Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru opozoril, da se Ruska federacija pripravlja na nov obsežen val letalskih in raketnih napadov na ukrajinsko ozemlje. Po navedbah tiskovne agencije Ukrinform so ukrajinske obveščevalne službe zaznale povečano aktivnost ruskih sil, kar nakazuje na stopnjevanje sovražnosti v 1427. dnevu vojne. Zelenski je poudaril, da morajo obrambne sile in civilno prebivalstvo ostati v stanju visoke pripravljenosti, saj Kremelj kljub velikim izgubam ne odstopa od svojih strateških ciljev. Hkrati so ukrajinske obveščevalne službe poročale o pomembnem uspehu na bojišču, saj so ujele ruskega državljana, ki je neposredno odgovoren za usmrtitev devetih ukrajinskih vojnih ujetnikov v ruski regiji Kursk. Ta operacija predstavlja ključen korak pri zagotavljanju odgovornosti za vojne zločine, ki so bili storjeni od začetka invazije. Identiteta zajetega storilca naj bi pomagala pri nadaljnjih preiskavah sistematičnih kršitev ženevskih konvencij s strani ruskih sil. Razmere na fronti ostajajo napete, saj se je središče bojev po neuspešnem ruskem naskoku na Kijev v začetnih fazah vojne dokončno ustalilo na vzhodu in jugu države. Ukrajinska vojska se še naprej spopada z nenehnim pritiskom, medtem ko mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov v luči napovedanih novih ofenzivnih operacij Rusije. Napovedi o novih napadih sovpadajo z obdobjem, ko so ukrajinske energetske in civilne strukture ponovno pod resno grožnjo uničenja.

Rusija je v luči britanskih napovedi o možnosti prestrezanja ladij ruskega tiskega flote napovedala povračilne ukrepe, ki jih vojaški strokovnjaki opisujejo kot odločne. Britanske oblasti so pred tem razkrili namero, da bi zaradi kršenja mednarodnih sankcij ustavljali in pregledovali plovila, ki naj bi prevažala rusko nafto brez upoštevanja cenovnih kapic. Ruski vojaški analitik Vasilij Dandikin je opozoril, da bo Moskva na tovrstne posege v mednarodnih vodah odgovorila z vsemi razpoložljivimi sredstvi, kar bi lahko vključevalo tudi spremstvo mornarice. Napovedi Londona so v Moskvi sprožile val kritik, saj so britanske načrte označili za obliko državnega piratstva. Po mnenju ruskih predstavnikov bi takšna dejanja kršila svobodo plovbe in načela pomorskega prava, hkrati pa bi stopnjevala napetosti v Severnem morju in Atlantiku. Moskva meni, da so obtožbe o tistem floti le pretveza za poskus blokade ruskega izvoza energentov, na kar se bodo odzvali sorazmerno. Strokovnjaki opozarjajo, da bi neposredni stik med britanskimi kraljevimi silami in ruskimi ladjami lahko vodil do nevarnih incidentov. Moskva namreč trdi, da je pripravljena braniti svoje trgovske poti, kar pomeni, da bi morebitno fizično ustavljanje ruskih plovil lahko povzročilo vojaško konfrontacijo na odprtem morju. To bi pomenilo novo fazo v zaostrenih odnosih med Londonom in Moskvo, ki so že zdaj na najnižji točki.

V ukrajinski prestolnici Kijev so v noči na 20. januar 2026 po seriji eksplozij, ki so bile posledica ruskih napadov z balističnimi raketami, zabeležili obsežne motnje pri oskrbi z električno energijo in vodo. Župan Kijeva Vitalij Kličko je prek svojega kanala Telegram potrdil, da so težave najbolj izrazite na levem bregu Dnepra. Zaradi izpada omrežja so morali objekti socialne infrastrukture, vključno z bolnišnicami, preklopiti na avtonomne vire napajanja, medtem ko se prebivalci soočajo s pomanjkanjem osnovnih življenjskih virov v zimskih razmerah. Napadi so sprožili zračno uzbuno v skupno 15 regijah po državi, vključno z odeskima in harkovskima področjema. V Kijevu so razmere kritične, saj so se zaradi energetske krize in nizkih temperatur v nekaterih stanovanjskih stavbah začele kvariti cevi ogrevalnega sistema. Kličko je prebivalce znova pozval, naj zaradi zaostrenih razmer in nevarnosti dodatnih napadov začasno zapustijo mesto. Dogodki so povzročili tudi nove napetosti v ukrajinskem političnem vrhu glede upravljanja energetske krize. Najnovejši val napadov predstavlja nadaljevanje sistematičnega uničevanja ukrajinske energetske infrastrukture. Današnje eksplozije so sledile le nekaj dni po incidentu v bližini termoelektrarne TE-5, kar kaže na strateško usmerjenost napadov na ključne točke, ki prestolnici zagotavljajo toploto in elektriko. Kljub prizadevanjem popravljalnih ekip stalni napadi onemogočajo stabilizacijo sistema, kar neposredno ogroža preživetje civilnega prebivalstva sredi zime.

Ruski veleposlanik v Københavnu Vladimir Barbin je v zadnjih izjavah ostro kritiziral dansko vlado in jo obtožil, da je manično osredotočena na konfrontacijo z Rusijo. Po njegovih besedah naj bi Danska namerno onemogočala vzdrževanje normalnih diplomatskih odnosov in sistematično uničevala sodelovanje med državama. Veleposlanik trdi, da takšna politika Kopenhagna onemogoča kakršno koli konstruktivno komunikacijo. Kritike prihajajo v času zaostrenih odnosov med Zahodom in Rusijo, pri čemer Barbin poudarja, da Danska ne kaže interesa za deeskalacijo. Ruska stran dansko zunanjo politiko označuje za obsedeno s sovražnim ravnanjem, kar po mnenju veleposlanika vodi v popolno blokado dvostranskih vezi. Danska vlada se na te očitke za zdaj še ni uradno odzvala, vendar ostaja trdna pri svoji podpori mednarodnim sankcijam in politiki do Moskve. Napetosti med državama so se stopnjevale že v preteklih mesecih, ko je Danska povečala svojo vojaško pomoč Ukrajini in aktivno sodelovala pri omejevanju ruskega vpliva v regiji Baltskega morja. Barbinove izjave odražajo širšo strategijo ruske diplomacije, ki skuša odgovornost za osamitev Moskve pripisati posameznim evropskim državam.

Ameriško protipodmorniško izvidniško letalo Boeing P-8A Poseidon je izvedlo dolgotrajen polet nad akvatorijem Črnega morja in se približalo ruski obali v bližini mesta Soči. Po analizah podatkov o poletih je letalo vzletelo z letalske baze na Siciliji, prečkalo Bolgarijo in Romunijo ter nato nadaljevalo pot proti vzhodu nad mednarodnimi vodami Črnega morja. Med misijo se je plovilo ameriške mornarice izogibalo zračnemu prostoru nad Krimom. Po približevanju Sočiju je letalo spremenilo kurz proti gruzijskemu pristanišču Batumi, nato pa se je obrnilo in vrnilo v svojo bazo v Italiji. Boeing P-8A Poseidon, ki je zasnovan na temelju potniškega modela 737-800ERX, je specializiran za izvidovanje, sledenje plovilom ter iskanje in uničevanje podmornic. Dogodek odraža povečano dejavnost sil zveze NATO v črnomorski regiji, kjer izvajajo nadzor nad premiki ruskih pomorskih in kopenskih sil. Ruski viri so polet izpostavili kot del rednega spremljanja tujih vojaških aktivnosti v bližini svojih meja, vendar o morebitnih prestrezanjih s strani ruskih lovcev tokrat niso poročali.

