Poročila razkrivajo, da je ameriška operacija za ujetje Nicolása Madura trajala 90 minut in vključevala napade na vojaško infrastrukturo, transportna in komunikacijska središča v Caracasu in severni Venezueli. RT je objavil posnetke posledic ameriškega napada na vojaško bazo Fuerte Tiuna, kjer so posebne enote ZDA ujele Madura.

Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump svetoval Gustavu Petru, naj bo previden. Trump je Petra opozoril, naj »pazi na svojo rit«.

Španski premier Pedro Sánchez je po potrditvi zajetja Nicolása Madura s strani ZDA obsodil ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Poudaril je, da Španija ne bo priznala intervencije, saj ta krši mednarodno pravo in načela Ustanovne listine Združenih narodov. Sánchez je pozval k deeskalaciji razmer in spoštovanju mednarodnega prava.

Donald Trump je na tiskovni konferenci razkril, da je operacija v Venezueli, imenovana "Polnočni молот", potekala idealno. Izjavil je tudi, da ne pričakuje poslabšanja odnosov z Rusijo zaradi te operacije, in dodal, da bo ZDA uredila vsa vprašanja z Rusijo. Poleg tega je Trump omenil Rusijo in Ukrajino v povezavi z operacijo v Venezueli, ter ponovno izrazil razočaranje nad Putinom.

Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji z imenom 'Absolute Resolve' zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cílio Flores. Operacija, ki se je začela v petek pozno zvečer, je vključevala več kot 150 zrakoplovov, vključno z bombniki in lovci, ki so poleteli iz 20 vojaških baz po vsem zahodnem polobli. Po navedbah generala Daniela Caina, načelnika združenega štaba oboroženih sil ZDA, sta Maduro in Floresova trenutno v pridržanju na ladji ameriške mornarice, ki pluje proti New Yorku. Napad so podprle obveščevalne dejavnosti agencije CIA, ki je v venezuelsko vlado infiltrirala obveščevalce. Ti so mesece spremljali Madurove premike, navade in varnostne protokole. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da je Maduro poskušal pobegniti, vendar mu je zmanjkalo časa, hkrati pa je dodal, da bi operacija lahko bila za odstavljenega voditelja tudi usodna. Siloviti nočni letalski napadi so pred samim zajetjem pretresli prestolnico Caracas in njeno okolico.

Venezuelska podpredsednica Delsy Rodriguez je v televizijskem nagovoru narodu 3. januarja ostro zahtevala izpustitev predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Silie Flores, ki so ju v okviru vojaške operacije zajele sile Združenih držav Amerike. Rodriguez je poudarila, da Venezuela ne bo nikoli postala kolonija katere koli tuje države, s čimer se je neposredno odzvala na pritiske iz Washingtona. Njen nastop je bil odgovor na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v intervjuju za The New York Post nakazal možnost pogojevanja vojaške prisotnosti s sodelovanjem venezuelskega vrha. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč izjavil, da Združene države Amerike v Venezuelo ne bodo poslale svojih vojaških enot, v kolikor bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom in izpolnila njihove zahteve. Dogajanje predstavlja vrhunec zaostrenih odnosov med državama, ki so se stopnjevali po neuspešnih pogajanjih o nadzoru nad naravnimi viri v oktobru prejšnjega leta. Trenutne razmere v Caracasu ostajajo negotove, medtem ko mednarodna javnost spremlja odziv preostalih venezuelskih institucij na aretacijo predsednika.

Venezuela in Kolumbija sta ob podpori Rusije in Kitajske uradno zahtevali sklic nujne seje Varnostnega sveta Združenih narodov. Razlog za zahtevo je zaostritev razmer v Venezueli, ki so jo sprožile vojaške operacije Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Zahteva po seji temelji na obtožbah o napadih in destabilizaciji regije, kar je spodbudilo mednarodno skupnost k hitremu odzivu. Srečanje najvišjega organa Združenih narodov je predvideno za ponedeljek, 5. januarja. Kolumbija, ki je pravkar nastopila mandat kot nestalna članica Varnostnega sveta, se je pri pobudi pridružila Venezueli, da bi obravnavali varnostne grožnje in kršitve suverenosti. Razprava bo osredotočena na posledice ameriškega vojaškega posredovanja in iskanje diplomatske poti za umiritev napetosti v regiji, ki jo pretresajo politični nemiri.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh, ki je bil načrtovan več mesecev. Po navedbah Bele hiše sta bila Maduro in Floresova s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Napad je vključeval serijo eksplozij v prestolnici Caracas, tarče pa so bili ključni vojaški in vladni objekti, vključno s predsedniško palačo. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je napad obsodila kot imperialistično agresijo in državljane pozvala k uporu, medtem ko so se v sosednji Kolumbiji že začeli pripravljati na morebiten množičen priliv beguncev. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele do varnega prehoda oblasti, hkrati pa je izrazil močan interes za obnovo in nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu uradno potrdil, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler bo to potrebno. Napoved sledi petkovi operaciji ameriških specialnih enot, agencije DEA in Cie, v kateri so ujeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je poudaril, da bodo v državo vstopila največja ameriška naftna podjetja, ki bodo z milijardnimi investicijami obnovila močno poškodovano naftno infrastrukturo in začela ustvarjati dobiček za državo. Operacijo so ameriške oblasti utemeljile z obtožnico tožilstva v New Yorku, ki Madura bremeni narkoterorizma, uvoza kokaina in nezakonitega posedovanja orožja ter uničevalnih naprav. Trumpov nastop jasno nakazuje na popolno spremembo politične in gospodarske smeri Venezuele pod ameriškim nadzorom.

Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji z imenom Odločna ločitev (Operation Total Determination) v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah načelnika štaba združenih sil ZDA je misija vključevala več kot 150 zrakoplovov in je trajala več kot dve uri. Operacija je bila rezultat večmesečnega zbiranja obveščevalnih podatkov in tesnega sodelovanja različnih vladnih agencij. Natančen nočni vdor v venezuelsko prestolnico je po uradnih podatkih ameriške vojske minil brez izgub na strani napadalcev. Cilj operacije je bila aretacija Madura, ki so ga ameriške oblasti že dlje časa obtoževale vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in kršitev človekovih pravic. Trenutno lokacija pridržanega Madura in njegove žene ni javno znana, pričakuje pa se, da bosta prepeljana v Združene države Amerike, kjer bosta stopila pred sodišče.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil nedavno ameriško vojaško operacijo v sosednji Venezueli, ki je vključevala bombardiranje ozemlja in pridržanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Lula je dejanja Združenih držav Amerike označil za kršitev mednarodnega prava in dejanje, ki je prestopilo mejo sprejemljivega v mednarodnih odnosih. Po njegovih besedah gre za neposredno grožnjo miru v regiji, zato je Združene narode in širšo mednarodno skupnost pozval k takojšnjemu in odločnemu odzivu na ameriško posredovanje. Zaradi stopnjevanja napetosti je brazilski voditelj poudaril, da je takšna oblika zunanjega vmešavanja nesprejemljiva za suverenost latinskoameriških držav. Brazilija, ki je v preteklosti že ponujala vlogo posrednika med Washingtonom in Caracasom, zdaj opozarja na destabilizacijske učinke, ki jih imajo takšne vojaške akcije na celotno celino. Dogodek pomeni vrhunec dolgotrajnih napetosti, pri čemer se je Lula postavil v vlogo glavnega zagovornika regionalne stabilnosti pred ameriško hegemonijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za New York Times izrazil izjemno zadovoljstvo nad nedavno vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo ameriške sile izvedle v soboto zgodaj zjutraj. Trump je akcijo označil za "briljantno operacijo" in pohvalil odlično načrtovanje ter sodelovanje številnih pripadnikov oboroženih sil. Po njegovih navedbah je celoten potek dogodkov spremljal neposredno s svojega doma, pri čemer je poudaril izjemnost vpletenih vojakov in osebja. Kljub proslavljanju uspeha je predsednik potrdil, da operacija ni minila brez težav. Med napadom je bil zadet ameriški helikopter, ki pa se je uspel varno vrniti v bazo. Prav tako sta bila v spopadih ranjena dva ameriška vojak. Ta akcija predstavlja stopnjevanje neposredne vojaške prisotnosti ZDA v regiji, ki se je začela z letalskimi in kopenskimi napadi konec prejšnjega leta, Trump pa jo opravičuje kot nujno zaščito ameriških interesov in boj proti kriminalnim dejavnostim režima Nicolása Madura.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v soboto zgodaj zjutraj sporočil, da so ameriške sile v operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške strani so operativci za izvedbo akcije povzročili popoln izpad električne energije v venezuelski prestolnici, kar je omogočilo aretacijo brez večjega odpora. Trump je ob tem izjavil, da bodo Združene države Amerike upravljale z Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in stabilen prehod oblasti. Novica o zajetju Madura je sprožila odzive po vsej Latinski Ameriki. Argentinska podpredsednica Victoria Villarruel je operacijo pozdravila in poudarila, da dogodek predstavlja ponovno rojstvo upanja za Venezuelo. Medtem ko Washington trdi, da gre za nujen ukrep v boju proti narkoterorizmu, kritiki opozarjajo na vprašanje suverenosti in neposredno vojaško posredovanje v tuji državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj Trumpova administracija napoveduje vzpostavitev začasne uprave do izvedbe demokratičnih procesov.

Ameriški predsednik Donald Trump je 3. januarja opozoril, da bo morebiten drugi napad ameriških oboroženih sil na Venezuelo bistveno močnejši od prvega. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, ko Združene države Amerike krepijo pritisk na venezuelski režim. Trump je poudaril, da vojaška opcija ostaja na mizi, pri čemer bi bila prihodnja operacija po njegovih besedah izvedena z znatno večjo silo. Napovedi sledijo predhodnim akcijam in napetostim, ki so vključevale pomorsko blokado in poskuse zasega energentov. Trumpova administracija s tem stopnjuje retoriko, ki meri na korenite spremembe v tej južnoameriški državi. Čeprav podrobnosti o naravi prvega napada ali specifikah načrtovanih akcij niso bile v celoti razkrite, predsednikove besede nakazujejo na pripravljenost za neposredno stopnjevanje vojaškega konflikta v regiji.

