Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil močno namero, da bi Združene države Amerike prevzele nadzor nad Grenlandijo. Trump je v izjavi za medije v Beli hiši poudaril, da bodo ZDA glede tega otoka ukrepale ne glede na voljo tamkajšnjih oblasti, saj naj bi v nasprotnem primeru ozemlje lahko zasedli Rusija ali Kitajska. Ob tem je dejal, da bo Washington poskušal doseči dogovor po mirni poti, vendar ni izključil možnosti uporabe sile oziroma "težjega načina", če pogajanja ne bodo uspešna. Na njegove izjave so se ostro odzvali voditelji grenlandskih političnih strank, ki so v skupni izjavi poudarili svojo željo po neodvisnosti in samoodločbi. Izpostavili so, da ne želijo postati del ZDA in da o prihodnosti Grenlandije lahko odločajo le njeni prebivalci. Vlada v Nuuku in uradni Kopenhagen sta prav tako ponovila stališče, da Grenlandija ni naprodaj, kar so ZDA neuspešno poskušale izposlovati že v preteklosti. Morebitno ameriško vojaško posredovanje ali prisilen prevzem ozemlja pod dansko suverenostjo bi po mnenju evropskih voditeljev povzročilo nepopravljivo škodo v zavezništvu NATO. Čeprav Bela hiša preučuje različne možnosti za razširitev ameriškega vpliva na tem strateško pomembnem arktičnem območju, ostaja vprašanje, kako bi se na takšno agresivno potezo odzvale preostale članice severnoatlantskega zavezništva. Trumpova retorika odraža obnovljeno geostrateško zanimanje za Arktiko v luči krepitve ruskih in kitajskih interesov v regiji.

Litvansko ministrstvo za obrambo je napovedalo investicijo v višini 100 milijonov evrov za vzpostavitev novega vojaškega poligona v mestu Kapčiamiestis. Objekt bo stal na strateško pomembni lokaciji v neposredni bližini tromeje med Litvo, Belorusijo in Poljsko, kar predstavlja območje t. i. Suvalškega koridorja. Ta ozek pas ozemlja velja za eno najbolj kritičnih točk v obrambni arhitekturi zveze Nato, saj povezuje baltske države s preostalimi članicami zavezništva. Sredstva bodo namenjena izgradnji celovite infrastrukture, ki vključuje sodobna strelišča in vadbene objekte za potrebe litvanske vojske ter njenih zaveznikov. Odločitev za gradnjo odraža prizadevanja baltskih držav za okrepitev lastnih obrambnih zmogljivosti in povečanje vojaške prisotnosti v regiji, ki meji na Belorusijo. Gre za eno večjih posameznih investicij v vojaško infrastrukturo na tem območju v zadnjem obdobju. Projekt v Kapčiamiestisu, ki leži le približno deset kilometrov od meje, bo po mnenju strokovnjakov izboljšal odzivni čas in pripravljenost sil v primeru morebitne krize. Gradnja je del širšega načrta posodabljanja obrambnih sistemov Litve, ki se izvaja v luči spremenjenih varnostnih razmer v Vzhodni Evropi. Ministrstvo ob tem poudarja, da je krepitev infrastrukture ključna za zagotavljanje nacionalne varnosti in izpolnjevanje obveznosti do partnerjev v Natu.

Grenlandski voditelji so ponovno zavrnili pozive in grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede prevzema otoka. Poudarili so, da o prihodnosti Grenlandije lahko odločajo samo Grenlandci. Trump je izjavil, da bo ZDA ukrepala "po težji poti", če ne bo šlo "po lažji poti", kar je povzročilo dodatno zaskrbljenost.

Finska je 10. januarja 2026 uradno zaključila proces izstopa iz Ottawske konvencije, ki prepoveduje uporabo, proizvodnjo in skladiščenje protipjehotnih min. Odločitev o deponiranju odpovedi pogodbe je bila Združenim narodom predložena že 10. julija 2025, po preteku šestmesečnega odpovednega roka pa je država sedaj dokončno prostozavezujočih določil tega mednarodnega sporazuma. Po poročanju finske nacionalne radiotelevizije Yle bo država te vrste oborožitve znova vključila v svoj obrambni arzenal. Izstop iz konvencije predstavlja pomemben zasuk v finski obrambni doktrini, saj Helsinki protipjehotne mine označujejo za ekonomsko učinkovito sredstvo za varovanje svoje dolge kopenske meje. Finska vojska meni, da so te mine ključne za upočasnitev morebitnega napredovanja nasprotnikovih sil na zahtevnem terenu, kjer druge tehnološke rešitve ne zagotavljajo enake stopnje odvračanja. Odločitev odraža spremenjene varnostne razmere v regiji in prizadevanja države za okrepitev nacionalne odpornosti. Poteza je sprožila različne odzive v mednarodni javnosti, saj je Finska ena redkih držav, ki se je odločila za vrnitev k uporabi tovrstnega orožja po dolgoletnem spoštovanju prepovedi. Medtem ko vlada v Helsinkih poudarja nujnost prilagoditve obrambnih zmogljivosti, organizacije za človekove pravice opozarjajo na humanitarne posledice uporabe min. Kljub temu Finska vztraja, da bo uporaba min strogo nadzorovana in namenjena izključno nacionalni obrambi.

Član finske nacionalno-konservativne stranke Zavezništvo svobode Armando Mema je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS izjavil, da vodstvo Finske na skrivaj preučuje možnost namestitve jedrskega orožja na ozemlju republike. Po njegovih besedah naj bi v Helsinkih potekali tajni projekti in razprave o vključitvi tovrstne oborožitve v obrambno strategijo države, kar predstavlja pomemben odmik od prejšnje večdesetletne politike nevtralnosti. Mema je izpostavil, da bi takšna poteza lahko močno vplivala na regionalno varnostno arhitekturo v Severni Evropi. Čeprav finska vlada uradno ni potrdila tovrstnih načrtov, so njegove trditve sprožile odzive v ruskih medijih, kjer strokovnjaki že ocenjujejo, katera država bi lahko dobavila jedrsko orožje in kakšen bi bil morebiten odgovor Ruske federacije na takšno zaostritev. Finska se je po vstopu v zvezo Nato spopadala z novimi varnostnimi izzivi in spremenjeno obrambno držo. Morebitna namestitev jedrskega arzenala bi pomenila dodatno krepitev vojaške prisotnosti zahodnih zaveznic v neposredni bližini ruske meje, kar bi po mnenju analitikov lahko vodilo v novo fazo oboroževalne tekme v baltski regiji.

Svet za nacionalno varnost Grčije (KYSEA) je na sobotni seji pod predsedstvom premierja Kiriakosa Micotakisa sprejel odločitev o podaljšanju mandatov ključnim voditeljem obrambnih in varnostnih struktur v državi. Mandat so za eno leto podaljšali načelniku generalštaba kopenske vojske Georgiosu Kostidisu, načelniku mornarice Dimitriosu Elefteriosu Katarasu in načelniku letalstva Demostenu Grigorijadisu. Odločitev odraža prizadevanja vlade za ohranitev stabilnosti v vrhu oboroženih sil v času regionalnih izzivov. Poleg vojaškega vrha je svet podaljšal tudi mandata načelniku grške policije Dimitriosu Maliosu ter načelniku gasilske enote Teodorosu Vagiasu. Slednji bo svojo funkcijo opravljal kljub obsežnim kadrovskim spremembam v gasilskih vrstah, kjer je bilo zaradi izpolnitve 35 let delovne dobe upokojenih šest visokih častnikov. Med upokojenimi so namestnik načelnika in generalni inšpektorji za severno in južno Grčijo, kar napoveduje širšo reorganizacijo znotraj sil za zaščito in reševanje. Seja v palači Maksimos se je zaključila v dopoldanskih urah, uradno izjavo pa je podal vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis. Premier Micotakis je po zasedanju obeležil tudi deseto obletnico svojega vodenja stranke Nova demokracija. Kadrovske odločitve prihajajo v obdobju, ko se Grčija sooča s pritiski glede notranje varnosti in upravljanja naravnih nesreč, kar ostaja ena od prioritet trenutne administracije.

Južnokorejsko ministrstvo za obrambo je 10. oktobra ostro zanikalo obtožbe Pjongjanga, da je južnokorejska vojska vdrla v severnokorejski zračni prostor z brezpilotnimi letalniki. Kim Hong-cheol, vodja urada za obrambno politiko, je v uradni izjavi pojasnil, da vojska ne poseduje tovrstnih letalnikov, ki jih je opisala Severna Koreja, in da v navedenem času ni izvajala nobenih operacij na tem območju. Južna Koreja poudarja, da nima namena provocirati sosednje države in si prizadeva za zmanjšanje napetosti na polotoku. Predsednik Lee Jae-myung je zaradi resnosti situacije ukazal ustanovitev skupne preiskovalne skupine vojske in policije. Predsednik je poudaril, da bi morebitno civilno upravljanje brezpilotnih letalnikov čez mejo pomenilo hudo kaznivo dejanje, ki ogroža nacionalno varnost in mir na Korejskem polotoku. Vlada bo v sodelovanju z ustreznimi agencijami temeljito preučila možnost, da so letalnike upravljali posamezniki ali civilne organizacije. Napetosti so narasle po tem, ko je generalštab severnokorejske vojske objavil, da so septembra lani in 4. oktobra letos sestrelili južnokorejske brezpilotne letalnike, ki naj bi vzleteli z območja blizu meje. Svet za nacionalno varnost (NSC) v Seulu se je že sestal na izredni seji, da bi preučil navedbe Pjongjanga in usklajeval odzive države na morebitne nove provokacije.

