Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

ZDA so izjavile, da je venezuelska obramba med operacijo v Caracasu zadela eno od ameriških letal, ki je bilo poškodovano. General Dan Kane je razkril, da so ZDA operacijo v Venezueli načrtovale več mesecev.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je na množičnem zborovanju v Havani ostro obsodil ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Díaz-Canel je dejanje označil za "državni terorizem" in nezaslišano agresijo na suverenost latinskoameriške države. Protestni shod je potekal pred veleposlaništvom ZDA, kjer se je zbralo več tisoč prebivalcev kubanske prestolnice, ki so izrazili solidarnost z napadeno sosedo. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih tednih stopnjevale z vojaško prisotnostjo ob venezuelski obali. Kubanski voditelj je poudaril, da gre za neposreden napad na stabilnost celotne regije in kršitev mednarodnega prava. Ta eskalacija sledi vrsti sankcij in diplomatskih pritiskov, ki so jih ZDA izvajale proti Madurovemu režimu, kar je že v preteklosti sprožilo ostre odzive kubanskih in ruskih zaveznikov Venezuele.

Zunanji minister Severne Makedonije Timčo Mucunski je uradno pozdravil vojaško akcijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri je bil ujet predsednik Nicolas Maduro. Mucunski je prek družbenega omrežja X izrazil podporo objavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je sporočil, da so Madura aretirali in ga bodo prepeljali v ZDA, kjer bo stopil pred sodišče. Makedonski minister je ob tem poudaril pomen odgovornosti ter dodal, da njegova država v prizadevanjih za svobodo in demokracijo stoji ob strani Združenim državam Amerike in venezuelskemu ljudstvu. Dogodek pomeni pomemben premik v mednarodni diplomaciji, saj se je ena izmed balkanskih držav neposredno in javno opredelila do radikalnega posega v suverenost druge države pod vodstvom nove ameriške administracije. Po mnenju Mucunskega je zagotavljanje pravice ključen element za vzpostavitev stabilnosti v Venezueli.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen letalski in kopenski napad na Caracas, v katerem so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force ob podpori agencije CIA, označil za "briljantno" in potrdil, da so Madura že prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bo odpeljan v New York. Tam se bo soočil z obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nedovoljene posesti orožja. Operacija je sledila večmesečnemu stopnjevanju napetosti in ameriškim blokadam venezuelskega naftnega sektorja. Trump je v izjavi za javnost napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti. Napovedal je tudi obsežne investicije ameriških energetskih podjetij v venezuelsko naftno infrastrukturo, s čimer naj bi državo ponovno naredili donosno. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških skupnostih v ZDA in Čilu izbruhnila praznovanja, so Kolumbija, Rusija in Združeni narodi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in nevarnosti regionalne destabilizacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je za televizijsko hišo Fox News potrdil, da so ameriške specialne sile v jutranjih urah izvedle operacijo v Venezueli, v kateri so pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po besedah ameriškega predsednika so aretirana zakonca že premestili na ameriško plovilo, od koder bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila s pravnimi postopki. Trump je v nagovoru poudaril, da je Madurov režim odgovoren za številne smrti, in nakazal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje oziroma nadzor nad razmerami v Venezueli. Dogodek predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike do Venezuele in neposreden vojaški poseg z namenom odstranitve tujega voditelja. Medtem ko Washington aretacijo opravičuje z obtožbami o kršitvah človekovih pravic in kriminalnih dejavnostih, mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja nadaljnje korake, saj gre za precedenčno dejanje v sodobnih mednarodnih odnosih. Napoved o neposrednem ameriškem upravljanju Venezuele odpira številna vprašanja o prihodnji suverenosti države in stabilnosti celotne južnoameriške regije.