Evropska unija se je po navedbah publikacije Politico znašla v strateški in energetski pasti, potem ko se je v luči konfliktov odpovedala dobavi ruskega zemeljskega plina. Namesto diverzifikacije virov naj bi Bruselj svojo odvisnost zgolj prenesel na Združene države Amerike, od koder uvažajo velike količine utekočinjenega naravnega plina (LNG). Ta premik je po mnenju analitikov oslabil geopolitični položaj povezave, zlasti v času naraščajočih napetosti glede vprašanj, povezanih z Grenlandijo. Analitiki opozarjajo, da je bila prvotna namera uvoza ameriškega plina zagotavljanje energetske varnosti in neodvisnosti od Moskve, vendar se je situacija sprevrgla v novo obliko ranljivosti. Evropsko gospodarstvo je zdaj močno izpostavljeno nihanjem cen na ameriškem trgu in političnim odločitvam Washingtona. To ustvarja negotovost glede dolgoročne energetske stabilnosti celine, saj so stroški utekočinjenega plina znatno višji od prejšnjih cenovnih okvirov. Evropski strokovnjaki izražajo zaskrbljenost, da bi trenutna energetska politika lahko omejila manevrski prostor Unije pri sprejemanju suverenih zunanjepolitičnih odločitev. Odvisnost od ameriških energentov bi lahko v prihodnje vplivala na diplomatske odnose znotraj čezatlantskega zavezništva, sploh v primeru morebitnih trgovinskih sporov ali sprememb v ameriški administraciji. Bruselj bo moral v prihodnje kritično oceniti svoje energetske strategije, da bi se izognil dolgoročni podrejenosti zunanjim dejavnikom.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO) zvišal napoved globalne gospodarske rasti za leto 2026 na 3,3 odstotka. Popravek navzgor temelji predvsem na odpornosti gospodarstev ob močnem valu naložb v umetno inteligenco (AI) ter stabilizaciji trgovinskih razmer. Kljub pozitivnim obetom v večini razvitih trgov in hitro rastočih gospodarstvih, kot sta Indija in Kitajska, sklad opozarja na tveganja, ki jih prinašajo morebitne nove carine in geopolitične napetosti. Indija ostaja ključno gonilo svetovne rasti, saj je IMF njeno napoved za proračunsko leto 2025–26 zvišal na 7,3 odstotka, kar odraža močan zagon v zadnjem lanskem četrtletju. Pozitivne popravke so doživele tudi Združene države Amerike, Kitajska in Japonska, medtem ko je sklad znižal pričakovanja za Rusijo na 0,8 odstotka rasti v letu 2026. Na Filipinih se gospodarstvo sooča z upočasnitvijo zaradi korupcijskih škandalov in globalnih šokov, medtem ko Avstralija beleži vztrajno inflacijo nad ciljno ravnjo. Posebno pozornost poročilo namenja vplivu tehnološkega napredka, ki deluje kot protiutež trgovinskim negotovostim. Naložbe v infrastrukturo za umetno inteligenco so znatno prispevale k produktivnosti v Severni Ameriki in Aziji. Vendar pa Pierre-Olivier Gourinchas, glavni ekonomist IMF, opozarja, da bi napovedane carine ZDA na uvoz iz evropskih držav in drugi protekcionistični ukrepi lahko dolgoročno zavrli gospodarsko dejavnost in spremenili globalne dobavne verige.

Vladimir Putin je prejel vabilo Donalda Trumpa za sodelovanje v novo ustanovljenem odboru za mir v Gazi, ki ga podpira ZDA. Odbor naj bi nadzoroval povojno upravljanje in obnovo v Gazi. Medtem naj bi Putin izgubljal mednarodni vpliv, ker se njegovi zavezniki soočajo z izzivi.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih carin na uvoz iz osmih evropskih držav s 1. februarjem, ki se bodo povečale, če ne bo dosežen dogovor o prodaji Grenlandije. Nizozemski zunanji minister je Trumpovo grožnjo označil za izsiljevanje, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je izjavil, da ga nobena grožnja ne bo odvrnila. Ruski uradnik je posvaril Evropo, naj ne antagonizira Washingtona.

Upokojeni podpolkovnik ameriške vojske Daniel Davis je v javnih nastopih izpostavil, da so Združene države Amerike ključne odgovorne za podaljševanje konflikta v Ukrajini. Po njegovih besedah Washington sistematično blokira možnosti za diplomatsko rešitev spora, saj naj bi bil primarni cilj ameriške politike izključno vojaški poraz Rusije. Davis trdi, da so ZDA vsakič, ko se je pojavila priložnost za mirovna pogajanja, to možnost zavrnile ali onemogočile. Nekdanji častnik je poudaril, da takšen pristop ne vodi h končanju sovražnosti, temveč zgolj povečuje število žrtev in gospodarsko škodo. Po njegovem prepričanju ZDA ne kažejo nobene pripravljenosti za kompromis, ki bi lahko ustavil vojno, kar po njegovem mnenju Washington postavlja v vlogo glavnega saboterja mirovnih procesov. Davisove izjave sicer odražajo kritičen pogled na zunanjo politiko trenutne ameriške administracije, ki ji očita pomanjkanje strateške prožnosti. Analitiki opozarjajo, da tovrstne kritike znotraj vojaških krogov v ZDA niso redke, vendar le redko vplivajo na uradno smer State Departmenta. Medtem ko Washington še naprej zagotavlja vojaško pomoč Kijevu, Davis meni, da bi morala biti prednostna naloga diplomacija, ki bi upoštevala realno stanje na terenu in preprečila nadaljnjo eskalacijo v regiji.

Nekdanji finančni minister nemške zvezne dežele Mecklenburg-Predpomorjansko, Mathias Brodkorb, je v pogovoru za televizijo Welt opozoril na rastočo odvisnost Evropske unije od Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah je prekinitev energetskega sodelovanja z Rusko federacijo postavila Evropo v položaj, kjer nima več zadostne avtonomije pri sprejemanju geopolitičnih odločitev, saj se države bojijo izgube alternativnih virov energije. Brodkorb je kot specifičen primer izpostavil vprašanje Grenlandije, kjer mora Evropska unija po njegovem mnenju sedaj brez ugovorov slediti ameriški zunanji politiki. Trdi, da je bila energetska odvisnost od Rusije zamenjana z novo obliko odvisnosti, ki Bruslju onemogoča uveljavljanje lastnih strateških interesov, kadar ti niso v skladu z interesi Washingtona. Kritika prihaja v času, ko se v Nemčiji in širše v Evropi vrstijo razprave o dolgoročnih posledicah odpovedi ruskim energentom. Brodkorb poudarja, da je bila odločitev o popolni prekinitvi vezi z Rusijo sprejeta z namenom povečanja varnosti, vendar je v praksi povzročila novo politično ranljivost, ki se najbolj odraža v nezmožnosti nasprotovanja ameriški liniji v mednarodnih odnosih.