Združene države Amerike so v soboto izvedle vojaški napad na Venezuelo, pri čemer so se pojavile navedbe o ugrabitvi tamkajšnjega predsednika. Dogodek predstavlja najnovejši primer v dolgem nizu ameriških vojaških posredovanj in podpore različnim režimom v Latinski Ameriki. Ameriška stran je v preteklosti že večkrat uporabila svojo vojaško moč za zaščito svojih geopolitičnih interesov v tej regiji, kar je pogosto vključevalo tudi neposredno odstranitev voditeljev suverenih držav. Najnovejši napad se umešča v zgodovinski okvir več kot pol ducata vojaških intervencij, ki so jih ZDA izvedle v Latinski Ameriki od konca hladne vojne. Trenutne razmere v Venezueli sprožajo vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in stopnji ameriškega vpliva na politične procese v sosednjih državah. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so tovrstne akcije v preteklosti sprožale dolgotrajne napetosti in politične krize, ki so oblikovale sodobno podobo južnoameriške celine.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v začetku leta 2026 izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, med katero so izvedle zračne napade in zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura skupaj z njegovo soprogo. Predsednik ZDA Donald Trump je dejanje utemeljil s povračilnimi ukrepi zaradi nacionalizacije ameriškega premoženja in naftnih podjetij, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da so njegove trditve o kraji ameriške nafte neutemeljene, saj so bila podjetja pod državni nadzor vključena skozi desetletja dolge procese. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko nekateri kritiki operacijo označujejo za rušenje mednarodnega prava in globalnih norm, so iz Ukrajine prišli odzivi podpore venezuelskemu ljudstvu. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je poudaril pravico do življenja brez diktature in zatiranja, ki ga je po njegovih besedah izvajal Madurov režim. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so vključevale pomorsko blokado, sankcije in predhodne omejene zračne napade na cilje v tej južnoameriški državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto potrdil, da so ameriške sile izvedle bliskovito operacijo, v kateri so v Caracasu zajele in iz države odpeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je celoten potek akcije spremljal v živo prek neposrednega prenosa, kar je primerjal z gledanjem televizijske oddaje. Operacija, ki se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska Washingtona na venezuelsko vodstvo. Akcija zajetja aktualnega predsednika v njegovi prestolnici odmeva po vsem svetu kot dokaz brezprecedente moči in odločnosti ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Analitiki dogodek označujejo za eno najbolj tveganih in hkrati odločnih potez v sodobni zunanji politiki ZDA, ki neposredno spreminja politično podobo Latinske Amerike. Madurova usoda in lokacija po zajetju ostajata predmet ugibanj, čeprav je jasno, da so ga ameriške sile že prepeljale izven meja Venezuele.

Po prijetju Nicolása Madura je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da je podpredsednica Delcy Rodríguez izrazila pripravljenost za sodelovanje z ZDA. Poudaril je, da bo Maduro odgovarjal pred sodiščem v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Trump je razkril tudi načrte za prihodnost Venezuele, ki vključujejo tranzicijo oblasti, upravljanje naftne infrastrukture in morebitno vojaško prisotnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele aktivno vlogo pri upravljanju Venezuele, dokler ne bo izvedena pravična tranzicija oblasti. Po silovitem napadu ameriških sil, v katerem sta bila ujeta venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga, je Trump operacijo opisal kot vojaško dejanje brez primere vse od konca druge svetovne vojne. Predsednik je poudaril, da ZDA ne bodo dovolile vrnitve sil, ki bi nadaljevale Madurovo politiko, temveč želijo prebivalcem Venezuele zagotoviti svobodo. Trump je v svoji rezidenci Mar-a-Lago na Floridi potrdil uporabo obsežnih zračnih, pomorskih in kopenskih sil ter dodal, da se ZDA ne bodo umaknile iz države, dokler ne vzpostavijo stabilnih pogojev za vladanje. Ob tem ni izključil možnosti ponovnega vojaškega posredovanja, če bi se to izkazalo za potrebno. Njegove izjave nakazujejo neposredno vmešavanje v notranje zadeve latinskoameriške države, kar predstavlja radikalen zasuk v ameriški zunanji politiki in stopnjevanje napetosti v regiji.

Po zajetju Nicolása Madura so se oglasili različni akterji. Venezuelska podpredsednica je zahtevala izpustitev Madura in njegove žene Cilie Flores po ameriškem bombardiranju in zajetju. FMLN je obsodil vojaške akcije proti Venezueli in zahteval Madurjevo izpustitev, medtem ko je Srednjeameriški parlament pozval k mirnemu prehodu oblasti. V Venezueli je po odstavitvi Madura napeto vzdušje, medtem ko so v Venezueli potekala praznovanja.

Varnostni svet ZN bo izredno zasedal zaradi razmer v Venezueli po vojaškem posredovanju ZDA. Brazilski predsednik Lula je obsodil ameriški napad kot spomin na 'najhujše trenutke vmešavanja v Latinski Ameriki'. Francoski predsednik Macron je izjavil, da se je venezuelski narod osvobodil diktature Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je zanikala, da bi prevzela predsedniški položaj in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik.

