ZDA so izvedle nov krog povračilnih napadov na Islamsko državo v Siriji po zasedi prejšnji mesec, v kateri sta bila ubita dva ameriška vojaka in en ameriški civilni tolmač. Obsežni napadi, ki so jih ZDA izvedle skupaj s partnerskimi silami, so se zgodili okoli 4.30 zjutraj v nedeljo.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi resno razmišljal o vojaškem udaru na Iran kot odgovor na nasilno zatiranje protestov v državi. Njegova administracija je pripravila več možnih scenarijev za nove napade.

Ameriška mornarica je v severnem delu Atlantskega oceana izvedla operacijo, v kateri sta sodelovala dva raketna rušilca, ki sta prestregla in zasegla tanker Marinera. Plovilo, ki je plulo pod rusko zastavo, so ustavile ameriške sile, kar potrjujejo uradni viri ameriškega obrambnega ministrstva za medijsko hišo Business Insider. Podrobnosti o tovoru ali natančnem razlogu za zaseg v prvih poročilih niso bile v celoti razkrite, vendar operacija nakazuje na stopnjevanje nadzora nad ruskimi pomorskimi dejavnostmi. Operacija predstavlja neposredno vojaško posredovanje na morju, kjer so Združene države Amerike uporabile svoji napredni bojni plovili za uveljavitev jurisdikcije nad civilnim plovilom pod rusko jurisdikcijo. Dogodek se je odvil v mednarodnih vodah ali strateško pomembnih območjih Severnega Atlantika, kar povečuje napetosti med Washingtonom in Moskvo na področju pomorske varnosti in mednarodnega prava. Vpletenost dveh raketnih rušilcev poudarja resnost operacije in pripravljenost ameriške strani na morebitne zaplete. Po navedbah predstavnikov Pentagona je bila akcija načrtovana in izvedena kot del širših prizadevanj za nadzor prometa plovil, ki so povezana z Rusko federacijo, s čimer se dodatno zaostrujejo že tako napeti diplomatski odnosi med velesilama.

Venezuelski voditelj Nicolás Maduro je bil ujet v tajni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu, kar predstavlja resen udarec za kubansko obveščevalno dejavnost v regiji. Operacijo so v Washingtonu skrbno načrtovali več mesecev, ključ do uspeha pa je bil po mnenju strokovnjakov faktor presenečenja, saj je akcija ostala popolna skrivnost do same izvedbe. Havana je dva dni po napadu uradno potrdila izgubo 32 pripadnikov svojih varnostnih sil, ki so bili vpleteni v zaščito ali podporo Maduru. Kubanski vpliv v Venezueli se je skozi leta močno okrepil, zlasti na področju obveščevalnih in varnostnih struktur, kjer so kubanski agenti igrali ključno vlogo pri ohranjanju Madura na oblasti. Smrt večjega števila operativcev in zajetje predsednika pomenita destabilizacijo tesnega zavezništva med Havano in Caracasom. Dogodek bo verjetno povzročil korenite spremembe v varnostni arhitekturi Latinske Amerike in zmanjšal zmožnost Kube za izvajanje zunanjepolitičnih operacij. Mednarodna skupnost z zanimanjem opazuje odzive sosednjih držav in Rusije, ki je prav tako podpirala Madurov režim. Čeprav so podrobnosti samega napada še vedno skope, potrditev žrtev s strani kubanskih oblasti nakazuje na visoko intenzivnost spopadov med ameriškimi silami in varnostnimi organi, ki so varovali prizorišče. Analitiki ocenjujejo, da bo ta dogodek trajno spremenil diplomatske odnose v zahodni polobli.

Južna Afrika je v soboto v Simon's Townu uradno začela obsežne pomorske vojaške vaje z imenom 'Will for Peace 2026', pri katerih sodelujejo mornarice Rusije, Irana in Kitajske ter drugih partnerskih držav. Južnoafriške oblasti so manevre v bližini svoje obale označile za bistven odziv na vse bolj zapleteno varnostno okolje v svetovnem pomorskem prometu. Poveljnik skupnih sil iz Južne Afrike je poudaril, da so vaje ključnega pomena za zagotavljanje varnosti plovnih poti in zaščito pomorskih gospodarskih dejavnosti v regiji. Operacija poteka v času povečanih mednarodnih napetosti, saj so Združene države Amerike le nekaj dni pred začetkom vaj zasegle rusko tankerko pod rusko zastavo, kar je dodatno zaostrilo odnose med svetovnimi velesilami. Kljub kritikam Zahoda so južnoafriški uradniki poudarili, da so vaje nujne za krepitev regionalnega sodelovanja znotraj skupine BRICS in zaščito lastnih strateških interesov v morju. Vojaške dejavnosti naj bi trajale teden dni in vključevale zahtevne scenarije odzivanja na grožnje. Dogodek odraža širšo geopolitično usmeritev Južne Afrike, ki kljub pritiskom zahodnih držav ohranja in krepi vojaške ter diplomatske vezi z Moskvo, Pekingom in Teheranom. Po navedbah uradnih virov v Simon's Townu vaje niso zgolj prikaz moči, temveč praktičen preizkus usklajenosti mornaric pri varovanju kritične infrastrukture na morju, kar v luči globalnih konfliktov postaja vse pomembnejši element nacionalne varnosti sodelujočih držav.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je med 9:00 in 16:00 prestregla in uničila 33 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi regijami Rusije. Kasneje, med 16:00 in 20:00, je bilo sestreljenih še 10 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Evropska unija razmišlja o uvedbi sankcij proti ameriškim podjetjem, bankam in finančnim ustanovam, če ZDA ne odstopijo od ideje o priključitvi Grenlandije. Razprava o možnih odzivih poteka v Bruslju.