Predsednica tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Zheng Liwen je potrdila priprave na morebitno obnovitev foruma med KMT in Komunistično partijo Kitajske, ki bi lahko vključeval tudi srečanje z najožjim kitajskim vodstvom. Zhengova je zavrnila očitke nacionalnih varnostnih organov o tajnih dogovorih in poudarila, da bo stranka o morebitnem srečanju z Xi Jinpingom, načrtovanem za marec, javnost obvestila takoj po doseženem dogovoru. Po njenih besedah je komunikacija s Pekingom tekoča, kitajska stran pa naj bi pokazala iskrenost in dobro voljo za dialog. Napetosti med tajvansko vlado in opozicijo so se stopnjevale po poročilih, da naj bi podpredsednik stranke Xiao Xucen januarja obiskal Peking kot predhodnica uradnemu forumu. Zhengova je kritizirala tajvanski Svet za nacionalno varnost, češ da namesto iskanja rešitev širi govorice in ovira prizadevanja za stabilizacijo razmer v ožini. Ob tem je zagotovila, da bodo vsi procesi potekali transparentno in brez prikritih pogojev, ki bi spodkopavali interese Tajvana. Oživitev stikov med največjo opozicijsko stranko in celinsko Kitajsko prihaja v času zaostrenih odnosov med uradnim Tajpejem in Pekingom. Medtem ko vlada predsednika Laija poudarja suverenost in opozarja na kitajsko vmešavanje, KMT zagovarja dialog kot ključno orodje za zmanjšanje tveganj. Načrtovana srečanja bi lahko bistveno vplivala na prihodnjo politično dinamiko v regiji in na odnose med obema stranema tajvanske ožine.

Načelnik indijskega obrambnega štaba general Anil Chauhan je v petek na festivalu javnih politik v Puni izjavil, da so bili nedavni hitri ustavni popravki v Pakistanu neposredna posledica neuspehov Islamabada med indijsko operacijo Sindoor. Po besedah generala Chauhana so pakistanske oblasti z ustavnimi spremembami poskušale odpraviti sistemske pomanjkljivosti in vrzeli v svoji vojaški ter državni strukturi, ki so se razkrile med omenjeno operacijo. Indijski obrambni vrh te poteze sosednje države interpretira kot javno priznanje poraza in nezmožnosti učinkovitega odzivanja na indijske strateške poteze. General Chauhan je ob tem poudaril, da operacija Sindoor ni končana, temveč se trenutno nahaja v stanju premora. Izpostavil je, da so pomanjkljivosti, ki jih je Pakistan ugotovil v svojem sistemu, prisilile tamkajšnjo vlado v nujno prilagoditev zakonodajnega okvira, kar potrjuje strateški vpliv indijskih vojaških dejavnosti na notranjo politiko sosednje države. Gre za eno najostrejših ocen indijskega vojaškega vrha glede vpliva njihovih operacij na ustavno ureditev sosednje jedrske sile. Poleg ocenjevanja razmer v Pakistanu je načelnik obrambnega štaba spregovoril tudi o notranji reorganizaciji indijskih oboroženih sil. Pojasnil je, da je vlada podaljšala rok za vzpostavitev skupnih operativnih poveljstev do 30. maja 2026. General je zagotovil, da so postopki v sklepni fazi in da si vojska prizadeva novo strukturo vzpostaviti še pred iztekom uradnega roka, kar ostaja ena njegovih ključnih prednostnih nalog v mandatu.

Tajvanska vojska in obalna straža sta kljub preteku kritičnih 72 ur nadaljevali obsežno iskalno akcijo za kapitanom Hsin Pai-yijem, ki je izginil med torkovim nočnim usposabljanjem z lovcem F-16V. Letalo petega polka letalstva je z radarjev izginilo nad morjem v bližini mesta Hualien, od koder je pilot domnevno izskočil s padalom. Reševalne ekipe so danes izkoristile nekoliko ugodnejše vremenske razmere in oslabljen veter za intenzivno preiskovanje morskega območja in obalnega pasu. Operacija vključuje vojaška letala, ladje mornarice in osebje obalne straže, ki se spopadajo z zahtevnimi razmerami na odprtem morju. Strokovnjaki v povezavi z nesrečo analizirajo možnost pojava prostorske dezorientacije, ki bi lahko botrovala strmoglavljenju sodobnega lovca block 20. Tajvanske oblasti so zavrnile očitke javnosti o napačni določitvi lokacije iskanja in poudarile, da so se enote odzvale takoj po prejetju signala o izginotju. Iskanje se nadaljuje s polno intenzivnostjo, čeprav možnosti za preživetje po treh dneh v morju strmo upadajo. Ministrstvo za obrambo je začasno prizemljilo del flote lovcev F-16 za izredni tehnični pregled, medtem ko preiskovalci analizirajo zadnje podatke z radarjev in komunikacijskih kanalov pred izginotjem letala s številko 6700.

Tajvansko ministrstvo za obrambo je v poročilu za parlament napovedalo načrte za vzpostavitev domačih proizvodnih linij za sodobno strelivo. Odločitev temelji na oceni, da bi bila oskrba preko morja in zraka v primeru vojnega konflikta močno otežena, hkrati pa se pripravljajo na visoko porabo obrambnih sredstev med morebitnimi spopadi. Tajvan bo pri tem aktivno sodeloval z zavezniškimi državami, od katerih želi pridobiti napredno tehnologijo za vzpostavitev avtonomne proizvodnje. Strateški premik vključuje vključevanje nove opreme in poglabljanje partnerstev z zavezniki za vzpostavitev modelov skupne proizvodnje. S tem želi otoška država zmanjšati odvisnost od zunanjih dobaviteljev in okrepiti svojo dolgoročno bojno vzdržljivost. Obrambno ministrstvo bo podrobnosti načrta predstavilo parlamentarnemu odboru za zunanjo politiko in obrambo na seji 12. junija. Načrtovana lokalna proizvodnja je del širših prizadevanj za vojaško modernizacijo Tajvana, ki se sooča z naraščajočimi pritiski s strani Kitajske. Ministrstvo poudarja, da je vzpostavitev samozadostnosti ključna za zagotavljanje nacionalne varnosti v razmerah, kjer bi klasične logistične poti lahko postale tarča blokade ali napadov.

Nekdanji visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je v intervjuju za španski časnik El País poudaril, da Združene države Amerike niso več ključna zaveznica evropskega bloka. Borrell je svojo oceno podal po objavi nove strategije nacionalne varnosti Bele hiše 5. decembra 2025, ki po njegovih besedah prinaša spremenjene zahteve in prioritete Washingtona. Izjave nekdanjega prvega diplomata Unije odražajo vse večje razhajanje v strateških interesih med Brusljem in Washingtonom. Borrell je v pogovoru izpostavil, da se mora Evropa v prihodnje bolj zanašati na lastne sile in razvijati svojo strateško avtonomijo. Njegove besede prihajajo v času, ko se čezatlantski odnosi spopadajo z novimi pritiski, povezanimi z varnostno politiko in gospodarskimi vprašanji. Čeprav so ZDA desetletja veljale za neomajnega partnerja, nekdanji zunanjepolitični predstavnik meni, da so se geopolitična razmerja nepopravljivo spremenila, kar zahteva korenit premik v evropski zunanji politiki in manjše zanašanje na ameriško podporo.

Odbor za nadzor v predstavniškem domu Združenih držav Amerike je izdal poziv za pričanje ameriškemu milijarderju Nevilleu Royu Singhamu, ki naj bi prek mreže nevladnih organizacij financiral radikalne proteste proti zvezni agenciji za priseljevanje in carine (ICE). Republikanska kongresnica Anna Paulina Luna trdi, da je Singhamovo finančno omrežje, ki ima sedež na Kitajskem in je tesno povezano s tamkajšnjo komunistično partijo, delovalo kot poveljniško in podporno vozlišče za organizacijo nemirov po državi. Preiskovalci sumijo, da so bila ta sredstva uporabljena za spodbujanje državljanskih nemirov in delitev znotraj ameriške družbe. Singham naj bi aktiviral omrežje nevladnih organizacij takoj po streljanju v Minneapolisu, ko so se po državi razširili protesti skrajno levih aktivistov. Po besedah kongresnice Lune so bili ti dogodki, vključno z lanskoletnimi nemiri v Los Angelesu, del širšega prizadevanja za oviranje dela zveznih agentov pri deportacijah. Preiskava se osredotoča na to, ali Kitajska prek Singhamovih financ neposredno vpliva na destabilizacijo ameriških notranjih zadev z uporabo tako imenovanega "industrijskega kompleksa za proteste". Analitiki opozarjajo, da gre za zapleten sistem financiranja, ki vključuje netransparentne sklade. Singham, ki se ga drži vzdevek "tovariš", naj bi finančno podpiral marksistične in socialistične skupine, ki izražajo protiameriška stališča. Kongresni odbor sedaj zahteva vpogled v finančne tokove in dokumentacijo, ki bi potrdila ali ovrgla neposredno vpletenost kitajskega političnega vrha v financiranje uličnih nemirov v Združenih državah Amerike.

Indijske oblasti so v mestu Pathankot v zvezni državi Pandžab pridržale 15-letnega dečka, ki naj bi pakistanskim obveščevalnim službam posredoval zaupne podatke o občutljivih vojaških lokacijah. Po navedbah policije je mladoletnik, sicer prebivalec okrožja Samba v zvezni državi Džamu in Kašmir, prek družbenih omrežij sodeloval z operativci pakistanske obveščevalne službe ISI in predstavniki pakistanske vojske. Preiskovalci so na njegovem mobilnem telefonu odkrili klepete in zapise klicev, ki potrjujejo pošiljanje fotografij in informacij o strateško pomembnih objektih v zadnjem letu dni. Načelnik policije v Pathankotu Daljinder Singh Dhillon je pojasnil, da je bil deček tarča radikalizacije na spletu, pri čemer so tuji akterji izkoristili njegovo čustveno ranljivost. Mladoletnik je namreč verjel, da je bil njegov oče pred letom dni umorjen, čeprav policijska preiskava tega ni potrdila. Ta sum je močno vplival na njegovo duševno stanje, kar so pakistanske agencije izkoristile za vzpostavitev stika. Zaradi incidenta so indijske oblasti izdale opozorilo na ravni celotne zvezne države glede podobnih poskusov novačenja otrok za namene vohunjenja.