Pripadniki ameriške specialne enote Delta Force so v nočni operaciji v Venezueli zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija, ki je vključevala obsežne vojaške napade, je povzročila takojšen odziv v letalskem prometu, saj je ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) zaprla zračni prostor nad deli Karibov. Družba Delta Air Lines je zaradi varnostnih razlogov že odpovedala številne lete v regiji. Strokovnjaki opozarjajo, da bi Caracas na aretacijo lahko odgovoril s hitrim povračilnim udarcem proti tarčam v Združenih državah Amerike. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Ameriške oblasti so predhodno nakazovale na možnost stopnjevanja vojaškega pritiska zaradi vpletenosti venezuelskega vrha v trgovino z drogami. Maduro je pred zajetjem poskušal utrditi notranjo stabilnost države s simboličnimi ukrepi, kot je bil predčasen začetek božičnega praznovanja, obenem pa je vojsko pozival k pripravljenosti na obrambo pred tujo intervencijo, kar pa očitno ni preprečilo bliskovite ameriške operacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnosti razkril podrobnosti in slikovno gradivo ameriške vojaške operacije v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil fotografijo Madura na krovu ameriške desantne ladje USS Iwo Jima, kamor so ga prepeljali po aretaciji. Po besedah ameriškega predsednika je sam v realnem času spremljal potek operacije iz svoje rezidence v Mar-a-Lagu v družbi vojaških generalov, ki so mu zagotovili, da nobena druga država na svetu ni sposobna izvesti tovrstnega podviga. Operacija, ki je bila zaradi taktičnih razlogov prestavljena za štiri dni, se je izvedla v nočnem času, ko so ameriške sile venezuelskega voditelja presenetile med spanjem. Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News poudaril, da je bil Maduro ob zajetju vidno šokiran. Medtem ko ameriška administracija dogodek prikazuje kot ključen korak k stabilizaciji regije in boju proti narkoterorizmu, so se v mednarodni javnosti že pojavili kritični odzivi. Nekateri analitiki in tuji mediji opozarjajo, da gre za kršitev mednarodnega prava in dejanje, ki prinaša nepredvidljiva tveganja za svetovno politiko.

Cilia Flores, po poklicu odvetnica, je postala prva dama Venezuele leta 2013. Že več kot tri desetletja je predana bolivaričnemu procesu in velja za steber chavistične moči. Svojo politično pot je začela ob Nicolásu Maduru v gibanju, ki je ustvarilo temelje za kasnejši politični razvoj.

Ameriške sile so v odmevni vojaški operaciji zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da sta bila ujetnika po zajetju prepeljana na krov ameriške vojaške ladje in sta že na poti v New York, kjer se bosta soočila s sodnim pregonom zaradi obtožb o trgovini z mamilarskimi posli in organiziranem kriminalu. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA igrale ključno vlogo pri upravljanju venezuelske naftne industrije, dokler se v državi ne vzpostavi stabilen prehodni režim. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega vojaškega pritiska, ki ga je Trumpova administracija utemeljila kot vojno proti narkokartelom. Poleg napovedi o nadzoru nad energetskimi viri je Trump izdal tudi ostro opozorilo Mehiki in tamkajšnjim kartelom, češ da bo podobno odločno ukrepal proti vsem grožnjam ameriški nacionalni varnosti. Medtem ko Washington poudarja osvoboditev venezuelskega ljudstva izpod diktature, kritiki opozarjajo na morebitne dolgoročne posledice ameriškega posredovanja v regiji in prihodnost suverenosti Venezuele.

Predsednik Trump je izrazil dvom o uresničitvi želja Nobelove nagrajenke Marie Corine Machado glede naslednika odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Prav tako je Trump napovedal začasno upravljanje Venezuele s strani ZDA, kar je sprožilo odzive političnih osebnosti in športnikov, kot je profesionalni golfist Jhonattan Vegas.

Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je zahtevala izpustitev Nicolása Madura po njegovi aretaciji s strani ameriških sil. Članki opisujejo Madura kot avtokrata, ki je izgubil Venezuelo in ki je vladal z represijo ter bil priča propadu države.

Po ameriški operaciji v Venezueli, ki je privedla do aretacije Nicolása Madura, je venezuelska opozicija ostala tiho. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA močno vpletene v prihodnost Venezuele. Politični odzivi so mešani, od olajšanja do previdnosti. Nobelova nagrajenka Maria Corina Machado je izrazila veselje in pripravljenost prevzeti oblast, medtem ko španski politik Paco Núñez podpira demokratično tranzicijo. Slavne osebnosti so se odzvale na dogajanje.

Po aretaciji Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores v vojaški operaciji, so ZDA napovedale, da ju bodo sodili v New Yorku. Republikanski senator je dejal, da se bo Maduro soočil z obtožbami zaradi narkoterorizma na zveznem sodišču. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je uradno vložila obtožnico proti Madurovemu paru pred sodiščem v južnem okrožju New Yorka. Lokacija Madura in njegove žene trenutno ni znana.