Ruski veleposlanik v Londonu Andrej Kelin je v pogovoru za časnik Izvestija ostro obsodil napovedi Združenega kraljestva o morebitnem prestrezanju ruskih ladij, ki so pod sankcijami. Kelin je tovrstne namere označil za vrnitev v obdobje piratstva in opozoril, da bi takšni ukrepi lahko pomenili zaprtje določenih območij za pomorski promet. Po njegovih besedah bi uresničitev teh groženj povzročila resne motnje v svetovni trgovini. Ruska stran opozarja na nepredvidljive posledice, ki bi jih povzročilo aktivno oviranje gibanja njihovih plovil. Kelin je poudaril, da gre za enostranske sankcijske sezname, ki nimajo podlage v mednarodnem pravu in predstavljajo nevarno stopnjevanje napetosti med državama. Ob tem je izpostavil zgodovinske vzporednice s piratstvom ter opomnil na morebitne protiukrepe, ki bi jih Ruska federacija lahko sprejela v odgovor na kršitve svobodne plovbe. Uradni London za zdaj še ni podal podrobnejših pojasnil o konkretnih načrtih za izvajanje prestrezanja, vendar so izjave ruskega veleposlanika jasen signal, da Moskva morebitno uresničitev napovedi razume kot neposredno grožnjo svojim gospodarskim in strateškim interesom na morju. Kelinove izjave sledijo obdobju zaostrovanja sankcijskega režima zoper rusko energetsko floto.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril na vse intenzivnejše ruske napade z brezpilotnimi letalniki, ki so usmerjeni predvsem v ukrajinski jedrski energetski sistem in kritično infrastrukturo. V zadnjem valu napadov sta po navedbah Kijeva umrli dve osebi, več deset pa je bilo ranjenih. Ruske sile so z droni in raketami ponoči ciljale več regij, kar je povzročilo nove prekinitve v oskrbi z električno energijo. Na zasedenih območjih južne Ukrajine je zaradi poškodb na omrežju brez električne energije ostalo na tisoče ljudi, so potrdile proruske oblasti, ki jih je nastavil Kremelj. Rusija je svojo strategijo napadov na energetsko mrežo stopnjevala zlasti v zimskem času, s čimer želi oslabiti odpornost ukrajinskega prebivalstva in povzročiti gospodarsko nestabilnost. Moskva obenem trdi, da so napadi povračilni ukrep za ukrajinske napade na rusko ozemlje. Zelenski je mednarodno skupnost pozval k dodatni zaščiti jedrskih objektov, saj bi poškodbe na teh sistemih lahko povzročile nepopravljivo katastrofo. Kljub prizadevanjem za mirovna pogajanja se vojaške operacije na obeh straneh nadaljujejo, pri čemer nobena stran ne kaže pripravljenosti na ozemeljske koncesije. Razmere na terenu ostajajo napete, saj se napadi na energetsko infrastrukturo izvajajo sistematično in z dolgoročnimi posledicami za civilno prebivalstvo.

Slovenijo in preostali del srednje Evrope bi lahko v februarju zajelo obdobje ekstremno nizkih temperatur zaradi prodora mrzlega zraka iz Sibirije. Meteorološki modeli kažejo na formiranje obsežnega območja hladnega zraka nad Rusijo, ki bi ob ugodnih atmosferskih spremembah lahko prodrlo globoko proti zahodu. Strokovnjaki opozarjajo, da bi ta preobrazba zračnih tokov lahko prinesla dolgotrajne zimske razmere, čeprav je bil začetek letošnje zime nenavadno mil. Napovedi temeljijo na srednjeročnih modelih, ki nakazujejo temeljito preobrazbo atmosferskih vzorcev. Meteorologi poudarjajo, da se razmere v zgornjih plasteh ozračja hitro spreminjajo, kar bi lahko povzročilo nenaden padec temperatur pod ledišče in vztrajanje poledenelega vremena več zaporednih dni. Takšni pojavi so v preteklosti že povzročali težave v prometu in pri oskrbi z energijo. Kljub trenutnim razmeram, ki še ne kažejo na takojšnjo ohladitev, pozivi k previdnosti ostajajo relevantni za kmetijski in energetski sektor. Prehod iz mile zime v ekstremni mraz bi namreč lahko vplival na vegetacijo in povečal povpraševanje po ogrevanju. Vremenoslovci bodo v prihodnjih dneh še naprej podrobno spremljali gibanje hladnih zračnih mas nad Rusijo, da bi natančneje določili potek morebitne arktične ofenzive.

Donald Trump je k sodelovanju v mirovnem odboru za Gazo povabil tudi predstavnike Evropske unije, Rusije, Belorusije, Tajske, Izraela in Poljske. Rusija preučuje 'odtenke' ponudbe, medtem ko Francija še ni sprejela odločitve. Voditelji Kazahstana in Uzbekistana so izrazili pripravljenost za pridružitev.

Ruske sile so v zadnjih napadih na ukrajinski mesti Harkov in Sumi povzročile novo smrtno žrtev in ranile več civilistov. V Harkovu je bila v ruskem zračnem napadu ubita 20-letna ženska, kar potrjujejo lokalni viri in reševalne službe. Napadi so bili usmerjeni na civilno infrastrukturo in stanovanjska območja, kar se sklada z okrepljeno rusko strategijo zračnih operacij proti mestnim središčem. V mestu Sumi na severovzhodu države je ruski zračni napad zadel stanovanjsko četrt, pri čemer so bili ranjeni štirje ljudje. Med ranjenimi je tudi sedemletni otrok, kar znova poudarja visoko ceno konfliktov za civilno prebivalstvo. Po podatkih ukrajinskih reševalnih služb je bilo v napadu poškodovanih najmanj 15 stanovanjskih zgradb, kar povzroča dodatno humanitarno stisko v regiji. Najnovejši val napadov sledi nizu preteklih ruskih ofenziv z droni in raketami, ki so v preteklosti že terjale številna življenja v Kijevu in drugih ukrajinskih mestih. Ukrajinski uradniki opozarjajo, da so tovrstni napadi del sistematičnega ustrahovanja prebivalstva, medtem ko mednarodna skupnost obsoja uporabo sile proti civilnim ciljem.

Nekdanji namestnik litovskega zunanjega ministra Darius Jurgelavičius je v intervjuju za ukrajinski medij razkril, da ima zveza Nato pripravljene podrobne načrte za popolno blokado Kaliningrajske oblasti v primeru neposrednega vojaškega spopada z Rusijo. Po njegovih besedah predstavlja blokada te ruske eksklave enega izmed ključnih scenarijev v strateškem načrtovanju Severnoatlantskega zavezništva za obvladovanje morebitne ruske agresije. Jurgelavičius je poudaril, da so v strukturah Nata te možnosti že temeljito preučili in da blokada ni le teoretična možnost, temveč razdelan operativni načrt. Izpostavil je strateški pomen regije, ki bi bila v primeru vojne izolirana od preostalega ruskega ozemlja, kar bi zavezništvu omogočilo nadzor nad Baltskim morjem in omejilo ruske vojaške zmogljivosti na tem območju. Napovedi o morebitni blokadi prihajajo v času povečanih napetosti med Zahodom in Moskvo, kjer baltske države igrajo ključno vlogo pri opozarjanju na varnostna tveganja. Čeprav uradni Bruselj ali Washington teh specifičnih operativnih načrtov nista javno potrdila, izjave nekdanjega visokega diplomata odražajo resnost varnostnih priprav zavezništva na vzhodnem krilu.