Ameriške vojaške sile so 3. januarja 2026 izvedle operacijo, v kateri so zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Bela hiša je prek družbenega omrežja X objavila prvo fotografijo zajetega Madura, na kateri je videti z zakritimi očmi in v športnih oblačilih na krovu ameriške vojaške ladje US Iwo Jima. Po uradnih navedbah ameriške administracije Madura trenutno premeščajo v Združene države Amerike, kjer se bo soočil s pravnimi postopki. Zajem Madura sledi dolgotrajnim prizadevanjem ZDA za njegovo odstranitev z oblasti zaradi obtožb o narkoterorizmu in vodenju kartela 'Cartel de los Soles'. Opozicijska voditeljica María Corina Machado je dogodek označila za trenutek svobode za Venezuelo. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki se je v zadnjem letu odražalo v povečanih denarnih nagradah za njegovo prijetje in grožnjah z vojaškim posredovanjem.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez je v javni izjavi zahtevala dokaz o življenju predsednika Nicolása Madura, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaško operacijo, v kateri naj bi ga pridržale. Rodriguez je dejanje označila za brutalen napad, ki krši vse norme mednarodnega prava in Ustanovno listino Združenih narodov. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale z neposrednimi vojaškimi napadi na venezuelsko infrastrukturo. Nicolás Maduro, ki se je rodil leta 1962 v Caracasu in se s položaja voznika avtobusa povzpel do naslednika Huga Cháveza, je Venezuelo vodil zadnjih 12 let. Ameriške oblasti, ki so Madura že dlje časa obtoževale narkoterorizma in ga označevale za nelegitimnega voditelja, so z zadnjo operacijo neposredno posegle v politično vodstvo države. Usoda Madura in njegove soproge ostaja neznana, kar v regiji sproža resne skrbi glede nadaljnje destabilizacije in morebitnega širšega oboroženega konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci izjavil, da so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga odstranile iz države. Trump je zatrdil, da je operacijo spremljal v živo, ter jo primerjal z gledanjem televizijske oddaje. Medtem ko uradni Caracas dogodkov še ni podrobneje komentiral, so viri blizu venezuelskega vrha potrdili, da se podpredsednica Delcy Rodríguez trenutno nahaja v Ruski federaciji, njen brat Jorge Rodríguez pa ostaja v prestolnici. Trump je med tiskovno konferenco ostro zagrozil tudi kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Obtožil ga je vodenja laboratorijev za proizvodnjo prepovedanih drog, ki se stekajo na ameriški trg, in mu dejal, naj "pazi na svojo zadnjo plat". Ta zaostritev retorike in neposredna vojaška akcija proti Maduru pomenita vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale preko gospodarskih sankcij in tajnih operacij obveščevalnih služb.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v soboto odzval na obsežno operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele tamkajšnjega voditelja Nicolása Madura. Zelenski je med brifingom poudaril, da so ZDA s tem dejanjem pokazale jasen orientir glede prihodnjega ravnanja z diktatorskimi režimi po svetu. Njegove izjave so v mednarodni javnosti odmevale predvsem zaradi implicitnega namiga na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ukrajinski voditelj je v svojem nagovoru izpostavil, da če je tovrstno ukrepanje proti diktatorjem mogoče, potem Washington natančno ve, kakšni bi morali biti naslednji koraki. Čeprav Zelenski ruskega predsednika ni neposredno poimenoval, so njegovi komentarji interpretirani kot poziv k odločnejšemu ukrepanju proti Kremlju. Operacija v Venezueli po mnenju Kijeva postavlja nov precedens v mednarodni politiki in kazenskem pregonu avtoritarnih voditeljev.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale Venezuelo po vojaški operaciji v Caracasu, ki se je končala z aretacijo dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Trump je v izjavi za javnost pojasnil, da bo takšen režim trajal vse do vzpostavitve pogojev za varno, ustrezno in premišljeno tranzicijo oblasti. Operacija in posledični prevzem nadzora sta sledila stopnjevanju napetosti v tej latinskoameriški državi. Po poročanju tujih medijev, vključno s CNN, se Washington pripravlja na prehodno obdobje, v katerem bodo ameriške oblasti nadzorovale ključne državne funkcije. Trump je poudaril, da je cilj operacije zagotoviti stabilnost v regiji, vendar podrobnosti o trajanju ameriške prisotnosti ali natančni strukturi nove civilne oblasti še niso znane. Odločitev predstavlja drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Venezuele, ki jo je vrsto let zaznamovala gospodarska in diplomatska osamitev Madurovega režima.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z aretacijo predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Trump je v soboto javno objavil posnetke aretiranega Madura, ki so ga ameriške sile že prepeljale iz države z namenom sodnega procesa v Združenih državah Amerike. Po navedbah ameriškega predsednika je bila operacija odziv na Madurovo vpletenost v mednarodno trgovino z drogami in proizvodnjo kokaina. Dogodek je povzročil takojšnje diplomatsko zaostritev v regiji. Trump je neposredno zagrozil tudi kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, naj bo previden, pri čemer ga je obtožil upravljanja tovarn za proizvodnjo prepovedanih substanc. Medtem ko Washington aretacijo prikazuje kot uspeh v boju proti narkoterorizmu, nekateri viri namigujejo na možnost notranje izdaje znotraj venezuelskih oboroženih sil, kar je omogočilo hiter zajetje voditelja. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih dejavnosti agencije CIA na venezuelskem ozemlju.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil nedavna dejanja Združenih držav Amerike v Venezueli, pri čemer je zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in bombardiranje ozemlja sosednje države označil za dejanja, ki presegajo nesprejemljivo mejo. Lula je poudaril, da tovrstni vojaški posegi in aretacija tujega voditelja predstavljajo kršitev mednarodnih norm in suverenosti države. Ob tem je pozval mednarodno skupnost, naj se prek Združenih narodov odločno odzove na ameriške napade in zaščiti temeljna načela mednarodnega prava. Brazilija, ki meji na Venezuelo, se po besedah predsednika spopada z zaskrbljenostjo glede stabilnosti celotne regije po stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom. Izjave brazilskega voditelja odražajo poglobitev diplomatskega spora v Južni Ameriki, kjer se Brazilija trudi ohraniti vlogo regionalnega posrednika, hkrati pa zavrača enostranske vojaške posege zahodnih sil.

Vrhovne sile Združenih držav Amerike so izvedle vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so napadle strateške cilje in zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Akcija je sprožila takojšen val obsodb s strani mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske in voditeljev latinskoameriških držav. Kitajsko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za grobo kršitev mednarodnega prava in hegemonistično dejanje, ki neposredno ogroža mir in varnost v Latinski Ameriki ter na Karibih. Po poročanju Pekinga gre za flagrantno uporabo sile proti suvereni državi. Na dogajanje so se odzvali tudi regionalni voditelji. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad obsodil kot agresijo na suverenost Venezuele in celotne regije ter napovedal načrt ukrepov na meji. Medtem ko so latinskoameriški voditelji izrazili globoko zaskrbljenost nad destabilizacijo, je venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello državljane pozval k miru in zaupanju v domače oborožene sile. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale vse od konca leta 2025.