Iranska vojska je napovedala odločno obrambo nacionalnih interesov in strateške infrastrukture, potem ko so Združene države Amerike izrazile podporo protestnikom v državi. Vojska je državljane pozvala k previdnosti, medtem ko je elitna revolucionarna garda (IRGC), ki deluje ločeno od redne vojske, poudarila, da varovanje državne varnosti predstavlja rdečo linijo, ki je ne bo dovolila prestopiti. Iranske oblasti so s tem utrdile svoje stališče proti zunanjemu vmešavanju v notranje zadeve. Napetosti v regiji so se stopnjevale zaradi poročil o ameriški podpori civilnim nemirom, kar Teheran interpretira kot neposredno grožnjo stabilnosti režima. Vojaško vodstvo je v uradnih izjavah izpostavilo nujnost zaščite javne lastnine in preprečevanja sabotaž, ki bi lahko ohromile državo. Takšna retorika odraža dolgoletno nezaupanje med islamsko republiko in zahodnimi silami. Dogajanje se umešča v širši kontekst regionalne nestabilnosti in vojaških trenj, ki vključujejo tudi Izrael in Sirijo. Iranska napoved o krepitvi obrambnih zmogljivosti in pripravljenosti na odgovor na zunanje pritiske nakazuje na nadaljnje zaostrovanje odnosov na Bližnjem vzhodu, kar bi lahko vplivalo na svetovne energetske trge in varnostno politiko mednarodne skupnosti.

Član finske nacionalno-konservativne stranke Zavezništvo svobode Armando Mema je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS izjavil, da vodstvo Finske na skrivaj preučuje možnost namestitve jedrskega orožja na ozemlju republike. Po njegovih besedah naj bi v Helsinkih potekali tajni projekti in razprave o vključitvi tovrstne oborožitve v obrambno strategijo države, kar predstavlja pomemben odmik od prejšnje večdesetletne politike nevtralnosti. Mema je izpostavil, da bi takšna poteza lahko močno vplivala na regionalno varnostno arhitekturo v Severni Evropi. Čeprav finska vlada uradno ni potrdila tovrstnih načrtov, so njegove trditve sprožile odzive v ruskih medijih, kjer strokovnjaki že ocenjujejo, katera država bi lahko dobavila jedrsko orožje in kakšen bi bil morebiten odgovor Ruske federacije na takšno zaostritev. Finska se je po vstopu v zvezo Nato spopadala z novimi varnostnimi izzivi in spremenjeno obrambno držo. Morebitna namestitev jedrskega arzenala bi pomenila dodatno krepitev vojaške prisotnosti zahodnih zaveznic v neposredni bližini ruske meje, kar bi po mnenju analitikov lahko vodilo v novo fazo oboroževalne tekme v baltski regiji.

Tajvanska mornariška pehota je v svojem zaščitnem bataljonu uradno začela uporabljati ameriške jurišne puške M4A1, kar potrjujejo nedavne objave in poročila obrambnih strokovnjakov. Gre za del širšega paketa vojaške pomoči, ki ga je Tajvanu odobrila administracija nekdanjega ameriškega predsednika Joeja Bidna z namenom krepitve obrambnih zmogljivosti otoka. Ta oprema vključuje tudi mitraljeze in protiletalske sisteme stinger, kar kaže na poglobljeno vojaško sodelovanje med Washingtonom in Tajpejem. Strokovnjaki, med njimi tudi Su Tzu-yun, poudarjajo, da krajša cev puške M4A1 omogoča večjo agilnost in učinkovitost v bližnjih spopadih, kar je ključno za enote, zadolžene za varovanje kritične infrastrukture in objektov. Uvedba te oborožitve predstavlja posodobitev opreme tajvanskih marincev, ki so se prej zanašali na starejše modele ali domače različice pehotnega orožja. Menjava orožja je bila izvedena v sklopu prvega bataljona protiletalske obrambe in varovanja mornariške pehote. Ameriška vojaška pomoč Tajvanu ostaja strateškega pomena v luči naraščajočih napetosti v Tajvanski ožini. Čeprav so nekatere pošiljke v preteklosti vključevale tudi starejšo opremo iz ameriških zalog, najnovejša posodobitev z modernimi puškami M4A1 krepi operativno pripravljenost tajvanskih sil za morebitne asimetrične spopade. Tajvanske oblasti in vojaški vrh s tem nadaljujejo prizadevanja za modernizacijo vojske ob podpori zahodnih zaveznikov.

Oborožene sile Pakistana in Združenih držav Amerike so v petek, 9. januarja, v Nacionalnem protiterorističnem centru (NCTC) v Pabbiju začele 13. bilateralno vojaško vajo z nazivom Inspired Gambit 2026. Dvoteden dogodek je namenjen krepitvi operativnega sodelovanja in izmenjavi izkušenj na področju boja proti terorizmu. Na otvoritveni slovesnosti so predstavniki obeh vojsk poudarili pomen medsebojnega razumevanja pri reševanju sodobnih varnostnih izzivov. Vaja se osredotoča na izpopolnjevanje taktik, tehnik in postopkov, ki so ključni za učinkovito izvajanje protiterorističnih operacij. Poseben poudarek je namenjen strelskim veščinam v urbanem vojskovanju ter spoznavanju operativnih doktrin obeh držav. Po navedbah pakistanske vojaške službe za odnose z javnostmi (ISPR) so takšna usposabljanja vitalnega pomena za izboljšanje profesionalnih vojaških standardov. Sodelovanje med Islamabadom in Washingtonom v okviru vaje Inspired Gambit 2026 odraža zavezanost obeh držav k skupnim prizadevanjem za mir in stabilnost v regiji. Center v Pabbiju sicer služi kot osrednje prizorišče, kjer Pakistan redno izvaja usposabljanja tudi z drugimi mednarodnimi partnerji, vključno s Kitajsko, kar poudarja strateško vlogo te ustanove v širšem mednarodnem okviru.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v izjavi za kanal YouTube zatrdil, da za nedavnimi napadi na rusko ozemlje in zasedena območja v Ukrajini stojijo zahodne obveščevalne službe. Po njegovih besedah so te organizacije odgovorne za usmerjanje napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, ter za obstreljevanje civilnih objektov, vključno s kavarno v naselju Horli v regiji Herson. Martjanov v svojih trditvah poudarja, da akcije, kot je bil domnevni poskus napada na predsedniško rezidenco, ne bi bile mogoče brez neposredne logistične in obveščevalne podpore Zahoda. Ruska stran te dogodke označuje za teroristična dejanja, Martjanov pa s svojimi izjavami utrjuje narativ o neposredni vpletenosti tujih sil v konflikt. Čeprav analitik ni predložil konkretnih dokazov za svoje navedbe, njegove besede odmevajo v ruskih medijih kot potrditev teorij o zunanji agresiji.