Razprava o legalizaciji nadomestnega materinstva je povzročila polemike. Poslanka Chen Chao-Tzu je kritizirala stranko Minjindang zaradi nasprotovanja predlogu zakona, ki ga je nekoč podpiral celo predsednik Lai Ching-te. Poslanka Chen Ching-Hui se je zaradi očitkov umaknila iz obravnave zakona. Poslanka Kuomintanga, Li Yen-Hsiu, je obtožila uradnike za nacionalno varnost, da širijo lažne informacije o normalni izmenjavi med Kitajsko in Tajvanom. Napovedan je bil forum med Kuomintangom in Komunistično partijo, ki naj bi potekal konec meseca.

V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v zgodnjih jutranjih urah poročali o intenzivnem streljanju v bližini predsedniške palače Miraflores. Po navedbah prič in virov, blizu venezuelski vladi, so v neposredni bližini rezidencije zaznali tudi prisotnost neznanih brezpilotnih letalniki, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem napadu na državni vrh. Varnostne sile so na območju nemudoma okrepile svojo prisotnost, medtem ko uradnih informacij o morebitnih žrtvah ali storilcih za zdaj še ni. Incident se je zgodil v času povečanih političnih napetosti v državi. Agencija AFP poroča, da so očividci slišali rafalno streljanje, ki je trajalo dlje časa. Čeprav nekateri lokalni mediji dogodek opisujejo kot poskus napada z droni na palačo, venezuelske oblasti še niso podale končne izjave o naravi dogodka ali o tem, kje se je v času incidenta nahajal predsednik Nicolás Maduro. Razmere v prestolnici ostajajo napete, nadzor nad zračnim prostorom nad palačo pa je poostren.

Direktor ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI) Kash Patel je za novega namestnika direktorja imenoval Christopherja Raio, dosedanjega vodjo urada v New Yorku. Raia bo na drugem najpomembnejšem položaju v agenciji zamenjal Dana Bongina, ki je s funkcije odstopil prejšnji teden po manj kot letu dni vodenja. Z imenovanjem Raie, ki je veteran agencije z 22-letnim stažem, se v vodstvo FBI vrača tradicija, po kateri vsakodnevne operacije nadzoruje karierni agent z dolgoletnimi izkušnjami na terenu. Raia se je uradu pridružil leta 2003 po službovanju v obalni straži, v svoji karieri pa se je posvečal preiskavam nasilnega kriminala, trgovine z drogami in tolp. Pred vodenjem newyorške izpostave, kamor je bil imenovan lanskega aprila, je opravljal visoke funkcije na področju protiterorizma na sedežu agencije v Washingtonu. Med njegove vidnejše dosežke sodi vodenje odziva na lanski napad s tovornjakom v New Orleansu, ki se je zgodil na novo leto. Zamenjava na vrhu FBI prihaja po obdobju notranjih napetosti, ki so zaznamovale mandat Dana Bongina. Bongino se je po navedbah virov težko prilagajal zahtevam operativnega vodenja, kar je povzročilo trenja znotraj organizacije. Pričakuje se, da bo Raia s svojimi izkušnjami s področja nacionalne varnosti in protiterorizma stabiliziral delovanje agencije in okrepil sodelovanje med različnimi oddelki v času povečanih varnostnih izzivov.

Iranski varnostni organi in pravosodje so razbili več oboroženih terorističnih celic ter aretirali operativce s tujimi povezavami, ki so bili vpleteni v val nemirov po vsej državi. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je v petkovem televizijskem intervjuju opozoril, da so varnostne sile pripravljene na najstrožji možni odziv zoper posameznike, ki izvajajo organizirane napade na iranski narod. Po navedbah iranskih oblasti so ti tuji plačanci povzročili smrt več policistov in uslužbencev organov pregona. Laridžani je poudaril, da so varnostne sile dobile jasna navodila za spopadanje z oboroženim nasiljem, ki ga po trditvah Teherana podpirajo tuje obveščevalne službe, vključno z Izraelom. Operacija iskanja domnevnih agentov Mosada se nadaljuje, medtem ko vlada poskuša stabilizirati razmere po nizu smrtonosnih napadov na policijske enote. Iranski uradniki trdijo, da so nemiri vodeni iz tujine z namenom destabilizacije države. Pravosodne oblasti so potrdile, da bodo vsi pridržani operativci, ki so sodelovali v oboroženih uporih, obravnavani po hitrih postopkih. Iran v zadnjem obdobju beleži povečano napetost na svojih mejah in v notranjosti, kar pripisujejo delovanju tujih akterjev, ki izkoriščajo lokalne proteste za izvajanje terorističnih dejavnosti. Državni organi obljubljajo, da bodo zaščitili nacionalno varnost z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Iranski predsednik Masud Pezeškjan je po nedavnih nemirih in incidentih v provinci Ilam ministru za notranje zadeve ukazal ustanovitev posebne komisije za celovito preiskavo dogodkov. Predsednik je ob tem poudaril nujnost ohranjanja javnega miru in zagotavljanja trajne varnosti v regiji. Po navedbah uradnih virov morajo strokovnjaki natančno in večplastno preučiti vzroke ter okoliščine, ki so privedle do destabilizacije razmer v tej obmejni provinci. Preiskovalna ekipa pod okriljem notranjega ministrstva bo zadolžena za pripravo podrobnega poročila o incidentih, ki so v zadnjih dneh pretresli Ilam. Odločitev predsednika Pezeškjana odraža prizadevanja teheranske administracije za hitro umiritev napetosti na obrobju države, kjer se oblasti pogosto spopadajo z varnostnimi izzivi. Za zdaj podrobnosti o žrtvah ali gmotni škodi v uradnih izjavah niso bile razkrite, vendar ukrep nakazuje na resnost situacije na terenu.

V četrtek, 8. januarja 2025, je bilo nad Los Angelesom opaženo ameriško vojaško letalo E-4B Nightwatch, ki je v javnosti znano pod imenom "letalo sodnega dne". Pojava tega letečega poveljniškega centra, ki je neposredno podrejen Pentagonu, je na družbenih omrežjih sprožila val ugibanj in zaskrbljenosti, saj se tovrstna letala le redko pojavljajo v javnosti. Letalo je opremljeno z napredno tehnologijo za delovanje v primeru jedrske vojne ali popolnega uničenja zemeljske infrastrukture. Kmalu po dogodku so uradni viri potrdili, da je bila prisotnost letala del načrtovane poti ameriškega obrambnega ministra Lloyda Austina. Kljub pojasnilom so nekateri mediji in opazovalci poudarili simbolno težo letala, ki je bilo v operativne namene nazadnje v širšem obsegu uporabljeno ob terorističnih napadih 11. septembra 2001. Tokratni polet je služil kot logistična podpora obrambnemu sekretarju, vendar je specifična narava plovila pritegnila pozornost zaradi trenutnih globalnih napetosti. E-4B Nightwatch je predelan Boeing 747-200, ki služi kot mobilno poveljniško mesto za predsednika ZDA, obrambnega ministra in načelnika združenega štaba oboroženih sil. Njegova konstrukcija omogoča odpornost na elektromagnetne impulze ob jedrskih eksplozijah, kar omogoča vodenje države tudi v najbolj ekstremnih razmerah. Čeprav so poleti rutinski, so v mestnih središčih, kot je Los Angeles, redki in zato vedno predmet intenzivne javne razprave.

Nigrska vojaška hunta je 26. decembra sprejela odlok o splošni mobilizaciji, ki oblastem podeljuje široka pooblastila za spopadanje z varnostnimi grožnjami, hkrati pa resno ogroža človekove pravice v državi. Novi pravni okvir vladi omogoča vpoklic državljanov, zaseg premoženja, prisilno prijavo domnevno sovražnih dejavnosti in omejevanje komunikacij, ki bi po mnenju oblasti lahko škodovale nacionalnim mobilizacijskim prizadevanjem. Svetovne organizacije opozarjajo, da so ukrepi namenjeni predvsem zatiranju notranje opozicije in utrjevanju oblasti po lanskem vojaškem udaru. Odlok vsebuje sporne določbe, ki državljane zavezujejo k prijavi tujcev iz sovražnih držav, pri čemer termini niso natančno definirani, kar omogoča arbitrarno uporabo zakona proti kritikom režima. Oblasti so ukrep utemeljile s potrebo po ohranitvi ozemeljske celovitosti in državne suverenosti pred notranjimi in zunanjimi grožnjami, vendar analitiki poudarjajo, da se s tem dodatno zožuje državljanski prostor. Ukrepi neposredno omejujejo svobodo gibanja in izražanja, ki sta bili v Nigru že pred tem pod močnim pritiskom. Zaskrbljenost mednarodne skupnosti narašča, saj se zdi, da vojaška oblast uporablja varnostno krizo kot izgovor za popoln nadzor nad prebivalstvom. Od državnega udara julija 2023 se je stanje na področju človekovih pravic v državi vztrajno slabšalo, novi odlok pa predstavlja vrhunec prizadevanj hunte za utišanje kakršnega koli mirnega nasprotovanja ali neodvisnega poročanja o stanju v državi.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v petek v televizijskem nagovoru nagovoril državljane glede vala protestov, ki so zajeli državo zaradi gospodarskih težav, in nedavnih dogodkov, ki jih je označil za teroristična dejanja. Državna televizija je prenos napovedala le nekaj minut pred začetkom govora, kar poudarja nujnost odziva oblasti na stopnjevanje nemirov v državi. Hamenej je v svojem nastopu poskušal opredeliti naravo protestov in jih povezati z zunanjimi grožnjami varnosti države. Protesti, ki se po državi širijo zaradi vse slabših gospodarskih razmer, visokih življenjskih stroškov in inflacije, predstavljajo velik izziv za iransko politično vodstvo. Hamenejev nagovor se je osredotočil na ohranjanje stabilnosti in diskreditacijo določenih protestniških gibanj, ki jih režim obtožuje sodelovanja pri destabilizaciji države. Nagovor prihaja v času, ko se Iran spopada z mednarodnim pritiskom in notranjim nezadovoljstvom. Nadaljnje poročanje državnih medijev nakazuje, da bo režim po tem nagovoru verjetno stopnjeval ukrepe za zajezitev protestov, ki jih Hamenej interpretira skozi prizmo nacionalne varnosti. Vrhovni voditelj je poudaril, da so določeni incidenti presegli meje mirnega izražanja mnenj in se sprevrgli v dejanja, ki ogrožajo javni red in mir. Odziv javnosti na njegove besede bo ključen za nadaljnji razvoj dogodkov v Iranu.