Nekdanji srbski obrambni minister in sedanji podpredsednik vlade Aleksandar Vulin je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS ostro kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike. Vulin je dejal, da Washington v Venezueli trenutno izvaja podobne pritiske in strategije, kot jih je zveza NATO pod vodstvom ZDA uporabila med vojaško intervencijo proti Zvezni republiki Jugoslaviji leta 1999. Po njegovih besedah so takratne operacije zahodnih sil pomenile poskus uničenja Srbije, hkrati pa naj bi z njimi dokončno spodkopali temelje mednarodnega prava. Vulinove izjave, ki so jih povzeli številni srbski in ruski mediji, odražajo širše geopolitično prepričanje dela srbskega političnega vrha o neupravičenosti ameriškega vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav. Srbski politik je poudaril, da gre za ponavljajoč se vzorec delovanja, kjer Združene države Amerike z uporabo različnih sredstev pritiska poskušajo doseči destabilizacijo držav, ki ne sledijo njihovim interesom. Njegova primerjava z dogodki iz leta 1999 služi kot opomin na travmatično obdobje srbske zgodovine in hkrati kot orodje za krepitev vezi z zavezniki, predvsem Rusko federacijo.

Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja, izvedla obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela s serijo močnih eksplozij in letalskimi napadi na strateške cilje, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Ameriški predsednik Donald Trump je v javnem nastopu potrdil uspeh akcije in poudaril, da bo Maduro, ki ga ZDA obtožujejo narkoterorizma, prepeljan pred ameriško sodišče. Trump je dogodek označil za zmago svobode in pravice za venezuelsko ljudstvo. Operacija je sprožila mešane mednarodne odzive; medtem ko so nekateri latinskoameriški politiki, zlasti iz Bolivije, pozdravili konec Madurovega režima in upajo na vrnitev demokracije, so levičarska gibanja in zavezniki Madurove vlade vdor označili za nezakonito agresijo in ugrabitev. Po poročanju ameriških medijev je bil Maduro zajet v svoji utrdbi v Caracasu, kljub poskusom pobega. Trumpova administracija je pojasnila, da so bile vojaške dejavnosti nujne zaradi Madurove vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in zatiranja lastnega naroda, kar je v preteklih mesecih stopnjevalo napetosti med državama do vrelišča.

Mednarodna skupnost se je ostro odzvala na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki je vodila do zajetja predsednika Nicolasa Madura. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barro je dejanje označil za kršitev mednarodnega prava in poudaril, da nobena dolgoročna politična rešitev ne sme biti vneta od zunaj, saj lahko o svoji prihodnosti odločajo le suvereni narodi. Podobne kritike so prišle tudi iz Južne Afrike in Mehike, kjer so poudarili nespoštovanje suverenosti in mednarodnih norm. Britanski poslanec Jeremy Corbyn je Združene države Amerike označil za "kavbojsko državo", ki deluje zunaj okvirov Varnostnega sveta Združenih narodov. Po navedbah venezuelskega zunanjega ministra Ivana Gila država prejema številne izraze solidarnosti iz Evrope, Azije in Afrike. Medtem ko Rusija opozarja na nedopustnost eskalacije in zahteva pojasnila glede ugrabitve predsednika, so se v Španiji pojavili pozivi k prekinitvi diplomatskih odnosov z Washingtonom. Operacija pod vodstvom administracije Donalda Trumpa naj bi bila usmerjena v nasilno zamenjavo režima v Caracasu.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi izrazilo globoko ogorčenje nad ameriškimi vojaškimi napadi v Venezueli in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Peking je dogajanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava ter Washington pozval k doslednemu spoštovanju Ustanovne listine Združenih narodov. Kitajska diplomacija je poudarila, da je bila država nad odprto uporabo sile proti suvereni državi šokirana, dejanje pa je označila za nesprejemljivo v sodobnih mednarodnih odnosih. Uradni Peking meni, da tovrstne enostranske vojaške operacije spodkopavajo svetovno stabilnost in suverenost narodov. V izjavi so pozvali mednarodno skupnost k zaščiti načel nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Kitajska vlada vztraja, da mora biti reševanje političnih kriz v Venezueli v rokah njenih državljanov, brez zunanjega vojaškega pritiska ali prisilnih ukrepov s strani Združenih držav Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil serijo fotografij, ki prikazujejo venezuelskega voditelja Nicolása Madura v ujetništvu. Na posnetkih je Maduro viden z lisicami na rokah in s prevezo čez oči, domnevno na krovu ameriške vojaške ladje. Objava sledi obsežni ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki so jo Združene države Amerike sprožile z namenom zamenjave oblasti in boja proti domnevnemu tihotapljenju mamil. Fotografije so hitro zaokrožile po svetovnih medijih in veljajo za simboličen prikaz konca Madurove vladavine. Operacija, ki je privedla do zajetja, predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih napetosti in prikritih dejavnosti ameriških obveščevalnih služb. Trumpova administracija je s tem dejanjem uresničila svoje napovedi o neposrednem ukrepanju proti venezuelskemu režimu. Čeprav so nekatere fotografije nejasne, Trumpove objave nakazujejo na neposredno vpletenost ameriških sil v aretacijo predsednika tuje države, kar v mednarodni skupnosti sproža mešane odzive glede zakonitosti in metod takšnega posredovanja. Dogodek pomeni drastičen preobrat v latinskoameriški politiki in utrjuje agresivno zunanjo politiko trenutne ameriške administracije do nasprotnikov v regiji.

Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja 2026, izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so specialne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z obsežnimi zračnimi napadi na vojaške in civilne objekte v prestolnici Caracas ter zveznih državah Aragua, La Guaira in Miranda. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija trajala manj kot 30 minut, v njej pa ni bil ubit noben ameriški vojak. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder so ga odpeljali v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mami in nelegalnem posedovanju orožja. Zajetje Madura sledi večmesečnim pripravam in stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale pomorsko blokado in predhodne zračne napade. Po poročilih ameriških medijev so bili načrti za to operacijo pripravljeni že sredi decembra lani. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah, denimo v Čilu, ljudje proslavljali padec Madurovega režima, je venezuelska vlada dejanje označila za imperialistično agresijo in vojno napoved. V Venezueli so razglasili izredne razmere, podpredsednica Delcy Rodríguez pa naj bi po poročanju nekaterih virov prebegnila v Rusijo. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila poleg Madura vložena obtožnica tudi proti njegovemu sinu Nicolásu Ernestu Maduru Guerri.