Avstrijski polkovnik Markus Reisner je v intervjuju za Berliner Zeitung izjavil, da je namestitev ruskega raketnega sistema Orešnik povečala razkol znotraj zveze Nato.

Washingtonski think-tank je v svojem najnovejšem poročilu podrobno analiziral posledice morebitne neuspešne kitajske invazije na Tajvan. Študija ocenjuje, da bi se kitajska stran v primeru stopnjevanja konflikta v obsežno vojno spoprijela z ogromnimi izgubami, pri čemer naj bi število ubitih vojakov Ljudske osvobodilne vojske doseglo okoli 100.000. Takšen vojaški neuspeh bi po mnenju analitikov povzročil tudi nepopravljivo škodo kitajskemu mednarodnemu ugledu in vplivu, ki bi se lahko vrnil za več desetletij nazaj. Poročilo izpostavlja, da bi mednarodna skupnost v primeru agresije verjetno sprejela ostre kazenske ukrepe. Ti bi lahko vključevali množične izgone kitajskih diplomatov, prekinitev diplomatskih odnosov s Pekingom in celo uradno priznanje neodvisnosti Tajvana s strani številnih držav. Avtorji poročila poudarjajo, da bi takšen scenarij za Kitajsko pomenil ne le vojaški poraz, temveč tudi popolno diplomatsko in geopolitično osamitev na svetovnem prizorišču. Dokument služi kot opozorilo pred tveganji, ki bi jih prinesla odločitev za vojaško rešitev tajvanskega vprašanja.

Sestra severnokorejskega voditelja Kim Jong-una je pozvala Seul k podrobni razlagi nedavnih vdorov dronov, pri čemer je trdila, da južnokorejski droni očitno kršijo suverenost Severne Koreje. Južnokorejsko obrambno ministrstvo je zanikalo, da bi njihova vojska uporabljala model drona, ki ga je Severna Koreja sestrelila. Predsednik Lee Jae Myung je odredil takojšnjo preiskavo domnevnih vdorov in opozoril, da bi takšna dejanja pomenila "resen zločin", ki ogroža mir na Korejskem polotoku.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je javno izpostavil neučinkovitost ruskih sistemov zračne obrambe, ki so nameščeni v Venezueli. Po nedavnem ameriškem letalskem napadu na cilje v tej latinskoameriški državi je Hegseth poudaril, da ruska tehnologija, ki bi morala varovati venezuelski zračni prostor, ni izpolnila pričakovanj oziroma ni preprečila operacije sil Združenih držav Amerike. Minister je v svojih izjavah neposredno naslovil kakovost ruske vojaške opreme in dejal, da se omenjeni sistemi niso izkazali za učinkovite. Njegovi komentarji so sledili analizi operativnih podatkov po napadu, ki so potrdili, da venezuelska obramba ni uspela pravočasno zaznati ali nevtralizirati ameriških zračnih sil. S tem je Washington poslal jasno sporočilo o tehnološki premoči zahodnega orožja nad ruskimi obrambnimi sistemi, ki jih Ruska federacija prodaja svojim zaveznikom po svetu. Dogodek dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom ter hkrati postavlja pod vprašaj zanesljivost ruske vojaške pomoči v regiji.

Velika Britanija je odobrila 200 milijonov funtov (230 milijonov evrov) za financiranje priprav na morebitno napotitev vojakov v Ukrajino. Število vojakov, ki bi jih London poslal, ni bilo specificirano.

Južna Afrika je branila enotedenske pomorske vaje z Rusijo, Iranom in Kitajsko ter drugimi državami kot »bistvene« za zaščito »pomorskih gospodarskih dejavnosti«. Vaje so se začele le nekaj dni po tem, ko so Združene države zasegle rusko naftno cisterno v severnem Atlantiku.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Papež Leon XIV. je v svojem letnem zunanjepolitičnem nagovoru diplomatskemu zboru v Vatikanu obsodil naraščajočo uporabo vojaške sile za uveljavljanje prevlade nad suverenimi državami. Sveti oče je poudaril, da takšno vojno hujskanje popolnoma spodkopava mir in mednarodno pravno ureditev, vzpostavljeno po drugi svetovni vojni. Čeprav papež ni izrecno poimenoval posameznih držav, je njegov govor veljal za doslej najostrejšo kritiko ameriških, ruskih in drugih vojaških vdorov v tuja ozemlja. Sveti oče je v nagovoru, ki ga je v nasprotju s tradicionalnim protokolom večinoma podal v angleščini, izrazil globoko zaskrbljenost nad šibkostjo mednarodnih organizacij ob spopadanju z globalnimi konflikti. Po njegovih besedah je vojna ponovno postala modna, mednarodna skupnost pa se vse pogosteje zateka k sili namesto k diplomaciji. Papež Leon XIV., ki je sicer prvi Američan na čelu katoliške cerkve, je pozval k vrnitvi k spoštovanju suverenosti in pravnega reda. Dogodek predstavlja pomemben premik v vatikanski diplomaciji, saj so papeževe besede odražale nenavadno odločnost in neposrednost. Letni nagovor diplomatom velja za ključen trenutek, v katerem Vatikan predstavi svoje prioritete in poglede na svetovno dogajanje. S tem ko je papež poudaril neučinkovitost obstoječih struktur, je nakazal nujnost reforme mednarodnih institucij, ki bi zagotovile dolgotrajno stabilnost.