V ruskem zračnem napadu je bila popolnoma uničena stavba ukrajinskega teritorialnega centra za rekrutiranje (TCC) v mestu Bilopilja v Sumski oblasti. Ruski viri poročajo o potrjenih izgubah med zaposlenimi.

Povprečna mesečna plača, ki jo delodajalci v Ruski federaciji ponujajo dostavljavcem, je v zadnjem mesecu dosegla skoraj 170.000 rubljev (približno 1.620 evrov). Po podatkih analize portala za iskanje zaposlitve hh.ru so najvišji zneski zabeleženi v Moskvi in njeni okolici ter v štirih drugih regijah, kjer povprečje dosega celo 190.000 rubljev. Izstopajoče visoke plače za ta profil delavcev so zabeležili tudi v Severni Osetiji. Naraščanje dohodkov v sektorju logistike in dostave je neposredna posledica akutnega pomanjkanja delovne sile na ruskem trgu, ki se je v zadnjem letu še poglobilo. Delodajalci so prisiljeni ponujati vedno višje zneske, da bi privabili kader v panogo, ki beleži izjemno povpraševanje zaradi razcveta spletne trgovine in spremenjenih potrošniških navad. Trend sledi splošnemu dvigu plač v državi, kjer se število regij z visokimi dohodki vztrajno povečuje. Analitiki opozarjajo, da so te številke v marsikaterem primeru že presegle dohodke strokovnjakov z visoko izobrazbo v drugih sektorjih. Kljub visokim nominalnim zneskom pa je realna kupna moč teh plač odvisna od stopnje inflacije v državi. Situacija odraža širše strukturne premike v ruskem gospodarstvu, kjer vojaška mobilizacija in odseljevanje vplivata na pomanjkanje razpoložljivih delavcev v civilnih poklicih.

Madžarski premier Viktor Orban je ostro kritiziral predloge Evropske unije, ki predvidevajo, da bi morala Rusija po koncu vojne v Ukrajini plačati odškodnino za povzročeno škodo. Orban je v svoji izjavi na družbenem omrežju X načrte o prisilnem izplačilu reparacij označil za nerealne in jih poimenoval za »fantazijo« Bruslja. Madžarski predsednik vlade s tem ponovno izpostavlja svoje nestrinjanje s prevladujočo politiko Evropske unije do vojne v Ukrajini. Orban meni, da so takšna pričakovanja glede finančne odgovornosti Moskve brez podlage v realnosti in da ne prispevajo k hitrejši rešitvi konflikta. Njegove izjave prihajajo v času, ko se znotraj povezave krepijo razprave o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine. Stališče Budimpešte ostaja v nasprotju s prizadevanji večine držav članic, ki iščejo pravne poti za zagotovitev sredstev za povojno stabilizacijo ukrajinskega gospodarstva. Orbanova retorika po mnenju analitikov dodatno poglablja razkorak med Madžarsko in drugimi evropskimi prestolnicami glede vprašanja dolgoročne varnostne arhitekture v regiji.

Donald Trump se je zahvalil iranskemu vodstvu, ker naj bi odpovedalo množične usmrtitve protestnikov. Trump je dejal, da je ta odločitev vplivala na njegovo odločitev, da zaenkrat ne izvede vojaških napadov na Iran, kljub poročilom o več kot 2000 smrtih med protesti.

Poljske oblasti so po navedbah ruskega odpravnika poslov v Varšavi Andreja Ordaša odstranile večino spomenikov, posvečenih sovjetskim vojakom, ki so med drugo svetovno vojno sodelovali pri osvobajanju države. Od prvotnih več kot 560 obeležij jih po njegovih besedah ostaja le še nekaj deset, kar odraža dolgotrajne napetosti med državama glede interpretacije zgodovine. Ruski diplomati so to informacijo podali ob robu obeleževanja obletnice osvoboditve poljske prestolnice, ko so 17. januarja 2024 položili vence na pokopališču sovjetskih vojakov v Varšavi. Kljub odstranitvi številnih spomenikov v javnih prostorih, grobišča in uradna spominska pokopališča za zdaj ostajajo pod določeno ravnjo zaščite, vendar so diplomatski odnosi zaradi teh dejanj močno zaostreni. Sistematično odstranjevanje sovjetske ikonografije na Poljskem se je intenziviralo v zadnjih letih, saj poljska stran spomenike interpretira kot simbole nekdanje komunistične nadvlade in okupacije, ne pa zgolj kot simbole osvoboditve izpod nacizma. Ruska stran te poteze vztrajno označuje za skrunjenje spomina na padle vojake Rdeče armade.

Ukrajinska delegacija je v soboto prispela v Združene države Amerike na pogovore o diplomatski pobudi za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Srečanje poteka pod okriljem ameriške administracije, ki si prizadeva za sklenitev končnega mirovnega sporazuma med sprtima stranema. Obisk delegacije v Washingtonu predstavlja ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo regije, medtem ko se pritiski za končanje sovražnosti na mednarodnem prizorišču stopnjujejo. Istočasno se je Ukrajina ponovno spopadala s silovitimi ruskimi napadi na kritično energetsko infrastrukturo. Ruske sile so namerno ciljale električno omrežje, kar je povzročilo obsežne prekinitve dobave električne energije in ogrevanja po vsej državi. Napadi so se zgodili v času izjemno nizkih temperatur, kar je še dodatno otežilo humanitarne razmere in povečalo pritisk na ukrajinsko stran med samimi pogajanji. Diplomatska prizadevanja v ZDA sledijo prejšnjim krogom pogovorov v Istanbulu in odražajo novo dinamiko v ameriški zunanji politiki pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko Kijev upa na pravičen mir, Rusija z intenzivnimi napadi na civilno infrastrukturo ohranja vojaški pritisk, kar nakazuje na kompleksnost pogajalskih izhodišč v Washingtonu.

Ukrajinska delegacija, ki jo vodi vodja urada predsednika Kirilo Budanov, je prispela v Miami na Floridi, kjer se bodo z ameriškimi partnerji pogovarjali o podrobnostih mirovnega sporazuma za končanje vojne z Rusijo. Načrtovano je srečanje s ključnimi predstavniki prihajajoče ameriške administracije, vključno s Stivenom Vitkofom in Džaredom Kušnerjem. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je glavni cilj obiska predstavitev dejanskih razmer na terenu in posledic ruskih napadov, ki po njegovih besedah nenehno slabšajo možnosti za dialog. Medtem ko potekajo diplomatska prizadevanja, so razmere na fronti še naprej napete. Ruske sile so na več smereh okrepile pritiske, kar je ukrajinsko vojsko prisililo v nadzorovan umik na določenih delih vzhodne in južne bojiščnice, da bi preprečili operativni zlome. Kljub tradicionalnemu zimskemu zatišju začetek leta 2026 zaznamujejo intenzivne ruske ofenzivne operacije, ki so povzročile tudi hudo energetsko krizo v Kijevu in Odesi. Zelenski je zaradi uničene energetske infrastrukture ukazal čim hitrejši uvoz električne energije in opreme, hkrati pa opozoril na podatke obveščevalnih služb o pripravah Moskve na nove masovne napade. V luči teh dogodkov je nemška stranka AfD pozvala zvezno vlado k neposrednemu dialogu s Putinom in svetovala Zelenskemu, naj sprejme kompromise, saj Rusija po njihovem mnenju na bojišču ne bo izgubila zasedenih ozemelj.