Turške varnostne sile so v obsežni protiteroristični operaciji, ki je potekala v devetih provincah s središčem v Mersinu, pridržale 17 oseb, domnevno povezanih s teroristično organizacijo Islamska država (DEAŞ). Po opravljenih zaslišanjih in sodnih postopkih je sodišče za devet osumljencev odredilo pripor, preostali pa ostajajo v postopku. Operacija predstavlja del širših prizadevanj turških oblasti za zatiranje spečih celic in logističnih mrež ekstremističnih skupin v državi. Akcija je bila usmerjena proti posameznikom, ki so osumljeni načrtovanja terorističnih dejanj ali zagotavljanja podpore delovanju prepovedane skupine. Policijske enote so hkrati vstopile na več naslovov, pri čemer so zasegle tudi dokumentacijo in digitalne naprave, ki bi lahko služile kot dokazno gradivo v nadaljnji preiskavi. Turški notranji organi poudarjajo, da bodo tovrstne dejavnosti nadaljevali, dokler ne bo odpravljena grožnja, ki jo predstavljajo radikalne milice. Sodni organi so potrdili, da so bili dokazi dovolj obremenilni za odreditev pripora za večino ključnih osumljencev. Mersin, kot pomembno pristaniško mesto, ostaja strateška točka za nadzor varnostnih razmer na jugu države, kjer so operacije proti pripadnikom Islamske države pogostejše zaradi bližine kriznih žarišč. Turčija ostaja odločna pri izvajanju svoje protiteroristične strategije znotraj meja in v sodelovanju z mednarodnimi partnerji.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike je prek urada za strateški kapital (OSC) objavilo pobudo 'DIVE', s katero želi premostiti vrzel med Wall Streetom in obrambno industrijo. Namen projekta je pridobiti globlji vpogled v zasebne investicijske tokove, ki oblikujejo prihodnost obrambne tehnologije, ter spodbuditi komercialne rešitve za nacionalno varnost. Obrambno ministrstvo s tem odgovarja na potrebo po hitrejšem prilagajanju tržnim dinamikam tveganega kapitala in zasebnega kreditiranja. Istočasno so netradicionalna obrambna podjetja, kot je Anduril Technologies, pozdravila nov izvršni ukaz predsednika Donalda Trumpa, ki cilja na neučinkovitost velikih uveljavljenih pogodbenikov. Trumpova administracija pritiska na celoten ekosistem, naj poveča proizvodne zmogljivosti in hitreje uvaja inovacije na področju obrambnih sistemov. Podjetniki poudarjajo, da bodo nagrajena tista podjetja, ki bodo sposobna zanesljivo in hitro povečati obseg proizvodnje v skladu z državnimi prioritetami. Na finančnih trgih sta digitalni valuti eter in XRP beležili povečan pritisk kupcev, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zvišanje cen. Kljub prisotnosti določenih odpornih ravni na trgu, tehnične analize kažejo na kopičenje zagona, ki bi lahko vodil do preboja. Analitiki poudarjajo pomen tehnoloških rešitev in algoritmov pri optimizaciji strategij trgovanja v trenutno nestanovitnih razmerah na kripto trgu.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Iranski generalni tožilec je v uradni izjavi poudaril, da varnost državljanov in mir v družbi predstavljata t. i. rdečo linijo za pravosodne organe države. Po njegovih besedah so določeni posamezniki v nedavnih dogodkih poskušali destabilizirati socialno in psihološko varnost s spodbujanjem manj privilegiranih slojev prebivalstva. Napovedal je, da se bo pravosodje z vsemi razpoložljivimi sredstvi odločno odzvalo na morebitne grožnje nacionalni varnosti. Tožilec je ob tem izpostavil, da zunanji sovražniki režima izkoriščajo koncepte, kot sta diskriminacija in neenakost, za ustvarjanje negativnega vzdušja proti državnemu sistemu. Kljub tem poskusom je izrazil prepričanje, da bodo takšne zarote ostale neuspešne. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, kjer oblasti poskušajo utrditi nadzor nad javnim redom in mirom po državi.

Tajvan je v letu 2025 zabeležil dramatičen porast kibernetskih vdorov, ki so po navedbah tajvanske nacionalne varnostne agencije (NSB) izvirali predvsem s kitajske celine. Po uradnih podatkih je otok dnevno v povprečju beležil približno 2,63 milijona napadov, kar na letni ravni predstavlja več kot 960 milijonov incidentov. V primerjavi s prejšnjim letom se je intenzivnost teh dejanj povečala za šest odstotkov. NSB v svojem poročilu neposredno odgovornost pripisuje kitajski t. i. kibernetski vojski, ki sistematično cilja na tajvansko kritično infrastrukturo, vladne ustanove in tehnološki sektor. Povečanje števila napadov kaže na stopnjevanje digitalnega pritiska Pekinga na otok, ki ga Kitajska še vedno obravnava kot del svojega ozemlja. Tajvanske oblasti opozarjajo, da so ti vdori del širše strategije hibridnega vojskovanja, katere namen je destabilizacija družbe in preizkušanje obrambnih zmogljivosti otoka.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je izvedla vojaško operacijo v Venezueli, med katero so ameriške sile v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times potrdil, da bodo Združene države Amerike prevzele dolgotrajen nadzor nad državo, pri čemer je poudaril, da nameravajo ZDA upravljati z venezuelskimi zalogami nafte več let. Trump je ob tem odkrito zavrnil avtoriteto mednarodnega prava in izjavil, da se pri svojih odločitvah nanj ne ozira. Akcija sledi strateškim usmeritvam Strategije za nacionalno varnost (NSS), ki Zahodno poloblo opredeljuje kot prednostno območje za krepitev ameriškega vpliva in zagotavljanje varnosti. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da Washington ne bo dopustil, da bi regija služila kot oporišče za ameriške tekmece in nasprotnike. Kljub uradnim izjavam pa javnomnenjske raziskave kažejo, da ameriška javnost Latinske Amerike ne uvršča med svoje zunanjepolitične prioritete. V Beli hiši je za petek že sklican sestanek z vodilnimi predstavniki največjih svetovnih naftnih družb, kjer bodo razpravljali o prihodnosti venezuelske naftne industrije. Trumpova napoved o izkoriščanju venezuelskih virov je sprožila številne kritike, medtem ko ameriški senat že glasuje o omejitvi predsednikovih pooblastil za vojaško posredovanje v tej južnoameriški državi. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in postopnega stopnjevanja ameriške prisotnosti v regiji.

Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela Željka Cvijanović, srbska članica Predsedstva BiH. V Trebinju je Vučić izjavil, da je Srbija zavezana dialogu in miru, a bo pripravljena braniti se pred potencialnimi agresorji. Pred obiskom Trebinja je Vučić obiskal tudi Manastir Svetog Vasilija Tvrdoškog i Ostroškog v Mrkonjićih.

Donald Trump je ponovil svojo izjavo, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi lastne varnosti, in to kljub pozivom danske premierke, naj ZDA prenehajo s tovrstnimi grožnjami. Poleg Grenlandije je Trump začel groziti še Kubi in Iranu, kar nakazuje na vse bolj odločno držo pri uveljavljanju ameriških interesov.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović. Med obiskom v Hercegovini bo Vučić obiskal tudi samostan Svetega Vasilija Tvrdoškega in Ostroškega v Mrkonjićih, skupaj z vodstvom Republike Srbske.

Tajvanske oblasti so Kitajsko uradno obtožile izvajanja t. i. hibridne vojne, ki se odraža v drastičnem porastu kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Po podatkih tajvanskih varnostnih služb so v letu 2025 zabeležili povprečno 2,6 milijona napadov na dan, kar predstavlja močno okrepitev pritiska v primerjavi s preteklimi leti. Glavne tarče teh dejavnosti so predvsem bolnišnice in bančni sektor, kar neposredno ogroža socialno stabilnost in finančni sistem države. Peking vse obtožbe o vpletenosti v sistematične vdore vztrajno zanika, vendar Tajpej opozarja na vzorce delovanja, ki sovpadajo s širšimi geopolitičnimi apetiti Kitajske. Napadi na zdravstveni sistem povzročajo motnje pri oskrbi bolnikov, medtem ko poskusi vdorov v finančne institucije povzročajo negotovost na trgih. Tajvanski strokovnjaki za varnost poudarjajo, da gre za poskus destabilizacije družbe brez uporabe konvencionalnega orožja, kar ustreza definiciji hibridnega vojskovanja.

Češki predsednik Petr Pavel se je v sredo udeležil zasedanja Sveta za nacionalno varnost (BRS), kjer so razpravljali o ključnih varnostnih vprašanjih države. To je bilo prvo srečanje sveta v novi sestavi, osrednja tema pogovorov pa je bila prihodnost češke pobude za nabavo streliva. Gre za strateški projekt, v okviru katerega Češka republika posreduje pri dobavi streliva velikega kalibra za ukrajinske oborožene sile, ki se spopadajo z rusko agresijo. Urad predsednika republike je potrdil, da je bila udeležba Pavla namenjena uskladitvi zunanjepolitičnih in obrambnih prednostnih nalog države. Poleg vprašanj o nadaljnji podpori Ukrajini so člani sveta obravnavali tudi trenutne varnostne razmere v Evropi in pripravljenost čeških obrambnih struktur na morebitne hibridne grožnje. Sodelovanje predsednika na takšnih sejah poudarja pomen, ki ga Češka pripisuje kontinuiteti vojaške pomoči in utrjevanju svoje vloge znotraj zavezništva Nato.