Papež Leon XIV. je v petek v svojem letnem nagovoru o zunanji politiki ostro obsodil uporabo vojaške sile kot sredstva za doseganje diplomatskih ciljev in pozval k zaščiti človekovih pravic v Venezueli. Sveti oče je v nenavadno kritičnem tonu poudaril, da je diplomacija, ki temelji na sili, popolnoma nesprejemljiva, ter izrazil nezadovoljstvo nad odzivom mednarodnih organizacij na trenutno krizo. Papež je v svojem govoru opozoril, da je vojna v mednarodnih odnosih znova postala »modna«, kar ogroža temeljne civilizacijske norme. Poglavar Rimokatoliške cerkve je poudaril nujnost zaščite venezuelskega naroda, ki se spopada z dolgotrajno politično in gospodarsko nestabilnostjo. Njegove besede odražajo zaskrbljenost Vatikana nad nemočjo mednarodne skupnosti, da bi učinkovito naslovila kršitve človekovih pravic in preprečila stopnjevanje napetosti. Papež je pozval k vrnitvi k pristnemu dialogu, ki ne vključuje vojaškega pritiska, ter izpostavil, da mora biti mir prednostna naloga vseh vpletenih strani. Govor predstavlja pomemben zunanjepolitični premik Vatikana k bolj neposrednemu nagovarjanju konkretnih kriznih žarišč. S kritiko mednarodnih organizacij je papež Leon XIV. nakazal, da trenutni globalni mehanizmi za reševanje konfliktov ne delujejo ustrezno, kar vodi v trpljenje civilnega prebivalstva. Poziv k spoštovanju mednarodnega prava in človekovega dostojanstva ostaja osrednja točka papeževega prizadevanja za mir v regiji.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je v nedavnih izjavah poudaril, da bodo nove sankcije Združenih držav Amerike za Rusijo neprijetne, vendar ne bodo povzročile nepopravljive škode. Po njegovih besedah bo Moskva kljub omejitvam preživela pritisk, pri čemer je nove ukrepe označil za poskus Zahoda, da bi Rusijo prisilil v nesprejemljive kompromise. Medvedjev trdi, da bo Zahod te zahteve uporabil kot opravičilo za nadaljnje stopnjevanje gospodarskega pritiska, če Rusija ne bo popustila. Ob tem je Medvedjev pojasnil konkretne prilagoditve ruskih podjetij na mednarodne ukrepe, med katerimi je izpostavil primer naftnega tankerja Marinera. Plovilo je začasno spremenilo zastavo Ruske federacije, da bi se izognilo neposrednim ameriškim sankcijam in zagotovilo nadaljnje delovanje na svetovnem trgu. Ta poteza kaže na operativne težave, s katerimi se sooča ruska energetska flota, medtem ko se Moskva trudi ohraniti izvozne poti. Retorika Medvedjeva ostaja v skladu z njegovimi prejšnjimi stališči o "popolni vojni" Zahoda proti Rusiji. Poudaril je, da so trenutne napetosti del širšega prizadevanja ZDA za izolacijo Moskve, vendar vztraja, da se Rusija ne bo uklonila tujim pogojem. Izjave prihajajo v času, ko administracija Donalda Trumpa krepi pritiske na države, ki trgujejo z Rusijo, kar povečuje negotovost na mednarodnih energetskih trgih.

Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo morebitno prodajo vodenih protitankovskih raket AGM-114R Hellfire in pripadajoče opreme Danski. Celoten paket, ki vključuje do 100 raket, tri testne rakete ter šest izstrelkov M299, je ocenjen na približno 45 milijonov dolarjev. Agencija za obrambno-varnostno sodelovanje (DSCA) je o tej odločitvi že uradno obvestila ameriški kongres, ki mora prodajo še dokončno potrditi. Danska vlada je zaprosila za nakup z namenom krepitve svojih obrambnih zmogljivosti in izboljšanja interoperabilnosti s silami NATO. Rakete Hellfire, ki se primarno uporabljajo za uničevanje oklepnih ciljev z zračnih platform, bodo danski vojski zagotovile sodobno sredstvo za odvračanje in neposredno delovanje v morebitnih konfliktih. Poleg same oborožitve paket vključuje tudi tehnično podporo, logistiko in usposabljanje osebja. Ta odločitev potrjuje tesno obrambno sodelovanje med Washingtonom in Københavnom v okviru severnoatlantskega zavezništva. Po navedbah ameriških uradnikov bo ta prodaja podprla zunanjepolitične in nacionalnovarnostne cilje Združenih držav Amerike, saj bo izboljšala varnost zaveznice, ki ostaja pomembna sila za politično stabilnost in gospodarski napredek v Evropi.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Sirska obrambno ministrstvo je sporočilo o prekinitvi ognja v več soseskah Alepa po večdnevnih spopadih s kurdskimi borci, ki so zahtevali več deset mrtvih in ranjenih ter povzročili množično razseljevanje civilistov. Kljub prekinitvi ognja so kurdski borci zavrnili poziv k odhodu iz Alepa.