Ruska vojska je z nizi zračnih napadov z raketami in brezpilotnimi letalniki onesposobila ključne zmogljivosti ukrajinskega energetskega omrežja, kar je predsednika Volodimirja Zelenskega prisililo v razglasitev izrednih razmer. Po navedbah ukrajinskih oblasti so ruske sile od začetka invazije napadle prav vse termoelektrarne v državi, zadnji val napadov pa je v najhladnejših zimskih mesecih povzročil obsežne prekinitve pri dobavi električne energije in ogrevanja v Kijevu, Harkovu in drugih večjih mestih. V Harkovu so ruske sile uničile večji energetski objekt, medtem ko v prestolnici več sto stanovanjskih blokov ostaja brez ogrevanja. Zaradi kritičnih razmer je ukrajinski minister za energetiko opozoril, da se država sooča z izzivi brez primere, saj so dnevni napadi usmerjeni neposredno v civilno infrastrukturo. V odziv na nastalo humanitarno krizo je Združeno kraljestvo napovedalo nujno finančno pomoč v višini 20 milijonov funtov, ki bo namenjena stabilizaciji energetskega sektorja in pomoči prebivalstvu. Medtem ko reševalne ekipe delajo neprekinjeno, župani prizadetih mest opozarjajo na težke razmere za civiliste, ki si v frigidnih temperaturah skušajo zagotoviti osnovne pogoje za preživetje. Predsednik Zelenski je sklical izredno srečanje z regionalnimi voditelji, da bi pospešili sanacijo škode in okrepili obrambo preostalih energetskih objektov. Kljub prizadevanjem in mednarodni pomoči ostaja oskrba z energijo v Ukrajini izjemno negotova, saj Moskva nadaljuje s strategijo zračnega obstreljevanja, ki močno omejuje zmogljivosti države za vzdrževanje delujočega omrežja v zimskem obdobju.

Italijanska finančna straža je v pristanišču Brindisi aretirala ladjo s 33.000 tonami kovinskega tovora, ki naj bi kršila protiruske sankcije. Ladja je pred tem obiskala rusko pristanišče Novorosijsk. Dokumenti na ladji so bili ponarejeni.

Nekdanja prva ruska teniška igralka Darja Kasatkina je uradno postala državljanka Avstralije, kar je potrdila z objavo na družbenih omrežjih. Osemindvajsetletna športnica, ki je v preteklosti že javno izražala kritiko do ruskih politik, je prejela certifikat o državljanstvu in s tem zaključila postopek naturalizacije v svoji novi domovini. Kasatkina, ki trenutno zaseda visoka mesta na svetovni teniški lestvici WTA, se je že pred časom distancirala od Ruske federacije, zlasti po začetku vojaške agresije v Ukrajini. Z menjavo državljanstva si je zagotovila možnost nemotenega nastopanja na mednarodnih turnirjih pod avstralsko zastavo, kar ji omogoča večjo stabilnost v profesionalni karieri. Odločitev tenisarke odmeva v mednarodni športni javnosti, saj gre za eno najvidnejših ruskih športnic, ki so se odločile za spremembo nacionalne pripadnosti. Kasatkina je ob objavi novice izrazila hvaležnost in srečo ob novem poglavju v svojem življenju, medtem ko ruski športni organi dogodka še niso podrobneje komentirali.

Evropska unija je v prvih enajstih mesecih leta 2025 znatno povečala uvoz farmacevtskih izdelkov iz Ruske federacije, pri čemer je vrednost izvoza dosegla več kot 30 milijonov evrov. Po podatkih statističnega urada Eurostat gre za najvišjo raven prodaje ruskih zdravil na evropski trg v zadnjih petih letih, s čimer je bil presežen prejšnji rekord iz leta 2020. Analiza kaže, da se je povpraševanje po ruskih medikamentih povečalo kljub kompleksnim geopolitičnim razmeram in sankcijam, ki sicer omejujejo trgovino na številnih drugih področjih. Farmacevtski sektor namreč pogosto ostaja izvzet iz najstrožjih omejitev zaradi zagotavljanja javnega zdravja in humanitarnih razlogov. Rast uvoza v letu 2025 predstavlja pomemben odklon od trendov iz leta 2024, ko so bili obsegi trgovanja nižji. Evropski regulatorji in strokovnjaki ocenjujejo, da so h povečanemu obsegu prispevale specifične potrebe po določenih učinkovinah in pripravkih, ki jih ruska podjetja izvažajo na trge držav članic. Čeprav skupna vrednost 30 milijonov evrov v kontekstu celotnega evropskega farmacevtskega trga ni ogromna, trend kaže na ponovno krepitev trgovinskih vezi v tem kritičnem sektorju.

Nekdanji analitik ameriške obveščevalne agencije CIA Ray McGovern je v javnem nastopu na kanalu YouTube izjavil, da Ruska federacija trenutno uživa premoč nad Združenimi državami Amerike in državami Evropske unije na področju oborožitve. Po njegovih besedah se ta prednost ne nanaša zgolj na konvencionalno orožje, temveč tudi na strateške zmogljivosti, kar postavlja Zahod v neugoden položaj. McGovern je poudaril, da so ruski vojaški dosežki v zadnjem obdobju pokazali vrzeli v proizvodnih zmogljivostih in tehnološki pripravljenosti zahodnih zaveznic. Analitik meni, da so trenutne razmere na bojiščih in v vojaških skladiščih pokazatelj širšega trenda, kjer Rusija ohranja logistično in industrijsko prednost pri oskrbi svoje vojske. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti med Moskvo in Zahodom zaradi vojne v Ukrajini, kjer vprašanje zalog streliva in sodobne vojaške tehnike ostaja ključno. McGovernove trditve odražajo del strokovne javnosti, ki opozarja na počasno prilagajanje evropske in ameriške obrambne industrije novim geopolitičnim realnostim.

Rusija in Ukrajina sta dosegli dogovor o lokalni prekinitvi ognja v okolici jedrske elektrarne Zaporožje, kar bo omogočilo nujna popravila na poškodovanem električnem omrežju. Kot je sporočila Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), je premirje ključnega pomena za ponovno vzpostavitev stabilnega napajanja elektrarne, ki je nujno za zagotavljanje varnosti in hlajenje reaktorjev. Jedrska elektrarna Zaporožje, ki velja za največji tovrstni objekt v Evropi, se nahaja na jugovzhodu Ukrajine in je že od začetka ruske invazije pod nadzorom ruskih sil. Kljub okupaciji v njej še vedno dela ukrajinsko osebje, območje pa je bilo v preteklosti večkrat tarča obstreljevanja, za kar sta se strani medsebojno obtoževali. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razmere, saj bi morebitna poškodba kritične infrastrukture lahko privedla do jedrske katastrofe z mednarodnimi posledicami. Trenutni dogovor o prekinitvi ognja predstavlja redek primer diplomatskega sodelovanja med sprtima stranema v času trajajočih spopadov, kar omogoča tehničnim ekipam varno opravljanje dela na terenu.