Donald Trump je objavil fotografije iz improvizirane 'Situation Room' v Mar-a-Lagu, ki prikazujejo njega in njegovo ekipo med spremljanjem napadov v Venezueli, ki so pripeljali do zajetja Nicolása Madura. Na fotografijah so poleg Trumpa vidni tudi uradniki, kot je Marco Rubio, državni sekretar. Medtem ko so se pojavljale lažne fotografije zajetega Madura, je Trump delil edino pristno fotografijo, na kateri je Maduro v lisicah in ga spremlja DEA.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli in prevozu v ZDA so se pojavili različni mednarodni odzivi. Ameriški predsednik Trump je objavil fotografijo Madura v lisicah in dejal, da so Venezuelci zdaj svobodni. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je operacijo označil za »vojno dejanje«, medtem ko so v Trujillu državljani proslavljali njegovo zajetje. Trump je razkril, da so ZDA v pogovorih z venezuelsko podpredsednico Delcy Rodríguez.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi ostro obsodilo vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevala uporabo sile proti venezuelskemu predsedniku. Peking je ameriško dejanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava, suverenosti in varnosti neodvisne države. Kitajska diplomacija je Washington pozvala, naj nemudoma preneha s kršenjem mednarodnih norm in se začne držati pravnih načel, ki urejajo odnose med narodi. Kitajska vlada je poudarila svojo neomajno nasprotovanje uporabi vojaške sile kot sredstva za doseganje političnih ciljev v tujih državah. Po navedbah ministrstva v Pekingu gre za nedopusten poseg v notranje zadeve Venezuele, ki spodkopava regionalno stabilnost. To stopnjevanje napetosti sledi predhodnim mednarodnim obsodbam ameriških potez, kar kaže na poglobljen geopolitični razkol glede vprašanja legitimnosti oblasti v Caracasu.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, ki je privedla do padca venezuelskega predsednika Nicolása Madura, izrazil opozorilo kubanskemu režimu. Rubio je v izjavi poudaril, da bi morale biti oblasti v Havani po dogodkih v Venezueli upravičeno zaskrbljene glede svoje prihodnosti. Operacija, ki je končala Madurovo vladavino, po besedah ameriških predstavnikov pomeni pomemben premik v regionalni politiki. Predsednik Donald Trump je ob tem dodal, da so razmere na Kubi v marsičem podobne tistim v Venezueli. Izpostavil je, da je cilj ameriške administracije pomoč kubanskemu ljudstvu v boju proti dolgoletnemu kastrizmu. Ameriška diplomacija padec venezuelskega režima vidi kot jasen signal preostalim avtoritarnim sistemom v regiji, da se pritiski za demokratične spremembe stopnjujejo.

Zajem Nicolása Madura je sprožil mešane občutke v venezuelski skupnosti v Veliki Britaniji, od olajšanja do strahu in nelagodja. Peace Action je obsodil ameriški napad na Venezuelo kot nezakonitega. Pojavljajo se vprašanja o zakonitosti ameriškega napada in ali bi moral Trump o tem obvestiti ameriški kongres. Trump je izjavil, da Maria Corina Machado nima podpore ali spoštovanja. Pojavljajo se nova pravna vprašanja glede zajetja Madura in Trumpove napovedi, da bodo ZDA vodile Venezuelo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto razkril, da se venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores nahajata na krovu ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Trump je informacijo potrdil v telefonskem pogovoru za televizijo Fox News, kjer je izpostavil presenetljiv razvoj dogodkov v odnosih med državama. Ta premik sledi obdobju intenzivnih vojaških in diplomatskih pritiskov ZDA na venezuelski režim, vključno s preteklimi obtožbami o trgovini z mamili. Obenem je Trump zanikal navedbe, da bi se o vprašanju Madura pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom med njunim zadnjim telefonskim klicem, kar kaže na vzdrževanje ločenih diplomatskih poti z Moskvo glede latinskoameriškega vprašanja. Na dogajanje se je ostro odzvala nekdanja predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi, ki je Trumpovo ravnanje označila za hinavsko. Pelosijeva je poudarila neskladje med pregonom Madura zaradi mamil in lanskoletno Trumpovo pomilostitvijo nekdanjega honduraškega predsednika Juana Orlanda Hernándeza, ki je bil prav tako obsojen zaradi vpletenosti v trgovino z drogami. Trenutno dogajanje nakazuje na morebiten preobrat v dolgoletni krizi, vendar podrobnosti o naravi bivanja Madura na ameriški ladji ostajajo nejasne.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala zračne napade na cilje v prestolnici Caracas. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times so enote ameriške vojske vstopile v državo, pri čemer niso utrpele nobenih izgub med svojim osebjem. Venezuelske kopenske sile in sistemi protiletalske obrambe po navedbah ameriških virov niso nudili znatnega odporu. Poročila iz Caracasa navajajo, da prebivalci med napadi niso slišali opozorilnih siren, televizijske oddaje pa so bile prekinjene, zaradi česar so se ljudje o dogajanju obveščali preko spleta. Med operacijo so bili ubiti in ranjeni venezuelski državljani, vendar njihovo točno število ostaja neznano, saj ameriški predstavniki uradnih podatkov o žrtvah na nasprotni strani niso podali. V Carakasu so se na ulicah zbrali podporniki predsednika Nicolása Madura, ki zahtevajo dokaze o tem, da sta predsednik in prva dama Cilia Flores še vedno živa. Pred začetkom napadov je Ruska federacija na ameriško vlado naslovila diplomatsko noto, v kateri je zahtevala prekinitev pregona tankerja Bella 1, ki je prevažal venezuelsko nafto v nasprotju z ameriškimi sankcijami. Dogajanje predstavlja kritično zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom pod administracijo Donalda Trumpa.