Predstavnik nemške Krščansko-socialne unije (CSU) Ralph Edelhäusser je pozval Dansko in preostalo Evropo k sklenitvi dogovora z Združenimi državami Amerike glede Grenlandije. Po njegovih besedah bi morali Washingtonu ponuditi tiho koncesijo, ki bi ameriškim silam omogočila namestitev novih vojaških baz na tem strateško pomembnem otoku. Predlog temelji na oceni, da bi s takšno potezo pomirili ameriške težnje po večjem vplivu na tem območju in hkrati okrepili varnostno arhitekturo Severnega Atlantika. Edelhäusser meni, da bi morala Evropa prevzeti pobudo in ZDA ponuditi konkretne pogoje za dolgoročno vojaško prisotnost, s čimer bi preprečili morebitne enostranske pritiske iz Washingtona. Strateška lega Grenlandije postaja v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer na Arktiki vse bolj pomembna za vse velesile. Čeprav je Grenlandija avtonomno ozemlje pod dansko krono, bi takšna odločitev zahtevala usklajevanje med Københavnom, lokalno vlado v Nuuku in zavezniki v okviru zveze NATO.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Češki predsednik Petr Pavel se je v sredo udeležil zasedanja Sveta za nacionalno varnost (BRS), kjer so razpravljali o ključnih varnostnih vprašanjih države. To je bilo prvo srečanje sveta v novi sestavi, osrednja tema pogovorov pa je bila prihodnost češke pobude za nabavo streliva. Gre za strateški projekt, v okviru katerega Češka republika posreduje pri dobavi streliva velikega kalibra za ukrajinske oborožene sile, ki se spopadajo z rusko agresijo. Urad predsednika republike je potrdil, da je bila udeležba Pavla namenjena uskladitvi zunanjepolitičnih in obrambnih prednostnih nalog države. Poleg vprašanj o nadaljnji podpori Ukrajini so člani sveta obravnavali tudi trenutne varnostne razmere v Evropi in pripravljenost čeških obrambnih struktur na morebitne hibridne grožnje. Sodelovanje predsednika na takšnih sejah poudarja pomen, ki ga Češka pripisuje kontinuiteti vojaške pomoči in utrjevanju svoje vloge znotraj zavezništva Nato.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Združeno kraljestvo in Francija sta po vrhu v Parizu uradno razglasila pripravljenost na napotitev vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Ta strateška odločitev vključuje vzpostavitev vojaških vozlišč, ki bi zagotavljala varnostne protokole v regiji. Vrh, ki ga je gostil Emmanuel Macron, so zaznamovali tudi predstavniki ameriške administracije, vključno z Jaredom Kushnerjem, ki je potrdil podporo Donalda Trumpa predlaganim varnostnim ukrepom. Kljub deklarirani enotnosti pa Rusija že napoveduje odločen odpor proti kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Hkrati so se ponovno zaostrile napetosti med ZDA in Evropo zaradi vnovičnih namer Trumpove administracije glede prevzema nadzora nad Grenlandijo, kar Washington utemeljuje z nacionalnimi varnostnimi interesi. Voditelji zveze NATO so na te napovedi odgovorili z odločnim nasprotovanjem, kar še dodatno obremenjuje čezatlantske odnose v začetku leta 2026. Analitiki opozarjajo, da so odnosi med celinama postali nepredvidljivi, čeprav so se ob začetku drugega Trumpovega mandata zdeli stabilni, zlasti po decembrskem srečanju z Zelenskim na Floridi.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da ne izključuje možnosti konca vojne z Rusijo do sredine leta 2026. Ta izjava prihaja v času, ko se Ukrajina spoprijema z intenzivnimi ruskimi napadi in hkrati poskuša okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, kar bi lahko prispevalo k hitrejšemu zaključku konflikta. Medtem ko se odvijajo diplomatske dejavnosti, se na terenu nadaljujejo spopadi. Ruske sile so nedavno izvedle nove napade z droni na Odeso, pri čemer so po ukrajinskih navedbah umrli najmanj dve osebi. Hkrati se Ukrajina spopada z izzivi pri novačenju vojakov, kar je predsednika Zelenskega privedlo do podpisa zakona, ki omogoča prostovoljno vojaško službo za državljane, starejše od 60 let. To kaže na resnost situacije na fronti in potrebo po dodatni delovni sili. Izjave Zelenskega o morebitnem koncu vojne do sredine leta 2026 so optimistične, a hkrati opozarjajo na dolgotrajnost konflikta. Kljub temu Ukrajina aktivno išče rešitve in krepi svojo obrambo, med drugim z razvojem programa dronov, ki se je izkazal za ključnega pri obrambi in napadih na ruske cilje, kot je bil nedavni uničujoči napad na ruski vojaški objekt v Stavropolu.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je z izvedbo operacije v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev in transport predsednika Nicolása Madura v ZDA, povzročila precejšnje razburjenje v ameriški politiki. Medtem ko operacija uživa presenetljivo dvostrankarsko podporo glede nekaterih vidikov, se znotraj Republikanske stranke krepijo razpoke. Številni konservativni krogi se sprašujejo, kako se tovrstno vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predhodnimi obljubami o izogibanju tujim vojaškim posegom in t. i. gradnji narodov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Južni Ameriki ponovno potegnilo državo v dolgotrajne konflikte, kar nasprotuje doktrini 'Najprej Amerika'. Istočasno se ob strmoglavljenju Madurovega režima odpirajo ogromne gospodarske priložnosti, zlasti na področju energetske infrastrukture. Paul Singer, vpliven donator organizacije Aipac in lastnik investicijskega sklada Elliot Investment Management, je tik pred sklenitvijo posla za nakup mreže venezuelskih rafinerij v ZDA po izjemno nizki ceni. Za rafinerije v Teksasu, Louisiani in Illinoisu je ponudil šest milijard dolarjev, čeprav bi bila njihova dejanska tržna vrednost ob normalizaciji uvoza venezuelske nafte lahko dvakrat višja. Če bo Trumpova administracija uresničila napovedi o oživljanju venezuelske naftne industrije, bi lahko ti strateški objekti novemu lastniku prinesli milijardne dobičke, kar sproža dodatna vprašanja o motivih za ameriško posredovanje.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno potrdilo uporabo hipersoničnega raketnega sistema Orešnik v nočnih napadih na Ukrajino, kar naj bi bil odgovor na napad na Putinovo rezidenco. Ruski uradniki trdijo, da proti raketi Orešnik ne obstaja protizračna obramba. Vojaški analitik Scott Ritter je dejal, da naj bi bila uporaba rakete tudi opozorilo Zahodu.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da bi morebitna ameriška invazija na Grenland pomenila konec zveze Nato in varnostne ureditve, vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Njene izjave so odziv na pretekle grožnje Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda.