Združene države Amerike so v noči s petka na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriško ministrstvo za pravosodje je sočasno objavilo obtožnico, ki Madura in druge visoke uradnike bremeni narkoterorizma ter sodelovanja v več desetletij trajajoči zaroti za tihotapljenje kokaina v ZDA. Po navedbah uradnih virov so Madura z vojaško ladjo že prepeljali proti New Yorku, kjer se bo moral zagovarjati pred zveznim sodiščem. V Venezueli so oblasti po incidentu nemudoma razglasile izredno stanje in napovedale obsežno mobilizacijo vojaških sil v odgovor na po njihovem mnenju ugrabitev predsednika in ameriško agresijo. Medtem ko podpredsednica države po nekaterih poročilih išče zatočišče v Rusiji, se država spopada z negotovostjo glede prihodnjega vodenja. Mednarodna skupnost se je na dogodek odzvala z mešanimi občutki; države, kot so Rusija, Kitajska in Iran, so dejanje ostro obsodile, medtem ko so evropske zaveznice ZDA izrazile zaskrbljenost nad morebitno destabilizacijo regije.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v odzivu na aktualno dogajanje v Venezueli izjavil, da lastništvo jedrskega orožja predstavlja edino zanesljivo jamstvo za zaščito državne suverenosti. Po njegovih besedah vojaška operacija Združenih držav Amerike v Caracasu dokazuje, da morajo države maksimalno krepiti svoje oborožene sile, da preprečijo tuje posege v ustavni red zaradi naravnih virov. Medvedjev je v svoji izjavi uporabil vzklik »Naj živi jedrsko orožje!« ter poudaril, da bi morala biti takšna zaščita prednostna naloga vsake neodvisne države. Ruski uradnik je bil kritičen tudi do pomanjkanja odziva evropskih držav, ki ga je opisal kot »skoraj popolno tišino demokratične Evrope«. Poleg kritik na račun ameriškega posredovanja v Venezueli je Medvedjev pozval Washington, naj podobno odločnost pokaže v Ukrajini. Ob tem je uporabil žaljiv retorični slog, ko je ukrajinsko vodstvo v Kijevu označil za »ukrajinske živali«, in predlagal, da bi morale Združene države Amerike izvesti napade na ukrajinska oporišča ter pridržati tamkajšnje vodstvo.

Ameriške vojaške sile so v soboto zgodaj zjutraj izvedle operacijo na venezuelskih tleh, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih so ju že začeli prevažati v New York, kjer naj bi ju predali ameriškim pravosodnim organom. Operacija sledi mesecem stopnjevanih napetosti in groženj z vojaškim posredovanjem s strani administracije Donalda Trumpa, ki je kot uradne razloge za posredovanje navajala boj proti trgovini z drogami in pritiske na socialistični režim. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je ostro obsodila dejanje in zahtevala takojšnjo izpustitev predsedniškega para. Dogodek pomeni vrhunec prikritih operacij in vojaških priprav, ki so se v regiji intenzivirale v zadnjih mesecih leta 2025. Medtem ko ameriška stran operacijo opravičuje z zaščito nacionalnih interesov, venezuelsko vodstvo dejanje označuje za nezakonit napad na suvereno državo. Razmere v regiji ostajajo izjemno negotove, saj še ni jasno, kako se bodo na aretacijo odzvale druge latinskoameriške zaveznice Caracas.

V venezuelski prestolnici Caracas so se zbrali številni protestniki, ki zahtevajo izpustitev Nicolása Madura, potem ko so ga v odmevni operaciji zajele ameriške sile. Napetosti v državi so se stopnjevale po tem, ko so Združene države Amerike izvedle vojaško posredovanje, ki ga je pred tem napovedal predsednik Donald Trump. Medtem ko podporniki socialističnega režima na ulicah izražajo nasprotovanje ameriškemu posredovanju, je opozicijska voditeljica María Corina Machado objavila pismo, ki dodatno osvetljuje politično dogajanje v državi po Madurovem padcu. V Washingtonu se medtem vrstijo politični odzivi; demokratski kongresnik Joaquin Castro je opozoril na tveganja vojaških napadov in spomnil na neuspešna prizadevanja kongresa, da bi s posebno resolucijo preprečili Trumpovo stopnjevanje vojaških operacij v regiji. Razmere v Venezueli ostajajo nestabilne, saj zajetje dosedanjega voditelja odpira vprašanja o prihodnji ureditvi države in vlogi mednarodne skupnosti pri stabilizaciji razmer.

Nekdanji predsednik Münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger je izpostavil, da vojaške dejavnosti Združenih držav Amerike v Venezueli slabijo mednarodne argumente proti ruski vojaški intervenciji v Ukrajini. Ischinger meni, da ameriško posredovanje v Južni Ameriki ustvarja precedens, ki spodkopava načelo prepovedi vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav. Po Ischingerjevih besedah dejanja Washingtona v Venezueli povzročajo diplomatsko nedoslednost, saj postanejo trditve o nedopustnosti ruskega ravnanja na ukrajinskem ozemlju manj prepričljive. S tem ko ZDA izvajajo pritiske ali napade v svojem interesnem območju, se po njegovem mnenju oži manevrski prostor za moralno in pravno obsodbo Rusije na mednarodnem prizorišču, kar vpliva na širšo geopolitično stabilnost in verodostojnost zahodnih zaveznic.