Ameriške posebne vojaške enote Delta Force so v zgodnjih jutranjih urah izvedle bliskovito operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriških uradnikov so pripadniki elitne enote vdrli v predsedniško rezidenco in par presenetili med spanjem. Operacija, ki je po intenzivnosti primerljiva z akcijo proti voditelju Islamske države leta 2019, je močno odmevala v mednarodni javnosti in povzročila diplomatske pretrese. Kitajska vlada se na dogodek še ni uradno odzvala s politično izjavo, vendar je tamkajšnje ministrstvo za zunanje zadeve nemudoma izdalo opozorilo svojim državljanom, naj zaradi izrednih razmer in varnostnih tveganj trenutno ne potujejo v Venezuelo. Washington je potrdil, da je Maduro v ameriškem pridržanju, kar predstavlja enega najpomembnejših in hkrati najbolj tveganih posegov ameriške vojske v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.

Vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) Kirill Dmitrijev je javno naslovil vprašanje na visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas glede njene podpore prihodnjim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike. Dmitrijev je v svojem pozivu izpostavil vprašanje, ali bi Kallasova podprla Washington, če bi bila naslednja tarča napada Grenlandija. Njegove izjave so sledile ameriškim vojaškim operacijam v Venezueli, ki so sprožile ostre odzive v Moskvi. Ruski uradnik je s tem retoričnim vprašanjem skušal izpostaviti domnevno nedoslednost evropske zunanje politike in njeno podrejenost interesom Združenih držav Amerike. Dmitrijev je Grenlandijo navedel kot hipotetičen primer, s čimer je želel spodbuditi razpravo o mejah evropske podpore ameriškim intervencijam po svetu. Kaja Kallas se na provokacijo ruskega predstavnika še ni uradno odzvala, pričakovati pa je, da bo Bruselj tovrstne izjave označil za del ruske dezinformacijske kampanje.

Predsednica vlade Trinidada in Tobaga Kamla Persad-Bissessar je odločno zavrnila navedbe o sodelovanju njene države v ameriški vojaški operaciji, uperjeni proti Venezueli. Do pojasnila je prišlo po trditvah Washingtona o ukrepih proti administraciji predsednika Nicolása Madura, kar je v regiji sprožilo precejšnje napetosti. Persad-Bissessarjeva je poudarila, da njena država ni bila del vojaških akcij Združenih držav Amerike, čeprav so bile na območju prisotne ameriške sile. Kljub uradnemu zanikanju sodelovanja v napadih je vlada Trinidada in Tobaga potrdila, da so od oktobra prejšnjega leta na njihovih obalah dovolili ameriške vojaške vaje. Te dejavnosti so bile po navedbah Port of Spaina namenjene izključno spremljanju dejavnosti znotraj in zunaj otoka, kar pa je sosednja Venezuela razumela kot neposredno grožnjo svoji nacionalni varnosti. Incident dodatno zaostruje diplomatske odnose v karibski regiji, kjer se interesi ZDA in Venezuele pogosto spopadajo.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto izrazilo globoko pretresenost in ostro obsodilo vojaške napade Združenih držav Amerike na Venezuelo. Kitajska diplomacija je ameriško uporabo sile proti suvereni državi označila za nesprejemljivo in eklatantno kršitev mednarodnega prava. Poleg zračnih napadov je Peking obsodil tudi ukrepe proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, vključno z njegovo aretacijo s strani ameriških sil. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je v izjavi za javnost poudaril, da Peking nasprotuje kakršnemu koli zunanjemu vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriške države. Kitajska vlada dogajanje spremlja z veliko zaskrbljenostjo, saj meni, da takšna dejanja ogrožajo regionalno stabilnost in kršijo osnovna načela Ustanovne listine Združenih narodov. Odnosi med Kitajsko in Venezuelo sicer temeljijo na tesnem gospodarskem sodelovanju, zato je odziv Pekinga pričakovano oster in usmerjen v zaščito diplomatskih norm.