Kitajski predsednik Xi Jinping je med srečanjem z irskim premierjem Michealom Martinom ostro obsodil nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Xi je dejanje označil za spodkopavanje mednarodnega reda in suverenosti držav, pri čemer je poudaril, da bi morale velesile spoštovati razvojne poti drugih narodov namesto izvajanja enostranskih dejanj. Kitajska diplomacija je operacijo označila za vir nestabilnosti, hkrati pa je Peking Washington pozval k takojšnji izpustitvi Madura in njegove soproge. Kitajsko zunanje ministrstvo je prek tiskovnega predstavnika Lin Jiana sporočilo, da Peking kljub političnemu pretresu ostaja zavezan tesnemu sodelovanju z Venezuelo, zlasti na področju izvoza nafte. Analitiki ocenjujejo, da je trenutna prioriteta Kitajske zaščita njenih obsežnih gospodarskih naložb v tej latinskoameriški državi. Dogajanje v Venezueli Kitajska izkorišča tudi za utrjevanje lastne podobe kot globalne sile, ki zagovarja stabilnost in dialog, medtem ko kritiki opozarjajo, da Peking Latinsko Ameriko uporablja kot strateško platformo za zmanjševanje vpliva Združenih držav Amerike.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Donald Trump je zavrnil pomilostitev Seanu "Diddyju" Combsu, ki je zaprosil za pomilostitev preko pisma. Zavrnil je tudi pomilostitev Samu Bankman-Friedu (SBF), ustanovitelju FTX.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Litva je izrazila pripravljenost, da v okviru varnostnih jamstev v Ukrajino napoti do 150 vojakov skupaj z oborožitvijo in bojno tehniko. Svetovalka litovskega predsednika Asta Skaisgirytė je 6. januarja v izjavi za radijsko postajo Žinių radijas pojasnila, da bi se premestitev kontingenta lahko izvedla po vzpostavitvi ustreznih pogojev v regiji. Odločitev predstavlja del širših prizadevanj baltske države za krepitev obrambnih zmogljivosti Kijeva sredi trajajočega konflikta. Napovedana vojaška pomoč vključuje tako živo silo kot težko opremo, kar poudarja litovsko zavezo k aktivni podpori ukrajinski suverenosti. Skaisgirytėjeva je izpostavila, da je operacija tesno povezana z varnostnimi sporazumi, ki jih Litva sklepa z Ukrajino. Čeprav natančen časovni okvir napotitve še ni določen, gre za pomemben korak v stopnjevanju neposredne vojaške asistence s strani članice zveze Nato.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Nizozemska je uradno prekinila sodelovanje v vojaški operaciji proti trgovini z narkotiki na Karibih, ki jo pod vodstvom Združenih držav Amerike izvaja operacija "Južno kopje". Kot je pojasnil nizozemski obrambni minister Ruben Brekelmans, se je država za ta korak odločila zaradi nestrinjanja z metodami ameriške strani, ki vključujejo vojaške napade na plovila, za katera se sumi, da prevažajo droge. Nizozemska bo svoje dejavnosti proti tihotapljenju drog še naprej izvajala neodvisno znotraj svojih teritorialnih voda, ne bo pa več zagotavljala helikopterjev, objektov ali druge logistične podpore za ameriško operacijo v mednarodnih vodah. Brekelmans je poudaril, da Nizozemska zagovarja pristop, ki temelji na prijetju in sodnem pregonu osumljencev, namesto neposrednega streljanja na plovila. Operacija "Južno kopje", ki se je začela septembra, je po poročanju tujih medijev v več kot 20 napadih zahtevala že več kot 100 življenj. Odločitev Haaga prihaja v času povečanih napetosti zaradi ameriške uporabe sile proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, kar je sprožilo številne mednarodne kritike glede kršenja suverenosti in mednarodnega prava. Nizozemska sicer na Karibih nadzoruje šest otokov in je bila dolga leta ključna partnerica ZDA pri nadzoru in zasegu prepovedanih substanc v regiji.