Nigerijski minister za informiranje Mohammed Idris je ob začetku novega leta nagovoril javnost glede trenutne smeri države in poudaril nujnost vztrajanja pri zastavljenih gospodarskih reformah. Idris je priznal, da se prebivalstvo sooča z resnimi izzivi, predvsem zaradi visokih cen hrane in vprašanj splošne varnosti v lokalnih skupnostih. Po njegovih besedah so vprašanja državljanov o prihodnosti države legitimna, vendar ostaja vlada zavezana trenutni poti, ki naj bi dolgoročno stabilizirala gospodarstvo. Minister je v uradni izjavi poudaril, da so trenutni pritiski na trgu in v gospodinjstvih posledica širših strukturnih sprememb, ki so nujne za napredek Nigerije. Pozval je k potrpežljivosti in enotnosti, medtem ko vlada pod vodstvom predsednika Bole Tinubuja izvaja ukrepe za obvladovanje inflacije in izboljšanje varnostnih razmer, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo in distribucijo dobrin. Kljub težkim razmeram v državi minister Idris meni, da je ohranitev sedanje smeri ključna za prihodnjo blaginjo Nigerijcev.

Po poročanju ruskih medijev je v ameriškem zaporu umrl nekdanji uslužbenec Cie Aldrich Ames, ki je bil obsojen na dosmrtni zapor zaradi vohunjenja v korist Rusije. Star je bil 84 let.

Vlada Burkine Faso je na seji pod vodstvom predsednika prehodnega obdobja, kapetana Ibrahima Traoreja, sprejela odločitev o uradnem preoblikovanju Brigade prostovoljcev za obrambo domovine (VDP) v polnopravno vojaško enoto. Ta poteza pomeni ključni korak v prestrukturiranju varnostnih sil države, ki se spopada z dolgoletnimi grožnjami oboroženih skupin in terorizmom na svojem ozemlju. S tem korakom bodo prostovoljne enote, ki so prej delovale kot pomožne sile, zdaj tesneje integrirane v uradno obrambno strukturo države. Svet ministrov je na zasedanju v Ouagadougouju obravnaval več poročil o nacionalni varnosti in logističnih potrebah novoustanovljenega vojaškega ranga. Kapetan Traore je ob tem poudaril pomen enotnosti in profesionalizacije vseh obrambnih sil v boju za ponovno vzpostavitev ozemeljske celovitosti. Reforma predvideva boljše usposabljanje, opremljanje in poveljevanje, kar naj bi povečalo učinkovitost operacij na terenu. Odločitev o povzdignjenju statusa prostovoljcev odraža stopnjevanje prizadevanj za stabilizacijo države v zahtevnih varnostnih razmerah. Analitiki ocenjujejo, da gre za poskus centralizacije vojaške moči pod neposrednim nadzorom predsedstva, hkrati pa naj bi s tem zagotovili večjo pravno varnost in socialno zaščito za tisoče državljanov, ki so se pridružili boju proti skrajnežem.

V Izraelu je zavladala panika med tisoči državljani, ki so na svoje mobilne naprave prejeli nenavadna sporočila, ki so vsebovala njihove osebne podatke. Incident je povzročil preplah na okupiranih ozemljih, saj so prejemniki vsebino sporočil razumeli kot neposreden vdor v svojo zasebnost in varnost. Pošiljanje tovrstnih informacij je v javnosti sprožilo ugibanja o morebitni vpletenosti tujih akterjev v kibernetski napad. Izraelski viri poročajo o šoku in strahu med prebivalstvom, saj so bila sporočila poslana usmerjeno in v velikem obsegu. Čeprav uradne potrditve o izvoru napada še ni, nekateri mediji v regiji dogodek povezujejo z iranskimi dejavnostmi na področju kibernetskega vojskovanja. Varnostne službe preiskujejo metodo vdora v baze podatkov, prek katerih so napadalci pridobili telefonske številke in osebne identitete državljanov. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kar še dodatno prispeva k občutku negotovosti med prebivalci.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Po smrti 37-letne matere treh otrok, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent ICE, so se pojavile obsodbe in pozivi k preiskavi. Primer je sprožil burne odzive, pri čemer so nekateri dejanje označili za domači terorizem, drugi pa so kritizirali podpredsednika JD Vancea zaradi blatenja žrtve. Nekdanji pravni svetovalec FBI je opozoril na zaskrbljujoč razvoj v preiskavi smrtonosnega streljanja.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Po napadu na Venezuelo je Donald Trump nakazal, da bi lahko sledile še druge vojaške intervencije. Demokrati so hitro obsodili Trumpovo operacijo zajetja Nicolása Madura in jo označili za odvračanje pozornosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru napovedal teden intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi doseči pravičen konec vojne z Rusijo. Načrtovana so srečanja po Evropi, katerih namen je krepitev ukrajinske obrambe in iskanje diplomatskih rešitev, čeprav podrobnosti o točnih lokacijah in terminih uradno še niso bile razkrite. Zelenski je poudaril, da se Ukrajina pripravlja na dva možna scenarija: diplomatsko pot ali nadaljevanje aktivne obrambe, če pritisk mednarodnih partnerjev na Rusijo ne bo zadostoval za prekinitev agresije. V sklopu teh prizadevanj so se načelniki generalštabov zavezniških držav danes sestali v Kijevu, kjer so razpravljali o prihodnji vojaški podpori in strateški usmeritvi države. Že v dneh pred tem so se v ukrajinski prestolnici srečali svetovalci za nacionalno varnost iz 14 držav Evropske unije in Kanade. Diplomatski niz se bo nadaljeval v Parizu, kjer bo koalicija pod vodstvom Francije in Velike Britanije pregledala rezultate kijevskih pogovorov. Kljub diplomatskim premikom pa so razmere na fronti ostale napete; ukrajinski generalštab je poročal o 154 spopadih v enem dnevu, pri čemer so bile ruske sile najaktivnejše na območjih Pokrovska in Guljajpolja.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Danska premierka Mette Frederiksen je ponovila svoje opozorilo, da bi morebitna invazija Združenih držav Amerike na Grenlandijo pomenila konec zveze NATO. Njene izjave so odziv na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu nadzora nad tem danskim ozemljem.

Bela hiša je potrdila, da administracija Donalda Trumpa preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, vključno z uporabo vojaških sil. Predsednik Trump in njegova ekipa aktivno razmišljajo o različnih možnostih za prevzem nadzora nad tem ozemljem, ki pripada Danski.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da bi morebitna ameriška invazija na Grenland pomenila konec zveze Nato in varnostne ureditve, vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Njene izjave so odziv na pretekle grožnje Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je ob praznovanju svetega krsta oziroma teofanije državljanom namenil poslanico, v kateri je izpostavil ključne izzive, s katerimi se sooča država v spremenjenih mednarodnih okoliščinah. Premier je poudaril, da praznik prinaša novo moč za vztrajanje pri začrtani strateški poti, ter izrazil prepričanje, da so najboljši časi za Grčijo še pred njo. Njegov govor je bil osredotočen na potrebo po narodni enotnosti in kolektivnem načrtovanju prihodnosti. Posebno pozornost je Micotakis namenil prilagajanju vladnih politik novemu zemljevidu svetovnih razmerij, pri čemer je kot prednostno nalogo izpostavil zaščito nacionalnih interesov. V svojem nagovoru je izrecno omenil pomen krepitve obrambne sposobnosti države, kar odraža trenutne geopolitične napetosti v regiji vzhodnega Sredozemlja. Po njegovih besedah bo Grčija le z enotnostjo in jasnim strateškim načrtom lahko uspešno krmarila skozi sodobne varnostne in gospodarske izzive.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Donald Trump je zavrnil pomilostitev Seanu "Diddyju" Combsu, ki je zaprosil za pomilostitev preko pisma. Zavrnil je tudi pomilostitev Samu Bankman-Friedu (SBF), ustanovitelju FTX.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Dansko ministrstvo za obrambo je potrdilo veljavnost vojaške direktive iz leta 1952, ki danskim vojakom nalaga oborožen odpor v primeru poskusa zasedbe Grenlanda, in sicer tudi brez izrecnega ukaza vrhovnega poveljstva. Navodilo določa, da morajo enote uporabiti silo proti katerikoli tuji vojski, ki bi skušala prevzeti nadzor nad tem strateškim otokom, ne glede na to, ali gre za sovražno silo ali sile zaveznic, vključno z vojsko Združenih držav Amerike. Potrditev te stare direktive prihaja v času ponovnih geopolitičnih razprav o statusu Grenlanda in morebitnih interesih tujih velesil po nadzoru nad njegovim ozemljem. Dokument iz obdobja hladne vojne je bil zasnovan z namenom zagotavljanja takojšnjega odziva v primeru nenadne agresije, ko komunikacijske poti z dansko prestolnico morda ne bi delovale. Ministrstvo je poudarilo, da avtonomija vojakov pri odločanju o uporabi ognja ostaja ključni element danske obrambne strategije na Arktiki. Čeprav so Združene države Amerike ključna zaveznica Danske v okviru zveze NATO, direktiva jasno nakazuje, da nobena tuja sila nima pravice do enostranske zasedbe ozemlja pod dansko suverenostjo. To vprašanje je postalo še posebej aktualno po preteklih izjavah nekaterih ameriških predstavnikov o možnosti nakupa ali prevzema večjega vpliva nad otokom, kar Danska vztrajno zavrača kot kršitev svoje ozemeljske celovitosti.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Direktor Granične policije Bosne in Hercegovine je v četrtek izjavil, da so prejete informacije o možnem napadu na enega od mejnih prehodov s Hrvaško netočne. Po prejemu sporočila o 34 osebah iz Afganistana, ki naj bi napadle Orašje, so preverili navedbe in ugotovili, da so lažne.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Bela hiša je v najnovejših izjavah namestnika vodje kabineta Stephena Millerja ponovno izpostavila namero Združenih držav Amerike, da Grenlandijo vključijo pod svojo suverenost. Miller je poudaril, da se nobena država ne bo vojaško zoperstavila Združenim državam Amerike zaradi tega vprašanja, s čimer je podvojil prizadevanja administracije za uresničitev načrta, ki ga je že v svojem prvem mandatu načrtoval Donald Trump. Po njegovih besedah Washington ne pričakuje oboroženega odpora ali konflikta glede statusa tega strateškega otoka. Združene države Amerike si prizadevajo Grenlandijo preoblikovati v ameriško ozemlje, kar bi močno spremenilo geopolitično sliko Arktike. Kljub temu da je otok trenutno pod dansko suverenostjo, se zdi, da Bela hiša računa na svojo vojaško in politično prevlado pri reševanju tega vprašanja. Millerjeve izjave nakazujejo na agresivno zunanjo politiko, ki temelji na predpostavki, da se mednarodna skupnost ne bo odločila za neposreden spopad z ameriškimi silami zaradi ozemlja, ki velja za ključno območje prihodnjih gospodarskih in varnostnih interesov.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Iran je v uradni izjavi poudaril, da se bo na vsako sovražno dejanje ali agresijo odzval odločno, sorazmerno in neomajno. Teheran je varnost države označil za svojo "rdečo črto" in opozoril predvsem Združene države Amerike ter Izrael, da bodo morebitni napadi sprožili takojšen povračilni ukrep. Izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji, kjer iranske oblasti vztrajajo pri pravici do obrambe svoje suverenosti. Napovedi o povračilnih ukrepih so namenjene odvračanju morebitnih vojaških posredovanj, pri čemer iransko vodstvo poudarja, da ne bodo dopustili nikakršnih kršitev svojih meja ali strateških interesov. Retorika Teherana odraža stopnjevanje diplomatskih in vojaških trenj, ki vplivajo na širšo stabilnost na Bližnjem vzhodu. Dokumenti nakazujejo, da so iranske oborožene sile v stanju visoke pripravljenosti na morebitne sovražne premike tujih sil.