Združene države Amerike so izvedle obsežen vojaški napad v Venezueli, ki se je končal z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki jo je odobril predsednik Donald Trump, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaškega stopnjevanja med državama. Po navedbah ameriških oblasti je bila akcija usmerjena proti Madurovemu režimu, ki so ga ZDA predhodno obtožile vodenja narkokartela in terorističnih dejavnosti. Zaradi vojaškega posredovanja in zaprtja zračnega prostora s strani ameriške zvezne uprave za letalstvo (FAA) je letalska družba Delta Air Lines odpovedala vse lete na območju Karibov. Ukrep je bil uveden zaradi zagotavljanja varnosti v regiji, kjer potekajo vojaške operacije. Medtem ko se v Venezueli ugiba o prihodnosti države po padcu Madurovega režima, so se v izgnanstvu po vsem svetu zbrali številni Venezuelci, ki proslavljajo konec desetletne vladavine, v kateri je državo zapustilo približno 20 odstotkov prebivalstva. Politični analitiki predvidevajo tri možne scenarije za prihodnost Venezuele: vzpostavitev prehodne vlade pod nadzorom opozicije, dolgotrajno ameriško vojaško prisotnost ali morebiten notranji upor preostalih struktur Madurove administracije. Razmere ostajajo izjemno nestabilne, saj so v preteklosti zaveznice Venezuele, kot sta Rusija in Kitajska, ostro nasprotovale ameriškemu vmešavanju.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene države Amerike k izpustitvi pridržanega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto ostro obsodilo ameriško ravnanje, medtem ko se mednarodna skupnost glede legitimnosti vojaške akcije močno razhajata. Ukrajina je skupaj z Ekvadorjem izrazila polno podporo ameriškemu napadu na Venezuelo, kar kaže na globoko politično polarizacijo med zavezniki Washingtona in Moskve. Kljub podpori nekaterih držav pa so številni evropski politiki izrazili resne pomisleke glede morebitnih kršitev mednarodnega prava. Dogajanje v Venezueli se tesno prepleta z geopolitičnimi napetostmi v Evropi, saj Rusija in Ukrajina zavzemata nasprotna pola v skoraj vseh večjih mednarodnih sporih. Moskva ameriško posredovanje interpretira kot nezakonit poseg v suverenost države, medtem ko Kijev v ameriških akcijah vidi upravičen boj proti avtoritarnim režimom.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah Washingtona so Madura že prepeljali iz države, v ZDA pa se bo soočil s sojenjem zaradi obtožb o terorizmu in trgovini z drogami. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je bila uporabljena vojaška sila brez primere v obdobju po drugi svetovni vojni, in zatrdil, da razpolagajo z neizpodbitnimi dokazi proti venezuelskemu voditelju. Združene države Amerike nameravajo upravljati z Venezuelo vse do vzpostavitve demokratične tranzicije. Medtem ko Washington operacijo označuje za uspeh v boju proti narkoterorizmu, so se na dogodke ostro odzvale zaveznice Venezuele. Rusija, Iran in Kuba so dejanje obsodili kot agresijo in kršitev mednarodnega prava. Napad sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim so ZDA izvajale pomorske blokade in zasege tankerjev v Karibskem morju.

Francoski politični voditelji, predvsem iz vrst levice in zelenih, so ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Jean-Luc Mélenchon, Marine Tondelier in Olivier Faure so preko družbenih omrežij izrazili nasprotovanje ameriškemu posredovanju, ki dodatno stopnjuje napetosti v regiji. Odzivi prihajajo v času, ko Washington opravičuje svoje dejavnosti z bojem proti mednarodnemu kriminalu in trgovini z drogami, kar pa kritiki označujejo za nedopusten poseg v suverenost tuje države. Medtem ko evropski politiki izražajo zaskrbljenost, ameriška javnost na dogajanje gleda z določeno mero ravnodušnosti. Prva poročila kažejo, da povprečni državljani ZDA niso močno ganjeni nad vojaškim posredovanjem, kljub temu da operacija predstavlja vrhunec enoletnega zaostrovanja odnosov med Caracasom in Washingtonom. Operacija je bila sprožena po tem, ko je administracija Donalda Trumpa več venezuelskih skupin označila za teroristične organizacije, kar je Pentagonu omogočilo pripravo neposrednih vojaških načrtov.

Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal neposredno vojaško akcijo proti Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki jo Washington utemeljuje z obtožbami o narkoterorizmu in vodenju narko-države, je sprožila ostre odzive mednarodne javnosti. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da takšen napad brez privolitve Varnostnega sveta Združenih narodov ali dokazane samoobrambe predstavlja kršitev ustanovne listine ZN in mednarodnega prava. Italijanska poslanka Laura Boldrini je dejanje označila za nevarno uporabo sile, ki ogroža regionalno stabilnost, in pozvala Evropsko unijo k obsodbi napada. ZDA so se pri izvedbi operacije izognile običajnim postopkom obveščanja Kongresa s sklicevanjem na protiteroristično zakonodajo. Medtem ko Washington trdi, da gre za boj proti trgovini z drogami, kritiki poudarjajo, da so takšne enostranske intervencije v Latinski Ameriki v preteklosti že večkrat povzročile dolgotrajno politično in družbeno nestabilnost. Moskva in Peking, ki podpirata Caracas, bi lahko v prihodnjih dneh sprožila diplomatske protiukrepe, vendar imajo Združene države Amerike kot stalna članica Varnostnega sveta moč veta na morebitne resolucije proti lastnim dejanjem.