Iran je v uradni izjavi poudaril, da se bo na vsako sovražno dejanje ali agresijo odzval odločno, sorazmerno in neomajno. Teheran je varnost države označil za svojo "rdečo črto" in opozoril predvsem Združene države Amerike ter Izrael, da bodo morebitni napadi sprožili takojšen povračilni ukrep. Izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji, kjer iranske oblasti vztrajajo pri pravici do obrambe svoje suverenosti. Napovedi o povračilnih ukrepih so namenjene odvračanju morebitnih vojaških posredovanj, pri čemer iransko vodstvo poudarja, da ne bodo dopustili nikakršnih kršitev svojih meja ali strateških interesov. Retorika Teherana odraža stopnjevanje diplomatskih in vojaških trenj, ki vplivajo na širšo stabilnost na Bližnjem vzhodu. Dokumenti nakazujejo, da so iranske oborožene sile v stanju visoke pripravljenosti na morebitne sovražne premike tujih sil.

Sorodnik 11-letne Hamse Housou je sporočil, da je deklico v Gazi ubil izraelski ogenj, skoraj tri mesece po začetku prekinitve ognja. Družina se je vrnila na območje, ki je bilo označeno kot varno.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Saudska Arabija je obtožila Združene arabske emirate, da so tihotapili voditelja separatističnega Južnega prehodnega sveta (STC) Aidarousa al-Zubaidija iz Jemna v Abu Dabi. Al-Zubaidi, ki je bil obtožen izdaje, naj bi z letalom iz Mogadiša prispel v ZAE, potem ko je prek Somalilanda pobegnil iz Jemna.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet in drugi ruski uradniki so se ostro odzvali na nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede dveh možnih scenarijev za razvoj konflikta v Ukrajini. Šeremet je izjave ukrajinskega voditelja označil za posledico »paničnega napada« in izrazil mnenje, da so takšne trditve znak nestabilnosti v ukrajinskem političnem vrhu. Ruska stran trdi, da so napovedi o različnih potekih vojne v nasprotju z realnostjo na terenu. Kritike so se osredotočile predvsem na domnevno psihološko stanje predsednika Zelenskega, kar je del širšega vzorca retorike, ki jo ruski državni organi uporabljajo za spodkopavanje verodostojnosti ukrajinskega vodstva. Odzivi prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje diplomatske in vojaške dejavnosti, medtem ko mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov na fronti.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Turški obrambni minister Yasar Güler je pozval vse kurdske oborožene skupine, vključno s tistimi v Siriji, naj nemudoma prekinejo svoje dejavnosti in brezpogojno položijo orožje. Güler je v svoji izjavi posebej izpostavil Delavsko stranko Kurdistana (PKK) ter z njo povezane organizacije, kot so PYD, YPG in Sirske demokratične sile (SDF). Turška stran vztraja, da ne bo dovolila vzpostavitve nobene teroristične strukture v regiji, ki bi lahko ogrozila njeno varnost. Poziv k razorožitvi sledi turškim prizadevanjem za uveljavitev sporazuma iz marca prejšnjega leta, ki predvideva integracijo kurdskih institucij in vojaških sil v sirsko centralno vlado oziroma vojsko. Ankara zahteva, da se proces razorožitve in integracije zaključi pred koncem leta 2025. Kljub turškim pritiskom pogajanja o izvajanju tega sporazuma zaenkrat niso prinesla bistvenega napredka, kar povečuje napetosti na sirsko-turški meji.

Pakistanska vojska je v torek podala resno opozorilo, da Afganistan pod vodstvom talibanov postaja osrednje vozlišče za teroriste in nedržavne akterje, kar predstavlja neposredno grožnjo celotni regiji. Tiskovni predstavnik vojske, generalpodpolkovnik Ahmad Sharif Chaudhry, je na novinarski konferenci dejal, da talibanska vlada nudi zatočišče in podporo skupinam, kot so Al Kaida, Islamska država ter pakistanski talibani (TTP). Te trditve zaostrujejo že tako napete odnose med sosednjima državama, ki se v zadnjih mesecih spopadata z vse večjim nezaupanjem glede varnostnih vprašanj. Opozorila prihajajo po nizu smrtonosnih napadov znotraj Pakistana, za katere Islamabad neposredno krivi teroristične celice, ki naj bi delovale z afganistanskega ozemlja. Pakistan je v preteklosti že večkrat pozval Kabul k odločnejšemu ukrepanju, vendar se razmere kljub mednarodnim pritiskom niso izboljšale. Današnja izjava predstavlja nadgradnjo prejšnjih obtožb, saj Islamabad zdaj neposredno trdi, da so talibanske oblasti pokroviteljice mednarodnih terorističnih mrež. Napetosti bi lahko vodile do nadaljnjih povračilnih ukrepov na meji ali dodatnih prisilnih izgonov afganistanskih beguncev.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

Savdska koalicija je v Jemnu izvedla niz preventivnih zračnih napadov na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, s čimer se je ravnovesje moči v državi močno nagnilo v korist mednarodno priznane vlade. Po navedbah poročevalcev so sile t. i. Velikanov, ki so zveste Predsedniškemu vodstvenemu svetu (PLC) pod okriljem Rijada, v sredo prevzele nadzor nad strateškim mestom Aden. Iz mesta, ki je dolga leta veljalo za utrdbo separatistov in njihovo prestolnico, so odstranili simbole južnega Jemna in jih nadomestili z državno zastavo. Dogajanje na terenu spremlja zaostritev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Vodja separatistov Aidarus al Zubaidi naj bi po obtožbah o veleizdaji pobegnil iz države prek Somalilanda v Abu Dabi, pri čemer naj bi mu pomagale oblasti ZAE. Ta prebeg in uporaba Somalilanda kot tranzitne točke nakazujeta na oblikovanje novih regionalnih zavezništev, ki poleg separatistov in ZAE vključujejo tudi Izrael, kar dodatno zapleta varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Preobrat v Adnu pomeni hiter konec nedavnih ozemeljskih pridobitev STC v provincah Hadramut in al Mahrah. Medtem ko lokalno prebivalstvo izraža olajšanje nad zamenjavo oblasti, analitiki opozarjajo, da bi neposredni spopadi med silami, ki jih podpirata različni regionalni sili, lahko vodili v novo fazo državljanske vojne. Savdska Arabija s svojimi dejanji potrjuje odločenost, da ohrani enotnost Jemna pod svojim vplivom, kljub interesom nekdanjih zaveznikov v Abu Dabiju.