Bela hiša je v torek uradno potrdila, da administracija predsednika Donalda Trumpa proučuje različne možnosti za pridobitev Grenlandije, pri čemer niso izključili niti uporabe vojaških sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je v izjavi za javnost poudarila, da nakup tega strateškega arktičnega otoka predstavlja prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Po njenih besedah je ta korak ključen za odvračanje nasprotnikov v arktični regiji, kjer se krepijo geopolitične napetosti. Predsednik Trump in njegova ekipa trenutno razpravljata o nizu ukrepov, s katerimi bi uresničili ta cilj. Čeprav so podrobnosti o vojaških možnostih ostale nejasne, je napoved sprožila nemudne odzive v mednarodni javnosti. Bela hiša trdi, da je nadzor nad Grenlandijo nujen zaradi zaščite ameriških interesov in ohranjanja stabilnosti na severu. Projekt nakupa otoka, ki je pod dansko suverenostjo, ostaja eden najbolj kontroverznih zunanjepolitičnih načrtov sedanje administracije, ki Grenlandijo vidi kot neizkoriščen strateški in gospodarski vir.

Ameriška vlada pod vodstvom predsednika Trumpa je ponovno potrdila svoje zahteve glede Grenlandije in celo omenila možnost vojaških ukrepov, s čimer se je povečal pritisk na Dansko. Senator Rubio meni, da bi ZDA morale kupiti Grenlandijo in ne izvajati vojaškega posredovanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z dekretom razrešil še tri visoke uslužbence ukrajinske nacionalne varnostne službe (SBU). Ta poteza predstavlja nadaljevanje obsežnih kadrovskih sprememb znotraj obveščevalnih struktur države, ki potekajo v času povečanih varnostnih izzivov in prizadevanj za notranjo reorganizacijo obrambnega sistema. Najnovejše odstavitev sledijo ponedeljkovi razrešitvi načelnika iste agencije Vasila Maljuka. Čeprav uradni razlogi za nenadno menjavo vodstva v javnih izjavah niso bili podrobno pojasnjeni, poteza kaže na predsednikovo nezadovoljstvo z delovanjem ključnih obveščevalnih organov ali na potrebo po hitri konsolidaciji nadzora nad varnostnim aparatom države. SBU ima sicer osrednjo vlogo pri odkrivanju ruskih kolaborantov in preprečevanju sabotaž na ukrajinskem ozemlju.

Grenlandski premier, Jens-Frederik Nielsen, je ostro obsodil ponavljajoče se grožnje Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad Grenlandijo. Britanski premier, Keir Starmer, je izjavil, da morata o prihodnosti Grenlandije odločati izključno Grenlandija in Danska, s čimer je izrazil podporo Danski in Grenlandiji.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Podpredsednik Združenih držav Amerike JD Vance je v pogovoru za televizijo Fox News ostro kritiziral Dansko in evropske zaveznice zaradi domnevno pomanjkljivega upravljanja varnosti na Grenlandiji. Vance je poudaril, da je omenjeno ozemlje kritičnega pomena za obrambo ZDA in celotnega zahodnega sveta pred morebitnimi raketnimi napadi iz Rusije ali Kitajske. Po njegovih besedah Evropa in Danska nista opravili dobrega dela pri zagotavljanju varnosti tega strateško pomembnega območja. Vance je v intervjuju izpostavil, da Grenlanda predstavlja bistven del ameriškega protiraketnega ščita. Ameriška administracija meni, da so naložbe v obrambno infrastrukturo na otoku nezadostne, kar povečuje ranljivost zavezništva v času zaostrenih geopolitičnih odnosov z Moskvo in Pekingom. Kritike so uperjene predvsem v pomanjkanje evropskih investicij v vojaške zmogljivosti na severu. Izjave podpredsednika Vancea nakazujejo nadaljevanje pritiska Združenih držav na evropske partnerice glede povečanja obrambnih izdatkov. Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono, ostaja v središču ameriških strateških interesov v Arktiki. Danska stran se na očitke o neustreznem varovanju ozemlja za zdaj še ni uradno odzvala, vendar takšna retorika vnaša nove napetosti v transatlantske odnose.

Litovske oblasti so sprožile uradni postopek preverjanja dovoljenja za stalno prebivanje ruskega opozicijskega politika Leonida Volkova, nekdanjega tesnega sodelavca pokojnega Alekseja Navalnega. Oddelek za migracije je od službe za državno varnost zahteval oceno, ali Volkove izjave predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu v državi. Povod za preiskavo so bile objavljene zasebne komunikacije, v katerih se je Volkov odzval na domnevno smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK). Volkov je v sporni korespondenci Kapustina označil za nacista, čigar obstoj naj bi koristil kremeljski propagandi, ob tem pa kritično ocenil tudi ukrajinske uradnike, vključno z nekdanjim vodjem obveščevalne službe Kirilom Budanovom. Čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila smrt Kapustina zrežirana, so litovski organi ocenili, da so takšne izjave lahko sporne z vidika varnostne politike države. Če bo ugotovljeno, da Volkov predstavlja varnostno tveganje, mu po litovski zakonodaji grozi preklic dovoljenja za bivanje in izgon iz države.

Ukrajinska državna služba za kakovost izobraževanja je sprožila preiskavo informacij o obstoju šole v Kijevu, kjer naj bi poučevali v ruskem jeziku in uporabljali sovjetske učbenike in učne metode.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je potrdila, da Bela hiša preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, pri čemer kot skrajno sredstvo dopušča tudi uporabo oboroženih sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je izjavila, da je priključitev tega strateškega arktičnega otoka prednostna naloga za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, predvsem zaradi odvračanja nasprotnikov v regiji in dostopa do naravnih virov. Danska in grenlandski avtonomni organi so se na napovedi odzvali z zahtevo po nujnem sestanku z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnili stališča in pomirili napetosti. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je poudaril, da so pogovori nujni za odpravo nesporazumov, zlasti glede vloge kitajskih naložb na otoku. Evropski voditelji, vključno s predstavniki Nemčije, Francije in Španije, so medtem podpisali skupno izjavo, s katero so podprli dansko suverenost nad otokom in zavrnili ameriške ekspanzionistične težnje.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Sekretariat iranskega obrambnega sveta je v uradni izjavi poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo omejevala zgolj na odzive po morebitnih napadih, temveč bo objektivne znake groženj obravnavala kot del svoje varnostne enačbe. V izjavi so jasno navedli, da sta varnost in ozemeljska celovitost države neprestopni rdeči črti. Kakršno koli stopnjevanje sovražne retorike ali vmešavanje v notranje zadeve države bodo po navedbah sekretariata v Teheranu pričakali z odločnim in sorazmernim odgovorom. Iranski obrambni organi so obsodili nedavno zaostrovanje groženj in poudarili svojo pripravljenost na obrambo suverenosti. Dokument izpostavlja, da Iran ne bo dopuščal nadaljnjih sovražnih dejanj s strani svojih nasprotnikov, temveč se bo nanje odzval s silo, ki bo določila prihodnje varnostne parametre v regiji. Takšna retorika kaže na povišano stopnjo pripravljenosti iranskih oboroženih sil sredi naraščajočih napetosti na Bližnjem vzhodu.

Pakistanska vojska je v torek podala resno opozorilo, da Afganistan pod vodstvom talibanov postaja osrednje vozlišče za teroriste in nedržavne akterje, kar predstavlja neposredno grožnjo celotni regiji. Tiskovni predstavnik vojske, generalpodpolkovnik Ahmad Sharif Chaudhry, je na novinarski konferenci dejal, da talibanska vlada nudi zatočišče in podporo skupinam, kot so Al Kaida, Islamska država ter pakistanski talibani (TTP). Te trditve zaostrujejo že tako napete odnose med sosednjima državama, ki se v zadnjih mesecih spopadata z vse večjim nezaupanjem glede varnostnih vprašanj. Opozorila prihajajo po nizu smrtonosnih napadov znotraj Pakistana, za katere Islamabad neposredno krivi teroristične celice, ki naj bi delovale z afganistanskega ozemlja. Pakistan je v preteklosti že večkrat pozval Kabul k odločnejšemu ukrepanju, vendar se razmere kljub mednarodnim pritiskom niso izboljšale. Današnja izjava predstavlja nadgradnjo prejšnjih obtožb, saj Islamabad zdaj neposredno trdi, da so talibanske oblasti pokroviteljice mednarodnih terorističnih mrež. Napetosti bi lahko vodile do nadaljnjih povračilnih ukrepov na meji ali dodatnih prisilnih izgonov afganistanskih beguncev.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Tajvanski parlament se je znašel v političnem krču, saj opozicijski stranki Kuomintang (KMT) in Tajvanska ljudska stranka (TPP) še naprej blokirata obravnavo osrednjega državnega proračuna za leto 2026. Generalna direktorica urada za proračun, računovodstvo in statistiko, Chen Shu-tzu, je v zakonodajnem yuanu opozorila, da je zaradi blokade onemogočena uporaba sredstev v višini 299,2 milijarde tajvanskih dolarjev. Od tega se 101,7 milijarde nanaša na nove projekte, ki jih država sploh ne more začeti izvajati, preostalih 180,5 milijarde pa predstavlja povečanja sredstev za že obstoječe programe. Posebej kritične so razmere na področju nacionalne varnosti, saj je blokiranih 78 milijard tajvanskih dolarjev obrambnih sredstev. Obrambno ministrstvo opozarja, da bo zastoj neposredno vplival na nabavo vojaške opreme, vzdrževanje obstoječih sistemov ter dopolnjevanje zalog goriva in streliva, kar je v času povečanih vojaških pritiskov s strani Kitajske izjemno tvegano. Poleg obrambe so ogroženi tudi ključni infrastrukturni projekti, vključno z gradnjo druge hitre ceste med mestoma Kaohsiung in Pingtung ter številne subvencije za lokalne skupnosti v skupni vrednosti 63,7 milijarde tajvanskih dolarjev.