Združene države Amerike so v soboto izvedle oboroženo operacijo v Venezueli, v kateri so po potrditvi predsednika Donalda Trumpa prijele in iz države odstranile dosedanjega voditelja Nicolása Madura. Operacijo, ki so jo spremljale eksplozije v prestolnici Caracas, so venezuelski uradniki označili za neposreden napad in poskus prevzema nadzora nad naravnimi viri države. Podpredsednica Delcy Rodríguez je poudarila, da je vlada pripravljena braniti državo, in zavrnila možnost, da bi Venezuela postala kolonija. Mednarodna javnost se je na dogajanje odzvala deljeno. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da se je venezuelsko ljudstvo končno znebiilo Madurove diktature, ter pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu oblasti pod vodstvom Edmunda Gonzáleza Urrutie, ki naj bi bil izvoljen leta 2024. Podobno je predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola izrazila solidarnost z ljudstvom in dejala, da si Venezuela zasluži svobodo po letih zatiranja. Na drugi strani je Rusija ostro obsodila ameriško »oboroženo agresijo« in pozvala k nujni seji Varnostnega sveta ZN, pri čemer je poudarila pomen suverenosti latinskoameriških držav brez tujega vmešavanja.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v vojaški operaciji prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Novica o aretaciji je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti, medtem ko ameriška stran operacijo opravičuje z dolgotrajnimi prizadevanji za vzpostavitev demokracije in obtožbami o vpletenosti režima v nezakonite dejavnosti. Nemški kancler Friedrich Merz je v odzivu na dogajanje sporočil, da je Maduro svojo državo vodil v propad, in opozoril na izjemno težke razmere, v katerih se je znašlo prebivalstvo Venezuele. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjujočih se napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se decembra lani sprevrgle v neposredne vojaške napade na venezuelsko infrastrukturo. Jürgen Hardt, tiskovni predstavnik nemške stranke CDU za zunanje zadeve, je izpostavil vprašanje prihodnosti venezuelskega ljudstva po padcu Madurovega režima. Medtem ko nekatere strani aretacijo označujejo za nujen korak k stabilizaciji regije, drugi kritiki opozarjajo na sporne pravne podlage za neposredno ameriško posredovanje na tujem ozemlju.

Ameriške oborožene sile so v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago in dejal, da so Madura že prepeljali iz države na krov ameriške ladje USS Iwo Jima, od koder bo poletel v Združene države Amerike. Tam se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mami. Operacija, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas in druge strateške cilje, je povzročila ostre odzive mednarodne skupnosti. Rusija in Iran sta dejanje obsodila kot »nezakonito invazijo«, medtem ko je Kitajska opozorila na kršenje mednarodnega prava. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, ter obljubil obnovo uničene naftne infrastrukture. V državi ostajajo napetosti, saj je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez zavrnila ameriško nadvlado in Madura še vedno priznava kot edinega legitimnega predsednika.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je novico potrdil v zgodnjih jutranjih urah in pojasnil, da so ju z letalom že prepeljali iz države, trenutno pa se nahajata na ameriški bojni ladji USS Iwo Jima na poti v New York. Tam se bosta spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami, ki jih je vložilo zvezno tožilstvo. Operacija, ki jo je Trump označil za »briljantno«, je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu in kopensko posredovanje elitnih enot Delta Force. Po navedbah Bele hiše v operaciji ni bilo smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki, kljub močno zastraženim predsedniškim objektom, ki so jih ameriške sile premagale s hitrim in silovitim napadom. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varno tranzicijo oblasti in stabilizacijo države, hkrati pa nameravajo v državo poslati ameriška naftna podjetja za obnovo energetske infrastrukture. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in zahtevala dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju, medtem ko je Rusija operacijo označila za nedopustno oboroženo agresijo. Svetovni voditelji so ob dogodku razdeljeni; nekateri pozdravljajo padec diktatorja, drugi pa opozarjajo na nevaren precedens v mednarodnem pravu.

V več mestih po Venezueli in Združenih državah Amerike so se v soboto pričeli protesti, uperjeni proti vojaškim akcijam Washingtona v latinskoameriški državi. Venezuelski državljani so se na poziv predsednika Nicolása Madura zbrali na ulicah, da bi izrazili nasprotovanje ameriški agresiji in podprli aktualno oblast. Po poročanju televizijske postaje Telesur so mobilizacije odgovor na nedavne poteze ameriške administracije, ki jih protestniki označujejo za neposreden poseg v suverenost države. Istočasno so bile za soboto napovedane demonstracije tudi znotraj meja Združenih držav Amerike, kjer so aktivisti organizirali shode proti morebitni ali začeti vojaški operaciji svoje države v Venezueli. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom, pri čemer venezuelski mediji poudarjajo enotnost ljudstva pri obrambi domovine pred tujimi pritiski. Protesti so potekali v mirnem ozračju, vendar z močnimi političnimi sporočili proti imperializmu.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi vojaške akcije ZDA v Venezueli in jo označil za nevaren precedens. Poudaril je, da takšna uporaba sile predstavlja tveganje za mednarodne odnose in pozval k spoštovanju mednarodnega prava.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil obsežen vojaški napad Združenih držav na Venezuelo in aretacijo Nicolása Madura. Trump je dejal, da ne bo dovolil, da bi venezuelsko državo nadzorovale bolivarijanske sile in napovedal, da so pripravljeni na drugi, še večji napad, če bo potrebno. Predsednik Boric je obsodil napad ZDA in pozval k mirni rešitvi krize v Venezueli.