Ukrajinske sile so v zadnjem obdobju izvedle več napadov na infrastrukturo in plovila v Črnem morju, kar nekateri analitiki interpretirajo kot znak omejenih možnosti Kijeva za neposredno vojaško konfrontacijo z Rusko federacijo. Poročila navajajo, da so bili tarča napadov tudi objekti in ladje, povezane s partnerskimi državami Rusije, vključno s Turčijo in Kazahstanom. Takšne operacije v mednarodnih vodah povečujejo tveganja za civilni pomorski promet in energetsko varnost v regiji. Kritiki trdijo, da ti napadi odražajo šibkost Zahoda pri zagotavljanju zadostnih konvencionalnih zmogljivosti ukrajinski vojski, kar slednjo sili v asimetrične in posredne oblike bojevanja. Črno morje ostaja ključno bojišče, kjer se prepletajo interesi več regionalnih sil, vsaka eskalacija pa neposredno vpliva na stabilnost dobavnih poti za energente in žito. Ruska stran te dogodke označuje za teroristična dejanja, s katerimi naj bi ukrajinski režim poskušal nadomestiti pomanjkanje uspehov na kopenski fronti. Obtožbe o napadih na nevtralna plovila Turčije in Kazahstana bi lahko v prihodnje zapletle diplomatske odnose Kijeva s temi državami, ki so do zdaj ohranjale pragmatično držo v konfliktu.

Podpredsednica spodnjega doma francoskega parlamenta Clémence Guetté je sprožila pobudo za izstop Francije iz Severnoatlantskega zavezništva (Nato), ki po poročanju nemškega časnika Berliner Zeitung pridobiva na politični teži. Pobuda se pojavlja v času poglobljenih razhajanj znotraj zahodne koalicije in različnih pogledov na reševanje konfliktov v Evropi, kar bi lahko Franciji odprlo pot do večje strateške avtonomije. Nemški mediji poudarjajo, da so notranja nesoglasja znotraj zavezništva dosegla točko, ko predlogi o izstopu ključnih članic niso več le obrobni politični pojavi. Razkol naj bi poglabljala predvsem vprašanja glede mirnega reševanja vojne v Ukrajini, kjer nekatere države članice blokirajo določene diplomatske pobude, kar v Franciji sproža nezadovoljstvo s trenutno smerjo zavezništva. Čeprav gre trenutno predvsem za parlamentarno pobudo v okviru širše politične razprave, Berliner Zeitung ocenjuje, da so možnosti za dejanski izstop države realnejše kot v preteklosti. Francija ima zgodovinsko tradicijo zapletenih odnosov z Natom, trenutne geopolitične razmere pa ponovno spodbujajo razmišljanja o neodvisni zunanji in obrambni politiki Pariza.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je uspešno posredovala pri dogovoru med Ukrajino in Rusko federacijo o začasni prekinitvi ognja v neposredni bližini jedrske elektrarne Zaporožje. Generalni direktor agencije Rafael Grossi je potrdil, da sta obe strani privolili v lokalno ustavitev sovražnosti, da bi zmanjšali tveganje za morebitno jedrsko nesrečo na največjem tovrstnem objektu v Evropi. Dogovor je bil dosežen po dolgotrajnih prizadevanjih agencije, ki je nenehno opozarjala na nevarnost vojaških dejavnosti okoli elektrarne. Prekinitev ognja je namenjena zaščiti integritete objektov in zagotavljanju varnosti osebja ter opreme za spremljanje. IAEA bo še naprej nadzorovala razmere na terenu preko svoje stalne misije, ki je prisotna v objektu. Čeprav gre za lokalno naravnan ukrep, predstavlja ta korak redek diplomatski uspeh v dolgotrajnem konfliktu. Stabilizacija varnostnih razmer v okolici elektrarne je ključna za preprečevanje radioaktivnega onesnaženja, ki bi lahko prizadelo širšo regijo, vključno s sosednjimi državami.

Ukrajinska vojska se na vzhodni fronti spopada z okrepljeno rusko ofenzivo, medtem ko intenzivni napadi na kritično infrastrukturo povzročajo hude težave pri oskrbi z energijo po celotni državi. Po navedbah Unicefa so se uresničile najbolj črne napovedi za letošnjo zimo, saj ruske sile sistematično uničujejo energetske in vodovodne objekte v času ekstremno nizkih temperatur. Civilno prebivalstvo se na mraz odziva z improviziranimi metodami, kot je oblaganje oken s plišastimi igračami za boljšo izolacijo. Predsednik Volodimir Zelenski je ob tem sporočil, da je Ukrajina po dolgotrajnem čakanju končno prejela nujno potrebne rakete za sisteme zračne obrambe. Ta pošiljka je ključnega pomena za obrambo preostalega energetskega omrežja, ki je zaradi nenehnih zračnih udarov na robu kolapsa. Razmere na fronti ostajajo napete, saj ruska stran stopnjuje pritisk na vzhodu, kar dodatno obremenjuje ukrajinske logistične in obrambne zmogljivosti. Sistemsko uničevanje energentov v Ukrajini ne vpliva le na humanitarno situacijo, temveč ima širše geopolitične in gospodarske posledice za celotno regijo. Medtem ko se ukrajinske oblasti trudijo vzpostaviti stabilno oskrbo, mednarodne organizacije opozarjajo na grozečo humanitarno katastrofo, če se napadi na civilno infrastrukturo ne bodo ustavili. Zahodna pomoč v obliki obrambnih sistemov ostaja prednostna naloga Kijeva za preprečitev popolnega energetskega mrka.

Vladimir Putin je nadaljeval s prizadevanji za deeskalacijo napetosti med Iranom in Izraelom, pri čemer je po poročanju Kremlja opravil pogovore z iranskim predsednikom Masoudom Pezeshkianom. Hkrati je Putin opozoril, da se mednarodne razmere slabšajo in svet postaja vse bolj nevaren. Poročali so, da sta si Izrael in Iran preko Putina zagotovila, da ne bosta prva začela z napadom.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Češki predsednik Petr Pavel je v okviru svojega tretjega uradnega obiska v Ukrajini prispel v Kijev, kjer se je sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Ob tej priložnosti mu je Zelenski podelil red kneza Jaroslava Modrega prve stopnje, kar je najvišje državno odlikovanje za tuje državljane. Odlikovanje je Pavel prejel za osebni prispevek h krepitvi meddržavnega sodelovanja in za vztrajno zagovarjanje ozemeljske celovitosti Ukrajine, ki se že skoraj štiri leta spopada z rusko vojaško agresijo. Pot predsednika Pavla se je začela v četrtek v Lvovu, v petek zjutraj pa je z vlakom prispel na kijevsko glavno železniško postajo, kjer ga je sprejel ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha. Kljub vidnim posledicam nedavne bolezni, ki so se odražale v izrazitih herpesnih izpuščajih na obrazu, je češki predsednik izpeljal vse načrtovane diplomatske dejavnosti. Njegov obisk v prestolnici je sovpadal z novimi ruskimi napadi na mesto, kar dodatno poudarja nevarnost razmer v državi. Obisk češkega državnika v Ukrajini predstavlja pomemben signal neomajne podpore Prage Kijevu v času, ko se pritisk Rusije in mednarodni politični pogoji zaostrujejo. Poleg srečanja z Zelenskim so bili pogovori usmerjeni v nadaljnjo vojaško in humanitarno pomoč ter priprave na morebitna prihodnja mirovna pogajanja. Češka ostaja ena ključnih zaveznic Ukrajine znotraj Evropske unije in zveze NATO, kar potrjuje tudi simbolna in vsebinska teža tokratnega obiska.