Pakistan je v najnovejšem prizadevanju za zagotovitev nacionalne varnosti od afganistanskih oblasti zahteval uradna in pisna zagotovila, da se njihovo ozemlje ne bo uporabljalo za teroristične dejavnosti proti Pakistanu. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Tahir Andrabi je poudaril, da terorizem, ki izvira iz afganistanskih tal, ostaja edini resen bilateralni spor med državama. Islamabad vztraja pri konkretnih in preverljivih ukrepih proti skupini Tehreek-i-Taliban Pakistan (TTP), ki jo pakistanske oblasti označujejo z izrazom Fitna-al-Khawarij. Vzporedno z diplomatskimi pritiski so pakistanske oblasti v Islamabadu izvedle obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržale več kot 19.500 afganistanskih državljanov brez urejenega statusa. Po uradnih podatkih so do torka v domovino vrnili že skoraj 10.000 oseb. Operacija poteka po navodilih notranjega ministrstva in je del širše strategije obvladovanja varnostnih tveganj, ki jih Pakistan pripisuje nestabilnim razmeram v sosednji državi. Kljub zaostrenim odnosom Pakistan ostaja zavezan sodelovanju v trilateralnem mehanizmu s Kitajsko in Afganistanom. Po navedbah zunanjega ministrstva Islamabad ne želi sovražnega odnosa s Kabulom, temveč si prizadeva za izkoriščanje gospodarskega potenciala regije, ki pa je pogojeno z odpravo terorističnih groženj. Afganistanska stran je pakistanske obtožbe o uporabi ozemlja za terorizem že večkrat označila za neutemeljene.

Danski parlamentarni odbor za zunanjo politiko se je v Kopenhagnu sestal na izrednem in strogo varovanem zasedanju, ki so ga zaznamovali izjemni varnostni ukrepi. Po poročanju danskega portala Berlingske so se člani odbora zbrali v zaprtem prostoru brez oken, kjer je bila uporaba mobilnih telefonov strogo prepovedana, udeleženci pa v sejno sobo niso smeli prinesti niti skodelic kave. Takšni protokoli so v danski parlamentarni praksi izjemno redki in kažejo na visoko stopnjo zaupnosti obravnavane tematike. Glavna tema pogovorov so bili domnevni načrti novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v zvezi z Grenlandijo, ki uživa status avtonomnega ozemlja v okviru Danskega kraljestva. Čeprav podrobnosti razprave niso javno dostopne, so se danski politiki spopadali z vprašanji strateške varnosti in ozemeljske celovitosti v luči ponovnega zanimanja Washingtona za to arktično območje. Sestanek odraža zaskrbljenost Københavna nad nepredvidljivostjo prihodnje ameriške zunanje politike in njenim vplivom na severnoatlantsko zavezništvo.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro zavrnilo poročanje ameriškega časnika New York Times, ki je trdil, da se država nahaja v stanju preživetja. Po uradnih navedbah Teherana gre za dezinformacije, namenjene destabilizaciji iranske diplomacije. Namestnik tiskovnega predstavnika ministrstva je prav tako demantiral navedbe o domnevnem posebnem srečanju zunanjega ministra Abbasa Araghchija z vodilnimi predstavniki medijskih hiš, kjer naj bi razpravljali o teh vprašanjih. Kljub zanikanju navedb o krizi se bodo v prihodnjem tednu sestali člani iranske parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko. Na delovnem srečanju z zunanjim ministrom Araghchijem bodo pregledali najnovejše regionalne in mednarodne dogodke, ki vplivajo na položaj Islamske republike. Sestanek je del rednih dejavnosti, vendar prihaja v času povečanih pritiskov glede iranskega jedrskega programa in odnosov z Zahodom. Iran vztraja pri stališču, da zahodni mediji vodijo načrtno kampanjo dezinformacij. To sovpada z zgodovinskimi napetostmi, ko je Teheran pogojeval vsakršna pogajanja z ZDA z odpravo gospodarskih sankcij in priznanjem jedrskih pravic, kar ostaja osrednja točka iranske zunanje politike tudi v letu 2025.

Iranski predsednik Ebrahim Raisi je uradnikom izdal neposreden ukaz za aktivnejše prizadevanje pri pridobivanju iranskega deleža vode iz reke Helmand, ki priteka iz sosednjega Afganistana. Iranski minister za energetiko je ob tem poudaril, da so se pogajanja s talibanskimi oblastmi v Kabulu sicer okrepila, vendar Teheran v preteklem letu ni uspel prejeti celotne dogovorjene količine vode, kar povzroča resne težave na sušnih območjih jugovzhodnega Irana. Zaradi neizpolnjevanja določil pogodbe o vodnih pravicah iz leta 1973 je iranski predsednik postavil ultimat, s katerim zahteva takojšnje ukrepanje diplomatskih in tehničnih služb. Spor glede razdelitve vodnih virov ostaja ena ključnih točk napetosti med državama, saj pomanjkanje vode vpliva na kmetijstvo in oskrbo prebivalstva v iranski provinci Sistan in Beludžistan. Minister je potrdil, da bodo politični predstavniki zdaj povečali pritisk na afganistansko stran, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti.

Generalno tožilstvo Kazahstana je sprožilo predkazenski postopek zaradi spletnih objav nekaterih državljanov, ki so podprli ukrajinske napade z droni na infrastrukturo Kaspijskega naftovodnega konzorcija (KTK). Preiskava se je začela na pobudo poslanca spodnjega doma parlamenta Aidosa Sarima, ki je organe pregona pozval k ukrepanju proti posameznikom, ki prek družbenih omrežij širijo podporo napadom na ključno energetsko infrastrukturo države. Generalni tožilec Berik Asilov je v odgovoru na poslansko vprašanje potrdil, da primer obravnavajo v skladu s členom kazenskega zakonika o spodbujanju narodnega razdora. Naftovod KTK predstavlja glavno izvozno pot za kazahstansko nafto do svetovnih trgov, zato so kakršne koli grožnje ali poškodbe objektov v pristanišču Novorosijsk strateškega pomena za gospodarstvo te srednjeazijske države. Oblasti v Astani so z uvedbo postopka pokazale ničelno toleranco do javnega podpiranja vojaških operacij, ki bi lahko ogrozile stabilnost energetske oskrbe ali nacionalno varnost. Kazahstanska vlada se v konfliktu med Rusijo in Ukrajino uradno drži nevtralne drže, vendar ostro preganja retoriko, ki bi lahko povzročila notranje napetosti ali poslabšala odnose s sosednjimi silami.

Kitajska je uvedla dodatne trgovinske ukrepe proti Japonski, vključno s preiskavo uvoza diklorosilana in prepovedjo izvoza nekaterih redkih zemeljskih elementov. Ta poteza je bila odgovor na izjave japonskega premierja glede Tajvana in je še poslabšala odnose med državama.

Poslanka vladajoče stranke DPP Lin Yi-chin je umaknila predlog spremembe Zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko, ki bi spremenil ime zakona in izbrisal omembo "pred združitvijo države". Podpredsednik KMT Xiao Xucen je napovedal, da bo predsednik Lai Ching-te zaostril odnose s Kitajsko s sodnimi postopki proti opozicijskim poslancem, da bi DPP pridobil večino v parlamentu.

Turški obrambni minister Yaşar Güler je v nedavnih izjavah poudaril odločenost Ankare, da prepreči kakršno koli trajno prisotnost Delavske stranke Kurdistana (PKK) in njenih zaveznikov v Siriji. Minister je izpostavil, da Turčija ne bo dopustila, da bi se milice pod vodstvom Sirskih demokratičnih sil (SDF), ki jih Turčija povezuje s terorističnimi organizacijami, trajno utrdile ob turški meji. Po navedbah turškega obrambnega ministrstva te skupine ogrožajo nacionalno varnost in stabilnost celotne regije. Turško ministrstvo za obrambo je hkrati pozvalo k takojšnji prekinitvi vseh dejavnosti PKK v Siriji in sosednjih državah. Ankara redno izvaja vojaške operacije na severu Sirije in Iraka, da bi nevtralizirala položaje kurdskih borcev. Turška stran vztraja pri stališču, da so kurdske milice v Siriji le podaljšek prepovedane PKK, ki v Turčiji že desetletja izvaja oborožen upor. Napetosti ostajajo visoke, saj Turčija s svojimi napovedmi ponovno nakazuje možnost nove širitve vojaškega posredovanja čez mejo.