Po poročilih, ki so sledila aretaciji Nicolása Madura in njegove žene s strani ameriških sil, je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo in tja namestile ameriška naftna podjetja. Trump je tudi izjavil, da bi bil Maduro lahko mrtev, če bi se uprl ameriškim vojakom. ZDA naj bi vzpostavile začasno vlado v Venezueli, dokler ne bo zagotovljen varen prenos oblasti.

Ameriške vojaške sile so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo buren odziv uradnega Caracasa. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je nemudoma zahtevala njegovo izpustitev in v javnem nagovoru poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik te južnoameriške države. Pridržanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale zaradi obtožb o nedemokratičnih procesih in vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Dogodek je povzročil politično negotovost v regiji, saj venezuelska vlada dejanje označuje za kršitev suverenosti in delo imperialističnih sil. Pridržanje se je zgodilo po obdobju povečane prisotnosti ameriške vojske v Karibskem morju, na kar je Maduro opozarjal že v preteklih tednih. Podpredsednica Rodríguezova je pozvala mednarodno skupnost k posredovanju, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje s pravnimi postopki proti voditelju države.

Po aretaciji predsednika Madura in ameriški vojaški intervenciji v Venezueli, se pojavljajo različni scenariji za prihodnost države. Podpredsednica Delcy Rodríguez naj bi po nekaterih virih pobegnila v Rusijo. Kljub temu je Rodríguezova izjavila, da Venezuela ne bo kolonija nobene države in poudarila, da je edini predsednik Venezuele Nicolás Maduro.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so posebne enote vojske Združenih držav Amerike v odmevni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po poročanju ameriških medijev sta oba trenutno na poti v New York, kjer bosta predvidoma predana pravosodnim organom. Trump je ob tem objavil fotografije operacije in zajetega Madura na krovu ameriškega plovila, kar je označil za zgodovinski uspeh svoje administracije v boju proti narkoterorizmu. Predsednik Trump je v televizijskem nagovoru poudaril, da bodo ZDA neposredno sodelovale pri določanju prihodnosti Venezuele po padcu Madurovega režima. Operacijo je v živo spremljal iz posebnega operativnega centra, kjer je s svojo ekipo nadzoroval potek akcije. Trump je ob tem ostro kritiziral tudi mehiško vlado in predsednico, češ da so nedejavni v boju proti mogočnim narkokartelom, ki po njegovem mnenju dejansko obvladujejo Mehiko namesto izvoljenih oblasti. Dogodek pomeni drastično stopnjevanje ameriške zunanje politike v Latinski Ameriki.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Mamdani, ki je župansko funkcijo prevzel pred le tremi dnevi, je dejanje označil za vojni napoved ter kršitev zvezne in mednarodne zakonodaje. Njegovi komentarji so povzročili precejšen politični odmev, saj je New York dom številni in hitro rastoči skupnosti venezuelskih priseljencev. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da so proti Maduru v New Yorku že vložili uradno obtožnico. Operacija zajetja Madura predstavlja stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se kopičile več let. Čeprav so ameriške oblasti akcijo utemeljile s prejšnjimi obtožbami o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami in terorizem, kritiki, kot je Mamdani, opozarjajo na nevaren precedens poseganja v suverenost tuje države. Županove izjave so v nasprotju z uradno politiko zvezne vlade, kar kaže na globok notranjepolitični razkol v ZDA glede pristopa do venezuelske krize.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji objav, ki so bile objavljene v zgodnjih jutranjih urah, zapisal, da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« (locked and loaded) za reševanje iranskega ljudstva. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial, pri čemer so poročila že potrdila več smrtnih žrtev med demonstranti. Trumpove grožnje so sprožile mešane odzive znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi sodelavci. Kongresnik Thomas Massie je predsednika javno kritiziral z opozorilom, da bi morali biti prioriteta notranji problemi ZDA, obenem pa je izpostavil, da bi za kakršen koli vojaški napad na Iran potrebovali odobritev kongresa. Podobno kritična je bila Marjorie Taylor Greene, ki je izrazila nezadovoljstvo nad odmikom od politike »Amerika na prvem mestu«. Nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon je predsednika celo obtožil uporabe metodologije Hillary Clinton, medtem ko je uradni Teheran od Združenih narodov že zahteval ukrepanje zaradi agresivne retorike Bele hiše.