Britanski predsednik vlade Keir Starmer je uradno izjavil, da Združeno kraljestvo ni bilo na nikakršen način vpleteno v nedavne ameriške zračne napade na Venezuelo. Starmer je poudaril, da njegova država ni sodelovala pri načrtovanju ali izvedbi operacije, ki so jo sprožile oborožene sile Združenih držav Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Premier je napovedal, da namerava v kratkem opraviti pogovor z ameriškim predsednikom, da bi neposredno pridobil vse potrebne informacije in razjasnil dejstva v zvezi z vojaškim posredovanjem. Izjava prihaja v času povečanih napetosti po ameriškem vojaškem posegu v tej južnoameriški državi. Starmerjevo vztrajanje pri neodvisnosti britanske politike v tem primeru kaže na previdnost Londona pri vpletanju v nove konflikte na ameriški celini, hkrati pa poudarja pomen vzdrževanja diplomatskih kanalov z Washingtonom. Britanska vlada se s tem distancira od neposredne odgovornosti za dogodke, vendar ostaja v tesnem stiku z zavezniki zaradi zagotavljanja stabilnosti v regiji.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v soboto zjutraj sporočila, da so ameriške vojaške sile v bliskoviti operaciji zajele in odpeljale predsednika Nicolása Madura ter prvo damo Cilio Flores. Operacija, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, je vključevala zračne napade na Caracas in okoliške zvezne države Miranda, Aragua in La Guaira. Po navedbah Rodríguezove so napadi zahtevali civilne žrtve, vendar natančno število mrtvih še ni znano. Venezuelska vlada je nemudoma aktivirala dekret o mednarodnem izrednem stanju, ki ga je Maduro pripravil že pred meseci ob povečanju prisotnosti ameriške mornarice v Karibih. Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je dejanje ostro obsodil in ga označil za nesprejemljiv precedens v mednarodni skupnosti ter kršitev venezuelske suverenosti. Po njegovih besedah uporaba sile spominja na najtemnejša obdobja vmešavanja v latinskoameriško politiko. Medtem brazilska vojska ocenjuje, da neposredne vojaške grožnje za Brazilijo ni, vendar z zaskrbljenostjo spremlja morebiten val beguncev. Analitiki v brazilski vojski so opozorili na dejstvo, da so ameriški helikopterji nad Caracasom leteli brez odpora, kar nakazuje na morebitno sodelovanje dela venezuelskih oboroženih sil pri odstranitvi Madura.

Ameriške oborožene sile so v vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni javnosti in v italijanskem političnem vrhu. Operacija pod vodstvom administracije Donalda Trumpa je usmerjena v strmoglavljenje dolgoletnega socialističnega režima, ki ga Zahod obtožuje diktature, korupcije in kratenja človekovih pravic. Medtem ko nekatere politične stranke v Italiji poudarjajo brutalnost Madurovega režima, hkrati opozarjajo, da takšna enostranska vojaška akcija ZDA pomeni grobo kršitev mednarodnega prava in ogroža že tako krhka svetovna ravnovesja. Italijanski politiki, predvsem iz vrst levice, so izrazili skrb za varnost tamkajšnje italijanske skupnosti in zahtevajo nujno izpustitev italijanskih državljanov, kot je Alberto Trentini. Kritiki operacije, med njimi Stefano Bonaccini in Riccardo Magi, poudarjajo, da bi morala Evropska unija odigrati močnejšo vlogo pri iskanju diplomatske rešitve, namesto da se dopušča vojaško posredovanje. Po drugi strani predstavniki stranke Bratje Italije (Fratelli d'Italia) opozarjajo na dvoličnost levice, ki po njihovem mnenju v preteklosti ni zadostno obsodila Madurovih zločinov in zatiranja opozicije. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, mednarodna skupnost pa se sprašuje o prihodnosti latinoameriške regije po padcu režima, ki je državo obvladoval več kot desetletje. Napetosti med zagovorniki diplomatske poti in tistimi, ki podpirajo odstranitev diktatorja z uporabo sile, se stopnjujejo tudi v Evropi.

Rusija, Iran in več drugih držav so ostro obsodili sobotni vojaški napad Združenih držav Amerike na Caracas, v katerem so ameriške sile pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Rusko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava, Washington pa opozorilo na resne posledice zaradi pridržanja tujega voditelja. Po poročanju tujih agencij je predsednik Donald Trump potrdil izvedbo zračnih napadov in trdil, da je bil Maduro ujet ter prepeljan iz države. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko Moskva in Teheran dejanja ZDA označujeta za nesprejemljivo agresijo, so evropske vlade pozvale k zadržanosti in preprečitvi nadaljnjega stopnjevanja nasilja. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale pritisk z naftno blokado in vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Kritiki opozarjajo, da takšna poteza spodkopava suverenost držav in postavlja nevaren precedens v mednarodni politiki.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle močne eksplozije. Maduro in Floresova sta bila s helikopterjem prepeljana iz države, trenutno pa se po navedbah ameriške administracije nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima na poti v New York. ZDA so proti Maduru in njegovi soprogi že vložile obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoč varen in razumen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo. Venezuelska vlada je dejanje označila za agresijo brez primere in zahteva dokaz, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Rusija in Kitajska sta napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava.