi potmi. Bela hiša pa s temi izjavami potrjuje, da Grenlandija ostaja ena izmed prednostnih nalog ameriške zunanje politike pod trenutnim vodstvom.

Ruski mediji povzemajo poročila analitičnega portala Responsible Statecraft, ki opozarjajo, da bi poskusi Združenega kraljestva in drugih članic Nata zaustaviti ruske tovorne ladje v mednarodnih vodah lahko povzročili jedrsko vojno. Poudarjajo, da bi takšne akcije lahko imele izjemno nevarne posledice.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Kreml je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za glavnega krivca za zastoj v mirovnih pogajanjih. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je potrdil, da se Rusija strinja s Trumpovo oceno, da Zelenski sabotira rešitev konflikta. Trumpove izjave so v nekaterih krogih naletele na kritike, ki so ga obtožile, da podpira propagando Kremlja in spodbuja nadaljnje ruske osvajalne težnje.

Vojaki iz Francije, Nemčije, Norveške in Švedske so prispeli na Grenlandijo, da bi okrepili varnost otoka. Francija je poslala 15 vojakov, Nemčija pa 13. Prihod evropskih sil sovpada z zastojem v pogovorih z Združenimi državami glede prihodnosti otoka.

V Grčiji so se pojavile kritike na račun ministrov, ki se izogibajo javni izpostavljenosti v težkih trenutkih za vlado. Potekala je razprava o preiskavi glede plačilne agencije OPEKEPE, ki je razkrila, da so do leta 2006 vse potekalo brez zemljiške knjige. V Salamini so izrazili nasprotovanje vpletanju grških ladij v vojne priprave daleč od meja države. Poudarili so prihod fregate "Kimon", ki bo podpirala Natove interese. Kritizirali so tudi kmečke blokade.

Chen Ting-fei je po zmagi na primarnih volitvah DPP izzvala Hsieh Lung-chieja (KMT) za župana Tainana in izrazila prepričanje v zmago. Chen in Hsieh sta se v preteklosti že petkrat srečala na volitvah. Medtem v國民黨 naslednji dan usklajujejo kandidate za župana Taichunga, kjer se za položaj potegujeta Jiang Chi-chen in Yang Qiong-ying. Stranka DPP v Tainanu je izrazila podporo Chen Ting-fei in pozvala k enotnosti za napredek mesta.

Nemški vojaki so odpotovali na Grenlandijo. Odprava je bila izvedena kljub nerešenemu konfliktu med ZDA, Dansko in Grenlandijo glede prevzema otoka s strani ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Pogovori med državami v Washingtonu niso prinesli rešitve.

Razmere na Bližnjem vzhodu so se močno zaostrile, saj poročila iz diplomatskih krogov nakazujejo na možnost ameriškega vojaškega posega v Iranu v naslednjih 24 urah. Dva evropska uradnika sta potrdila, da so Združene države Amerike že začele umikati del osebja iz ključnih vojaških baz v regiji, kar velja za preventivni ukrep pred morebitnim povračilnim odzivom Teherana. Po navedbah izraelskih virov naj bi predsednik Donald Trump odločitev o napadu že sprejel, ameriška vojska pa je v stanju visoke pripravljenosti. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostro retoriko in vojaškimi pripravami. Revolucionarna garda je sporočila, da so povečali zaloge raket in da so pripravljeni na takojšen protinapad. Teheran je sosednje države uradno opozoril, da bodo ameriška vojaška oporišča na njihovih tleh postala legitimne tarče, v kolikor bo Washington sprožil agresijo z njihovega ozemlja. Iranska državna televizija je ob tem objavila neposredne grožnje z atentatom na Donalda Trumpa, pri čemer so poudarili, da tokratni poskus ne bo neuspešen. Napetosti so se stopnjevale ob robu notranjih protestov v Iranu, kjer so ZDA nakazale možnost podpore demonstrantom. Gibanje zračnih sil v regiji, vključno z nenavadno potjo letala izraelskega premierja Netanjahuja čez Kreto, dodatno potrjuje strateške premike. Vojaški analitiki opozarjajo, da bi neposreden spopad med velesilo in islamsko republiko lahko povzročil destabilizacijo celotne regije in nepredvidljive posledice za svetovni energetski trg.

Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji v Minnesoti, ki dopušča uporabo oboroženih sil proti ameriškim državljanom. Poleg tega je pozdravil novice iz Irana, da protestnik Erfan Soltani ne bo usmrčen. ZDA so zasegle še en tanker, povezan z Venezuelo.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

V Washingtonu se je končalo ključno srečanje med delegacijama Danske in Združenih držav Amerike glede strateške prihodnosti Grenlandije. Po navedbah danskega javnega medija TV2 je pogovor trajal približno 50 minut, medtem ko nekateri viri poročajo o nekoliko daljšem srečanju. Kljub začetnim optimističnim ocenam danskega tiska, da je srečanje potekalo v konstruktivnem duhu, so kasnejše izjave danskega predstavništva potrdile, da Združenih držav niso uspeli prepričati o spremembi njihovih stališč. Zaradi naraščajočih geopolitičnih napetosti in neuspeha diplomatskih prizadevanj so Nemčija, Francija, Norveška in Švedska že napovedale napotitev svojih vojaških enot na Grenlandijo. Ta poteza kaže na stopnjevanje varnostnih ukrepov v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi naravnih virov in strateških pomorskih poti. Danska stran je po srečanju izrazila obžalovanje, saj diplomatska pot za zdaj ni prinesla želenega preobrata v ameriški politiki do otoka. Situacija ostaja napeta, saj so evropske zaveznice z napovedano vojaško prisotnostjo jasno nakazale, da nameravajo zaščititi svoje interese v regiji neodvisno od ameriških strateških načrtov. Analitiki ocenjujejo, da bi kratko trajanje sestanka lahko kazalo na globoka razhajanja med stranema, ki jih v tako omejenem časovnem okviru ni bilo mogoče razrešiti.

Visoki predstavniki Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije so srečanje na visoki ravni, ki bi se prvotno moralo odviti v Beli hiši, prestavili v sosednjo upravno zgradbo Eisenhower. Na pogovorih so sodelovali ameriški podpredsednik J. D. Vance, državni sekretar Marco Rubio ter zunanja ministra Danske in Grenlandije, Lars Løkke Rasmussen in Vivian Motzfeldt. Kljub spremembi lokacije so pogovori stekli hitro, saj so ključni del srečanja zaključili v manj kot uri. Spremembo lokacije in potek dogodka so spremljale napetosti in ostra retorika. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump se je na dogajanje odzval z zahtevo po odstranitvi določenih oseb, medtem ko so iz Bele hiše prihajala opozorila o morebitnih posledicah. Premik srečanja v zgradbo Eisenhower, ki stoji neposredno ob predsedniški rezidenci, nakazuje na določena logistična ali diplomatska nesoglasja v zadnjem trenutku. Podrobnosti o vsebini pogovorov ostajajo skope, vendar prisotnost najvišjih diplomatov vseh treh strani potrjuje pomen strateških vprašanj, povezanih z Arktiko in varnostnim sodelovanjem. Grenlandija in Danska ostajata ključni partnerici ZDA v regiji, vendar so zadnji dogodki v Washingtonu vnesli dodatno negotovost v sicer ustaljene diplomatske protokole.