Ruska federacija je ostro obsodila vojaško operacijo Združenih držav Amerike, v kateri je bil v soboto aretiran venezuelski predsednik Nicolás Maduro skupaj s soprogo Cilio Flores. Po navedbah ruskega ministrstva za zunanje zadeve gre za nedopustno kršitev suverenosti neodvisne države in temeljev mednarodnega prava. Kremelj, ki velja za ključnega zaveznika Caracas v Južni Ameriki, je zahteval takojšnjo izpustitev aretiranega voditelja, ki se po potrjenih poročilih nahaja v priporu na ozemlju Združenih držav Amerike. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je o razmerah že pogovarjal z venezuelsko podpredsednico Delcy Rodríguez, kateri je zagotovil neomajno solidarnost Moskve. Ruski politični analitiki medtem opozarjajo na nemoč Rusije, da bi zaščitila svoje strateške partnerje v Latinski Ameriki, kljub nedavno podpisanim sporazumom o vojaškem sodelovanju. Hkrati opozicijski krogi v Rusiji izpostavljajo natančnost ameriške operacije in jo primerjajo z dolgotrajnim ter manj uspešnim delovanjem ruske vojske v Ukrajini.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je sprožila obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade in zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po uradnih navedbah so Združene države Amerike prevzele nadzor nad državo in njeno naftno proizvodnjo. Trump je v soboto potrdil, da bodo ameriška naftna podjetja v celoti prevzela upravljanje venezuelskih naftnih polj in celotne industrije, kar predstavlja radikalen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike. Napovedi o prevzemu nadzora nad ključnimi naravnimi viri so sprožile mešane in burne odzive med ameriškimi zakonodajalci v Washingtonu. Medtem ko nekateri podpirajo odstavitev Madura zaradi obtožb o vpletenosti v trgovino z drogami, drugi opozarjajo na mednarodnopravne posledice neposredne okupacije energetske infrastrukture tuje države. Operacija se je stopnjevala po večmesečnih napetostih in predhodnih zračnih napadih na logistične cilje v Venezueli.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores. Do zahteve prihaja po tem, ko so ameriške sile v okviru vojaške operacije v Venezueli pridržale predsedniški par, kar Moskva označuje za nedopustno dejanje proti zakonito izvoljenemu voditelju suverene države. Moscovske oblasti so Washington pozvale, naj ponovno preuči svojo odločitev in spoštuje mednarodno pravo. Hkrati je Rusija zavrnila nepreverjene informacije o domnevnem begu podpredsednice Delcy Rodríguez. Dogodek pomeni vrhunec napetosti, ki so se stopnjevale zaradi ameriške vojaške prisotnosti v karibski regiji, na kar se je Maduro v preteklosti odzval z iskanjem pomoči pri svojih strateških zaveznicah, Rusiji in Kitajski.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News namignil, da bi bila Mehika lahko naslednja tarča ameriškega vojaškega posredovanja. Izjave so sledile uspešni izvedbi operacije Absolute Resolve, v kateri so pripadniki posebnih enot Delta Force v Caracasu prijeli venezuelskega diktatorja Nicolása Madura. Trump je v svojem nastopu poudaril grožnjo, ki jo predstavljajo narkokarteli, in izpostavil strah mehiške predsednice pred temi kriminalnimi združbami. Napoved morebitnih vojaških premikov proti mehiškim kartelom predstavlja pomemben premik v ameriški zunanji in varnostni politiki do sosednje države. Trumpova administracija dogajanje v Mehiki neposredno povezuje z nacionalno varnostjo ZDA, predvsem v luči boja proti trgovini z drogami. Čeprav podrobnosti o morebitnih operacijah niso bile razkrite, ameriški predsednik vztraja pri ostri retoriki, ki vključuje uporabo elitnih vojaških sil za reševanje regionalnih vprašanj.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo oborožene sile Združenih držav Amerike ostale v Venezueli vse do vzpostavitve demokratične tranzicije. Odločitev predstavlja pomemben zasuk v zunanji politiki Washingtona, saj je administracija pred tem zanikala namere po menjavi režima v tej južnoameriški državi. Trumpove izjave, da bodo ZDA praktično upravljale državo po zajetju venezuelskega predsednika, so sprožile ostre kritike o kršenju ustave in nespoštovanju volje ljudstva. Napovedana dolgotrajna intervencija sledi nedavnim vojaškim operacijam v Karibih in zaostrovanju diplomatskih odnosov. Bela hiša je poudarila, da vojaška prisotnost ni končana, kar nakazuje na obsežnejše načrte za stabilizacijo regije pod ameriškim nadzorom. Kritiki Trumpu očitajo, da s takšnim delovanjem kaže prezir do mednarodnega prava in suverenosti Venezuele, medtem ko administracija vztraja pri nujnosti pregona koruptivnega režima in boja proti trgovini z drogami.

Ameriške vojaške sile so v odmevni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale zunaj ozemlja Venezuele. Dogodek je državo pahnil v obdobje visoke politične negotovosti, saj je osrednja oblast močno oslabljena, medtem ko se različni politični akterji že potegujejo za institucionalni nadzor in legitimnost. Operacija, ki jo je potrdil ameriški predsednik Donald Trump, sledi dolgotrajnim napetostim in obtožbam o Madurovi vpletenosti v mednarodni kriminal. Opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je zajetje označila za zgodovinski trenutek in razglasila prihod svobode za Venezuelo. Ob tem je vojsko pozvala, naj za legitimnega predsednika prizna Edmunda Gonzáleza. Medtem ko so nekateri Venezuelci po svetu proslavljali novico, so iz združenja Asocaven v Barceloni opozorili na previdnost in potrebo po spremljanju nadaljnjega razvoja dogodkov. Na drugi strani je venezuelski zunanji minister Yván Gil dejanje ostro obsodil kot kršitev mednarodnega prava in Varnostni svet Združenih narodov pozval k ukrepanju proti ZDA.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je po poročanju tiskovne agencije Reuters prispela v Rusijo, kar se je zgodilo po nedavnih navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o zajetju venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani oboroženih sil ZDA. Rodriguez, ki velja za eno najtesnejših zaveznic Madura in ključno figuro venezuelskega režima, se je v javnosti nazadnje oglasila prek zvočnega posnetka na državni televiziji, v katerem je zahtevala dokaze, da sta Maduro in njegova soproga Cilia Flores še vedno živa. Medtem ko je Rodriguez zapustila državo, njen brat Jorge Rodriguez, ki predseduje venezuelski narodni skupščini, domnevno ostaja v Caracasu, čeprav se v javnosti od napada ni pojavil. Delcy Rodriguez ima v venezuelski politiki dolgoletno in vplivno kariero; med drugim je opravljala funkcije ministrice za zunanje zadeve, finance in nafto. Maduro jo je zaradi njene neomajne obrambe socialistične vlade opisal kot "tigra" in hčer revolucionarnega mučenika Jorgeja Antonia Rodrigueza. Njen prihod v Rusijo v času zaostrenih razmer in poročil o ameriški vojaški operaciji nakazuje na iskanje diplomatske ali fizične zaščite pri strateški zaveznici v Moskvi. Rodriguez je sicer znana po svojem zavzemanju za klasično ekonomsko politiko v boju proti hiperinflaciji in po svojem vodenju ustavodajne skupščine leta 2017, ki je močno razširila Madurova pooblastila.