Indijski notranji minister Amit Shah je na četrtkovem srečanju na visoki ravni ukazal varnostnim agencijam, naj protiteroristične operacije v zveznem ozemlju Džamu in Kašmir izvajajo v "misijskem načinu". Minister je poudaril nujnost uničenja teroristične infrastrukture in prekinitve vseh poti financiranja terorizma, da bi čim prej dosegli cilj regije brez terorističnih groženj. Varnostni pregled je potekal v času aktivne vojaške operacije v okrožju Kathua, kjer se indijske sile spopadajo z infiltriranimi uporniškimi skupinami. Srečanja so se udeležili najvišji predstavniki varnostnih služb, vključno s svetovalcem za nacionalno varnost in vodji obveščevalnih služb. Shah je v svojem nagovoru izpostavil, da mora biti odgovor na nedavne napade odločen in usklajen med vsemi ravnmi varnostnih sil. Navodila prihajajo po nizu incidentov, ki so v zadnjih tednih pretresli to nemirno regijo in zahtevali več žrtev med varnostnimi silami ter civilisti. Strategija indijske vlade ostaja osredotočena na popolno nevtralizacijo lokalnih in tujih operativcev, ki delujejo v regiji. Poleg neposrednih vojaških ukrepov je minister zahteval tudi okrepljen nadzor nad finančnimi tokovi, ki naj bi po navedbah indijskih oblasti prihajali iz tujine in podpirali uporniško dejavnost. Cilj teh prizadevanj je vzpostavitev trajne stabilnosti v Džamuju in Kašmirju, ki ostaja eno najbolj občutljivih varnostnih vprašanj v Južni Aziji.

Vrhovno sodišče Indije je 5. januarja objavilo sodbo glede prošenj za varščino Umarja Khalida, Sharjeela Imama in drugih, obtoženih zarote v zvezi z izgredi v Delhiju leta 2020. Zadeva vključuje obtožbe po UAPA.

Podpredsednik Sveta za morske zadeve in načelnik tajvanske obalne straže Chang Chung-lung je danes odločno zavrnil kritike opozicije glede uradnega kosila, ki se ga je predsednica sveta Guan Biling udeležila v času kitajskih vojaških vaj konec lanskega leta. Chang je pojasnil, da je šlo za vnaprej načrtovan delovni dogodek v Kaohsiungu, ki so ga izvedli po strokovni oceni stanja. Poudaril je, da na srečanju niso uživali alkohola ali peli, temveč je dogodek služil izključno uradnim namenom. Opozicijske stranke so Guan Bilingovo obtožile neodgovornosti, ker se je 31. decembra 2023, ko je Kitajska izvajala obsežne vojaške manevre »Pravična misija 2025«, udeležila kosila v banketni dvorani. Po besedah Changa je bila odločitev o izvedbi dogodka sprejeta po temeljitem premisleku, stroške v višini približno 70.000 tajvanskih dolarjev pa so krili iz proračuna za uradne dejavnosti. Nekateri uradniki so ob tem namignili, da bi lahko za diskreditacijo predsednice sveta stala kampanja dezinformacij, ki jo domnevno spodbuja kitajski urad za zadeve Tajvana.

Keysight Technologies je predstavil novo programsko rešitev za zagotavljanje zanesljivosti sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci. Socure se je pridružil skupnosti WEF Unicorn in bo sodeloval v Davosu 2026, s poudarkom na zaupanja vredni identiteti. Ministrstvo za obrambo ZDA išče rešitve za uporabo UI/ML pri ocenjevanju sprejetja ničelne zaupnosti. Ping Identity je zaključil prevzem podjetja Keyless in dodal biometrijo brez znanja v svojo ponudbo. Izvršni Yuan je zaključil srečanje o znanosti in tehnologiji v Taipeiju, kjer so načrtovali nove načine uporabe tajvanske umetne inteligence za gospodarski razvoj.

Najnovejša javnomnenjska raziskava agencije Avangarde je razkrila močno polarizacijo romunske družbe glede vprašanja obveznega vojaškega roka. Po podatkih ankete z naslovom »Regionalna varnost – dojemanja in pričakovanja« ponovno uvedbo obveznega služenja podpira 49 odstotkov vprašanih, medtem ko mu 47 odstotkov nasprotuje. Razlika med zagovorniki in nasprotniki tako znaša le dva odstotka, kar kaže na odsotnost jasnega družbenega konsenza o tem vprašanju. Raziskava, ki je bila izvedena ob koncu lanskega leta, osvetljuje spreminjajoč se odnos do nacionalne varnosti v kontekstu zaostrenih regionalnih razmer. Čeprav skoraj polovica prebivalstva meni, da bi bila vrnitev k obveznemu služenju vojaškega roka koristna, ostaja velik delež državljanov do tovrstne sistemske spremembe skeptičen. Rezultati odražajo trenutne varnostne dileme v regiji, kjer države ponovno ocenjujejo svoje obrambne zmogljivosti in strategije naborništva.

Predsednik turške Nacionalne obveščevalne organizacije (MİT) İbrahim Kalın je ob 99. obletnici ustanovitve agencije poudaril pomen krepitve nacionalne varnosti in strateške neodvisnosti Turčije. V svojem zapisu z naslovom »Turška obveščevalna služba pri 99 letih – Varnejša in močnejša Turčija v turškem stoletju« je izpostavil prizadevanja za vzpostavitev lastne geopolitične osi države, ki temelji na notranji stabilnosti in boju proti terorizmu. Kalın je v osrednjem delu poročila izpostavil cilj »Turčija brez terorizma« kot ključen element državne strategije. Pri tem je posebej omenil vlogo obveščevalnih dejavnosti v Siriji in Gazi, kjer Turčija aktivno spremlja in vpliva na regionalno dogajanje. Po njegovih navedbah MİT ostaja eden glavnih stebrov turške zunanje in varnostne politike, ki državi omogoča neodvisno ukrepanje v kompleksnem mednarodnem okolju, hkrati pa krepi obrambne mehanizme proti zunanjim grožnjam.

General brigadir Golamreza Džalali, vodja iranske Organizacije za pasivno obrambo, je opozoril, da tuji nasprotniki svojo strategijo usmerjajo v motenje nacionalne oskrbovalne verige z osnovnimi dobrinami in storitvami. Po njegovih besedah so morebitni napadi na logistične poti in sisteme za razdeljevanje blaga eden ključnih scenarijev, s katerimi se želi povzročiti nezadovoljstvo med prebivalstvom. Džalali je pozval vse državne institucije k takojšnji pripravi in posodobitvi načrtov za zagotavljanje neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture. Poudaril je, da morajo biti sistemi pripravljeni na delovanje tudi v izrednih razmerah, saj bi vsakršen daljši izpad storitev neposredno vplival na stabilnost države. Organizacija za pasivno obrambo bo v prihodnje izvajala strožji nadzor nad izvajanjem teh varnostnih protokolov. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti in kibernetskih groženj, ki so v preteklosti že povzročile težave v iranskem energetskem in prometnem sektorju. Iranske oblasti poudarjajo, da je odpornost oskrbovalnih verig ključna za nacionalno varnost, saj se država spopada z zunanjimi pritiski, ki ciljajo na vsakodnevno življenje državljanov.

V luči priprav na prihajajoče lokalne volitve na Tajvanu je mestni svetnik stranke Kuomintang (KMT) Chen Jiaping uradno napovedal umik iz primarnih volitev za župana mesta Chiayi. Svojo odločitev je utemeljil s potrebo po širšem povezovanju opozicijskih sil, s čimer želi pospešiti proces združevanja med stranko KMT in Tajvansko ljudsko stranko (TPP), znanega pod imenom 'modro-belo sodelovanje'. Chen je poudaril, da osebna zmaga ni pomembna, temveč je ključen napredek mesta, kar je mogoče doseči le s konsolidacijo moči proti vladajoči Demokratični progresivni stranki (DPP). Odzivi na to potezo so bili v opozicijskih krogih pozitivni. Poslanec TPP Zhang Qikai, ki prav tako kandidira za župansko mesto v Chiayiju, se je Chenu zahvalil za nesebično potezo in ocenil, da gre za velik korak k dokončni vzpostavitvi enotne opozicijske fronte. Medtem se politični boj zaostruje tudi v Keelungu, kjer je predsednik mestnega sveta Tong Ziwei iz vrst DPP že začel z obsežno oglaševalsko kampanjo. Opozicija mu očita netransparentnost pri financiranju več kot 50 oglasnih panojev, medtem ko v DPP trdijo, da gre zgolj za izkazovanje delovne vneme in resnosti kandidature. Politična dinamika na otoku se tako močno vrti okoli iskanja zavezništev, ki bi lahko prekinila prevlado vladajoče stranke na lokalni ravni.

Bangladeška prehodna vlada je zaradi resnih varnostnih pomislekov odredila začasno ustavitev izdajanja večine vizumov na svojih ključnih diplomatskih predstavništvih v Indiji. Svetovalec za zunanje zadeve M. Touhid Hossain je potrdil, da so bili oddelki za vizume zaprti na visokem komisariatu v New Delhiju ter v konzulatih v Kolkati in Agartali. Odločitev sledi stopnjevanju napetosti in protestom v bližini bangladeških predstavništev, medtem ko konzularne pisarne v Čenaju in Mumbaju za zdaj ostajajo odprte. Kljub splošni prekinitvi turističnih vizumov so poslovni vizumi in delovna dovoljenja ostali nespremenjeni, kar naj bi ublažilo neposreden vpliv na gospodarstvo. Ukrep predstavlja recipročen odgovor na predhodne poteze Indije, ki je po padcu režima stranke Awami League omejila izdajanje vizumov za bangladeške državljane, prav tako z utemeljitvijo varnostnih tveganj. Diplomatski odnosi med sosedama so se dodatno zaostrili zaradi odpovedi športnih gostovanj in razprav o novi vizumski politiki Združenih držav Amerike. Bangladeške oblasti so obenem izrazile namero za iskanje diplomatskih rešitev glede novih finančnih pogojev za pridobitev ameriških vizumov. Hossain je poudaril, da je varnost diplomatskega osebja prednostna naloga, hkrati pa država nadaljuje pogovore o morebitnih nabavah na obrambnem področju. Trenutne razmere povzročajo precejšnjo negotovost med potovalnimi agenti in tehničnim osebjem, ki redno prehaja kopensko mejo med državama.