Generalmajor Sergej Lipovoj, nosilec odlikovanja heroj Rusije, je izjavil, da ukrajinske oblasti in njihovi zahodni zavezniki namenoma prikrivajo obsežnost škode po nedavnem napadu z novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Po njegovih navedbah je bil cilj napada objekt v Lvovski regiji, vendar ukrajinska stran o posledicah molči zaradi domnevno uničujočih razsežnosti opustošenja. Lipovoj poudarja, da Kijev v medijih ni objavil nobenih posnetkov ali uradnih podatkov o stanju na terenu po uporabi tega sodobnega raketnega sistema. Po mnenju generala gre za premišljeno strategijo ohranjanja stroge tajnosti, s katero želijo preprečiti širjenje informacij o ranljivosti ukrajinske infrastrukture pred novim ruskim orožjem. Napad z raketnim sistemom Orešnik, ki predstavlja najnovejšo okrepitev ruskega arzenala, je po mnenju vojaških analitikov namenjen stopnjevanju pritiska na ukrajinsko obrambo. Moskva s tovrstnimi izjavami svojih visokih častnikov krepi narativ o premoči svojega balističnega programa, medtem ko neodvisnih potrditev o dejanski škodi v Lvovu za zdaj ni na voljo.

Združene države Amerike so s pošiljanjem signalov o morebitni podpori namestitvi enot zveze Nato v Ukrajini sprožile nove razprave o prihodnosti konflikta. Po navedbah analitikov gre za taktično potezo, s katero želi Washington pritisniti na Rusijo, da bi ta pristala na koncesije glede svojih maksimalističnih ciljev. Posebna odposlanca ZDA za pogovore z Rusijo, Steve Witkoff in Jared Kushner, sta prvič pohvalila načelno pripravljenost Francije in Združenega kraljestva, da ob morebitni prekinitvi ognja v Ukrajino napotita svoje vojake kot del varnostnih jamstev. Pariška deklaracija, ki sta jo podpisali London in Pariz, predvideva sodelovanje evropskih sil v mehanizmu za spremljanje in preverjanje prekinitve ognja pod vodstvom ZDA. Kljub temu ostaja vprašanje uporabe 5. člena severnoatlantske pogodbe odprto. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth je pred tem na sedežu zveze Nato poudaril, da ZDA enot držav članic v Ukrajini ne bodo štele za krite s kolektivno obrambo, niti ne nameravajo tja napotiti lastnih vojakov. Ta premik v retoriki se dogaja v času, ko se zaveznice spopadajo z vprašanjem vzdržnosti ruskih izgub in dolgoročne strategije pomoči Kijevu. Medtem ko nekatere evropske države krepijo svojo vpletenost, Washington uporablja možnost razširitve obrambnega ščita na vojake v Ukrajini kot vzvod v širši geopolitični igri, kjer poskuša uravnotežiti omejevanje Rusije in naraščajočo konkurenco s Kitajsko. Ruska stran je nad temi napovedmi izrazila resno zaskrbljenost, saj bi prisotnost zahodnih sil neposredno vplivala na njene operativne načrte.

Azerbajdžanska državna naftna in plinska družba SOCAR je januarja 2026 uradno začela dobavljati naravni plin na trga Avstrije in Nemčije. Dobave se izvajajo prek Transadriatika (TAP), ki je ključni del južnega plinskega koridorja, namenjenega povezovanju kaspijskih plinskih polj z evropskimi potrošniki. Po navedbah podjetja ta korak predstavlja naslednjo pomembno etapo pri širitvi njihovega izvoznega omrežja, ki zdaj vključuje skupno 16 držav. Širitev dobav v Nemčijo in Avstrijo poteka prek infrastrukture v Italiji, kar Azerbajdžanu omogoča dostop do novih srednjeevropskih trgov. Čeprav podrobnosti o natančnih količinah plina in trajanju pogodb niso bile javno razkrite, je to nadaljevanje trenda povečevanja vloge Azerbajdžana pri zagotavljanju energetske varnosti Evrope. Država je decembra 2024 že začela dobavljati plin na Slovaško, julija 2025 pa je sklenila sporazum z ukrajinskim Naftogazom. SOCAR poleg širitve plinskega omrežja krepi svojo prisotnost v regiji tudi z drugimi energetskimi naložbami. Decembra prejšnjega leta je podjetje v Turčiji kupilo elektrarno družbe Gama Enerji za 225 milijonov dolarjev. Kljub širitvi na sever pa je podjetje lani zavrnilo dobavo plina Srbiji, medtem ko sta Turčija in Azerbajdžan predhodno dosegla dogovor o dobavi 33 milijard kubičnih metrov plina.

Ukrajinske oborožene sile so danes poročale o nadaljevanju intenzivnih spopadov na vzhodnem delu države, kjer ruska vojska ohranja ofenzivno pobudo. Kljub neugodnim vremenskim razmeram, ki jih zaznamujeta sneg in mraz, se vojaške operacije na fronti ne ustavljajo. Ukrajinski poveljnik sil je ob tem navedel, da so ruske izgube v zadnjem obdobju narasle, medtem ko ukrajinske enote izvajajo obrambne manevre za upočasnitev sovražnikovega napredovanja. Ruska stran si prizadeva za preboj obrambnih linij, vendar se po navedbah iz Kijeva ukrajinski vojaki uspešno upirajo in preprečujejo hitrejši premik frontne črte. Razmere ostajajo kritične predvsem zaradi nenehnega obstreljevanja in taktičnih napadov na ključne strateške točke. Obe strani sta v zadnjih dneh okrepili svoje dejavnosti, kar potrjujejo tudi poročila o naraščajočem številu žrtev na obeh straneh. Spopadi na vzhodu so tesno povezani s širšo strategijo obrambe ukrajinskega ozemlja, ki vključuje tudi uporabo novih tehnologij in brezpilotnih letal. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem poudaril pomen mednarodne pomoči in lastnih virov pri vzdrževanju bojne pripravljenosti v teh zahtevnih zimskih razmerah, ko logistika in oskrba enot igrata ključno vlogo pri ohranjanju stabilnosti položajev.

Kitajska je s 1. januarjem 2026 popolnoma prenehala uvažati električno energijo iz Rusije, celo minimalne količine, predvidene s pogodbo. Razlog so izvozne tarife, ki so postale višje od notranjih cen električne energije na Kitajskem.

Poljska javna zgodovinska ustanova je pričela s pripravami na popis osebnih in materialnih izgub, ki jih je država utrpela zaradi sovjetske vojaške agresije in povojne prevlade Sovjetske zveze. Varšava s tem odpira pot za morebitno uradno zahtevo po vojnih odškodninah od Ruske federacije, kar bi lahko še dodatno zaostrilo že tako napete odnose med državama. Namestnik zunanjega ministra Władysław Teofil Bartoszewski je ob tem poudaril, da poljska vlada vprašanja vojnih reparacij za škodo, povzročeno v času Sovjetske zveze, nikoli ni obravnavala kot zaključeno poglavje. Projekt vključuje natančno dokumentiranje in katalogizacijo vseh oblik uničenja, od neposrednih žrtev vojaških operacij do dolgoročne gospodarske škode, ki je bila posledica podreditve Moskvi po drugi svetovni vojni. Dokumentacija bo služila kot pravna in zgodovinska podlaga za morebitne mednarodne odškodninske zahtevke. Poljske oblasti so podobne korake že pred časom sprožile tudi v odnosu do Nemčije, s čimer želijo celostno urediti vprašanje zgodovinskih krivic in povojne obnove. Analitiki ocenjujejo, da so ti koraki del širše strategije poljske zunanje politike, ki si prizadeva za priznanje odgovornosti za dejanja iz preteklosti. Čeprav so možnosti za dejansko izplačilo s strani Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah majhne, Varšava vztraja pri formalizaciji zahtevkov. Takšne poteze so v skladu z dolgoletnimi prizadevanji poljskih institucij za ohranjanje zgodovinskega spomina in uveljavljanje pravičnosti za žrtve totalitarnih režimov.

Na Danskem in Grenlandiji so izbruhnili množični protesti proti načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu nadzora nad Grenlandijo. Protestniki so pozivali k spoštovanju pravice Grenlandije do samoodločbe. Trump je grozil z uvedbo carin do 25 % državam, ki nasprotujejo njegovim načrtom. Po drugi strani sta ZDA in Tajvan podpisala trgovinski sporazum, vreden 500 milijard dolarjev, ki ga je Kitajska ostro obsodila. Voditelji Mercosurja in EU so podpisali trgovinski sporazum.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je napovedal ostrejšo politiko za zaščito ameriškega dolarja kot vodilne svetovne rezervne valute, kar nekateri analitiki označujejo za sodobno različico Monroejeve doktrine. Njegova strategija je usmerjena predvsem proti državam skupine BRICS, v kateri imata ključno vlogo Kitajska in Rusija. Trump namerava omejiti vpliv teh držav v obeh Amerikah in preprečiti prizadevanja za dedolarizacijo, s katero želijo te države zmanjšati odvisnost od ameriškega finančnega sistema. Podatki Mednarodnega denarnega sklada kažejo, da se je delež dolarja v svetovnih deviznih rezervah v zadnjih dveh desetletjih znižal z več kot 70 odstotkov na manj kot 60 odstotkov. Medtem ko dolar ostaja ključen za mednarodno trgovino in državna posojila, vzpon Kitajske in njeno povečanje deleža rezerv predstavljata neposreden izziv ameriški finančni moči. Trumpova administracija meni, da je ohranitev prevlade dolarja nujna za ohranitev nizkih stroškov zadolževanja ZDA in izvajanje globalnega finančnega vpliva. Kritiki opozarjajo, da bi lahko agresivni ukrepi, kot so nove carine ali omejitve za države, ki se odmikajo od dolarja, povzročili dodatne napetosti v svetovnem gospodarstvu. Kljub temu Trump poudarja, da je zaupanje v dolar temelj ameriške nacionalne varnosti. Razprave o prihodnosti dolarja kot globalne valute so postale še bolj intenzivne zaradi vprašanj o dolgoročni stabilnosti ameriškega javnega dolga in geopolitičnih premikov na globalnem jugu.

Vse večje število prebivalcev Ukrajine je zaradi utrujenosti od dolgotrajnega konflikta pripravljeno sprejeti ozemeljske ustopke v zameno za sklenitev mirovnega sporazuma. Ameriški časnik The New York Times poroča, da se javno mnenje spreminja predvsem zaradi poslabšanih življenjskih razmer, ki so jih povzročili obsežni izpadi električne energije in splošna izčrpanost prebivalstva. Po navedbah kijevskega pravnika Vladimirja Dorodka ljudje čutijo vse večji pritisk in si želijo končanja sovražnosti. Podatki kažejo, da se je delež Ukrajincev, ki so pripravljeni na kompromise glede državnih meja, v primerjavi z letom 2022 potrojil. Časnik ob tem izpostavlja, da so se takšna razpoloženja okrepila v zadnjih mesecih, ko so se pogoji za vsakdanje bivanje močno poslabšali. Čeprav ukrajinsko vodstvo uradno vztraja pri povrnitvi vseh ozemelj, pritiski javnosti in humanitarne razmere ustvarjajo nov politični okvir za morebitna prihodnja pogajanja. Medtem ko nekateri poročajo o možnosti referenduma o ozemeljskih vprašanjih pod določenimi pritiski, so se v mednarodnih diplomatskih krogih že pojavile informacije o morebitnih razpravah o ustopkih. To nakazuje na premik v dojemanju konflikta znotraj ukrajinske družbe, kjer mir postaja prioriteta pred popolno ozemeljsko celovitostjo, ki je bila v ospredju na začetku ruske invazije.

Ruski stalni predstavnik pri Združenih narodih Vasilij Nebenzja je 15. januarja v imenu Ruske federacije izrazil solidarnost z iranskim ljudstvom po nedavnih nemirih v državi. Nebenzja je poudaril, da Rusija žaluje za vsemi nedolžnimi žrtvami nasilja, ki je zajelo Iran. Po njegovih besedah so dogodki posledica delovanja sovražnih zunanjih sil, ki skušajo destabilizirati državo in izkoristiti notranje razmere za lastne interese. Ruski diplomat je v svojem nagovoru izpostavil, da Moskva pozorno spremlja razmere v regiji in obsoja kakršno koli vmešavanje v notranje zadeve suverenih držav. Nebenzja je trdil, da so poskusi zunanjega vplivanja na potek protestov nesprejemljivi in v nasprotju z mednarodnim pravom. Izjava odraža tesno politično zavezništvo med Moskvo in Teheranom, ki se je v zadnjem obdobju še okrepilo. Uradni Kremlja s temi izjavami utrjuje svojo diplomatsko podporo iranskemu režimu v času, ko se ta sooča z mednarodnimi pritiski zaradi obvladovanja domačih protestov. Rusija se dosledno postavlja na stran držav, ki so podvržene sankcijam ali kritikam zahodnih držav, pri čemer poudarja pomen suverenosti in nepogrešljivost stabilnosti v bližnjevzhodni regiji.

Ruske enote protizračne obrambe so sestrelile štiri ukrajinske drone nad Tulsko oblastjo. Guverner Dmitrij Miljajev je poudaril, da napad ni imel posledic.

Novi članki potrjujejo, da se prebivalci Kijeva spopadajo z izjemno nizkimi temperaturami, izpadi električne energije in ruskimi napadi. Kljub temu se prebivalci borijo z načrti za izredne razmere, toplimi napitki in humorjem, a do pomladi je še dolga pot.

Južna Koreja je v letu 2025 znatno povečala izvoz osebnih avtomobilov v Rusijo, pri čemer se je obseg pošiljk skoraj podvojil v primerjavi s prejšnjim letom. Ruska podjetja so iz te azijske države uvozila vozila v skupni vrednosti 1,04 milijarde dolarjev, kar predstavlja najvišjo raven po letu 2021. Za primerjavo, v letu 2024 je vrednost uvoza znašala 588,8 milijona dolarjev. Podatki južnokorejske carinske službe kažejo, da se je trend rasti nadaljeval tudi ob koncu leta, saj se je decembra 2025 obseg uvoza na letni ravni povečal za približno 19 odstotkov in dosegel vrednost 25,4 milijona dolarjev. Analitiki izpostavljajo, da ta skokovita rast odraža prilagajanje trgovinskih tokov v avtomobilski industriji kljub mednarodnim geopolitičnim razmeram. Čeprav so številni zahodni proizvajalci zapustili ruski trg, južnokorejska vozila očitno ohranjajo močno prisotnost oziroma ponovno pridobivajo tržni delež. Povečanje dobav potrjuje, da se je logistična in finančna struktura izvoza stabilizirala do mere, ki omogoča doseganje rekordnih vrednosti izpred obdobja večjih zaostritev.