Čilska in urugvajska politična koalicija Frente Amplio sta ostro obsodili ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Po mnenju teh političnih sil dejanje predstavlja brutalno kršitev mednarodnega prava, suverenosti in pravice narodov do samoodločbe. Koalicija, ki ji pripada tudi čilski predsednik Gabriel Boric, je opozorila, da gre za nevaren presedan, ki bo pustil trajne posledice v celotni regiji in pomeni prelomnico v latinskoameriških odnosih. Operacija, ki so jo izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike, je sprožila val solidarnosti s venezuelskim ljudstvom med levosredinskimi silami, medtem ko so nekateri desni politiki, kot je José Antonio Kast, pozvani, naj se ne podrejajo interesom tujih sil. Nasprotno pa so nekateri nacionalistični politiki, denimo urugvajski senator Javier García, poudarili, da med "svobodno Venezuelo" in "Madurovo kriminalno diktaturo" ni srednje poti. Dogajanje sledi večmesečnim stopnjevanjem napetosti, vključno z ameriškimi pomorskimi operacijami v Karibskem morju pod krinko boja proti trgovini z drogami, kar je Venezuela že predhodno označila za sovražno delovanje.

Ameriška vojska je v tvegani operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cílio Flores. Napad, ki se je zgodil 3. januarja 2026 v zgodnjih jutranjih urah, vključuje bombardiranje prestolnice in aretacijo ključnih osebnosti režima. Ameriški predsednik Donald Trump je v uradni izjavi iz Mar-a-Laga potrdil, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in pravična tranzicija oblasti. Trump je poudaril, da si prizadeva za mir in pravičnost za venezuelsko ljudstvo, ter dodal, da ne bo dopustil, da bi nadzor nad državo prevzeli drugi akterji brez upoštevanja interesov državljanov. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Latinski Ameriki. Brazilska Delavska stranka (PT) je dejanje označila za ugrabitev in najhujšo mednarodno agresijo v Južni Ameriki v 21. stoletju. Čeprav stranka v izjavi ni neposredno podprla Madura, je opozorila na hude grožnje regionalni stabilnosti, ki so posledica ameriških enostranskih vojaških akcij. Italijanski poslanec Fabio Porta je prav tako obsodil vojaško posredovanje kot nevarno, čeprav je priznal problematičnost Madurovega režima, ter izrazil skrb za usodo tujih državljanov v državi. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj gre za neposredno odstranitev tujega voditelja s strani ameriških oboroženih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, napovedal vzpostavitev ameriške uprave v Venezueli. Trump je pojasnil, da bodo Združene države upravljale državo vse do dosežene ustrezne tranzicije oblasti, hkrati pa je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte. Operacija, ki je bila uradno izvedena pod pretvezo boja proti trgovini z drogami, po Trumpovih besedah predstavlja oživitev Monrojeve doktrine. Predsednik Trump je izpostavil, da so Združene države odločene popraviti stanje v venezuelskem naftnem sektorju, ki ga je označil za neuspešnega. V okviru nove politike bodo največje ameriške naftne družbe v obnovo dotrajane energetske infrastrukture vložile več milijard dolarjev. Ta poteza sledi obdobju zaostrovanja sankcij in blokad, ki so ohromile venezuelsko gospodarstvo, zdaj pa ZDA z neposrednim nadzorom nad viri načrtujejo stabilizacijo proizvodnje črnega zlata v svoj prid.

Donald Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napotile vojske v Venezuelo, če bo podpredsednica Delsy Rodriguez sodelovala z Washingtonom. Poudaril je, da bo partnerstvo z ZDA omogočilo bogato, neodvisno in varno Venezuelo. Razkril je, da so ameriške sile uporabile ogromno vojaško moč pri zavzetju "močno utrjene vojaške trdnjave" v središču Caracasa. Podpredsednica Rodriguez je potrdila, da je Nicolás Maduro edini predsednik Venezuele.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil tarča obsežne vojaške operacije Združenih držav Amerike, v kateri so ga ameriške sile zajele in odpeljale v ujetništvo. Predsednik ZDA Donald Trump je po napadu potrdil uporabo »sile, kakršne svet ni videl od druge svetovne vojne«, in napovedal, da bodo ZDA upravljale z državo do izvedbe demokratične tranzicije. Operacija je sprožila val ogorčenja v delu mednarodne skupnosti, zlasti v državah t. i. globalnega juga in Latinske Amerike. Honduraška predsednica Xiomara Castro je dejanje ZDA označila za »barbarstvo« in izrazila solidarnost z Madurom ter njegovo soprogo, ki jima bodo sodili pred ameriškim pravosodjem. Kritični odzivi prihajajo tudi iz Burundija in drugih afriških držav, kjer dejanje razumejo kot stopnjevanje geopolitične vojne med ZDA in Kitajsko. Trumpova administracija po drugi strani trdi, da razpolaga z »nepreglednimi dokazi« proti Maduru, ki so podlaga za njegovo aretacijo in sodni pregon na ameriških tleh. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj je prišlo do neposredne odstavitve tujega voditelja s tujo vojaško silo.