Izraelska vojska je v začetku tedna izvedla tri nove vdore na ozemlje južnosirske pokrajine Kunejtra, kjer je po poročanju lokalnih medijev in Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) prišlo do novih kršitev sirske suverenosti. Operacija je vključevala več oklepnih vozil, ki so prodrla na območje med vasema Saida al-Hanout in al-Razaniya. Po zadnjih dostopnih informacijah so izraelske enote med vdorom aretirale štiri mlade moške in jih odvedle na območje pod njihovim nadzorom. Ti dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti na razmejitvenem območju, kjer Izrael v zadnjih dneh pogosteje izvaja kopenske vdore in aretacije. Po navedbah virov so bile v operacijo vključene specializirane enote z vojaškimi vozili, ki so prestopile mejo pod pretvezo zagotavljanja varnosti na obmejnem pasu. Sirski državni mediji tovrstna dejanja označujejo za agresijo na njihovo državno ozemlje. Najnovejši incidenti so neposredno povezani s širšim povečanjem izraelskih vojaških aktivnosti v regiji, ki smo jim priča od začetka januarja. Ti vdori se časovno ujemajo z izraelskimi operacijami v sosednjem Libanonu, kar kaže na koordinirano vojaško strategijo Izraela za nevtralizacijo domnevnih groženj vzdolž celotne severne in vzhodne meje. Sirske oblasti zaenkrat niso neposredno vojaško odgovorile na vdore, vendar je situacija na terenu ostala izjemno napeta.

Kosovo je od Turčije prejelo novo pošiljko sodobnih protioklepnih raketnih sistemov OMTAS, kar predstavlja nadaljevanje krepitve vojaških zmogljivosti kosovskih varnostnih sil. Po navedbah obrambnega ministra v tehničnem mandatu Ejupa Maćedoncija gre za realizacijo pogodbe, ki je bila s Turčijo sklenjena decembra 2023. Sistemi OMTAS veljajo za učinkovito sredstvo za boj proti oklopljenim vozilom na srednjih razdaljah in so del širšega prizadevanja Prištine za modernizacijo svoje obrambne opreme. Dobava orožja poteka v času napetih varnostnih razmer v regiji, pri čemer kosovske oblasti poudarjajo, da je opremljanje namenjeno izključno obrambnim namenom in ohranjanju stabilnosti. Turčija ostaja ena ključnih strateških partneric Kosova na področju obrambe, saj je v preteklosti že dobavila različno vojaško opremo, vključno z brezpilotnimi letalniki Bayraktar. Nova pošiljka raketnih sistemov utrjuje vojaško sodelovanje med državama in povečuje operativno pripravljenost kosovskih sil.

Kolumbijska zunanja ministrica Rosa Yolanda Villavicencio je v uradni izjavi poudarila, da bo država na vsako kršitev svoje suverenosti odgovorila z vojaškimi sredstvi. Opozorilo je bilo neposredno usmerjeno proti morebitnim tujim agresijam, pri čemer je ministrica izpostavila pripravljenost kolumbijskih oboroženih sil za zaščito nacionalnega ozemlja in integritete države. Napetosti so se stopnjevale po nedavnih izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Kolumbiji zagrozil z določenimi ukrepi, kar je sprožilo diplomatski odziv v Bogoti. Villavicenciova se bo v kratkem sestala z voditelji Združenih držav Amerike, da bi razpravljala o nastalem položaju in poskušala umiriti retoriko, ki bi lahko ogrozila stabilnost v regiji. Kolumbijska stran vztraja pri spoštovanju mednarodnega prava, hkrati pa poudarja, da ne bo dopustila zunanjega vmešavanja v notranje zadeve države.

V izraelskem napadu na hišo v mestu Khirbat Salam v okrožju Bint Jbeil na jugu Libanona sta bila ubita dva libanonska državljana.

Libanonska vojska je sporočila, da je zaključila prvo fazo načrta za razorožitev Hezbolaha, ki zajema območje med izraelsko mejo in reko Litani.

Načelnik štaba nigerijskih letalskih sil, letalski maršal Sunday Kelvin Aneke, je med 5. in 6. januarjem 2026 v San Diegu vodil strateške pogovore z visokimi predstavniki vlade Združenih držav Amerike in podjetja Bell Textron. Osrednji namen srečanja v Kaliforniji je bil pospešitev postopkov za dobavo 12 bojnih helikopterjev tipa AH-1Z Viper, ki jih Nigerija kupuje za posodobitev svoje vojaške flote. Delegacija je v okviru pregleda vodenja programa podrobno preučila logistične in tehnične vidike prevzema plovil. Projekt nabave helikopterjev predstavlja ključni del nigerijskih prizadevanj za krepitev varnostnih zmogljivosti v boju proti notranjim grožnjam in terorizmu. Srečanje je služilo usklajevanju časovnih okvirov dobave in zagotavljanju, da bodo vsi tehnični standardi izpolnjeni v skladu s pogodbenimi določili. Nigerijska stran je poudarila nujnost hitre integracije teh zračnih zmogljivosti v operativno uporabo. Sodelovanje med Abujo in Washingtonom na področju obrambe se s tem obiskom dodatno poglablja, saj helikopterji AH-1Z Viper veljajo za eno najsodobnejših platform za neposredno zračno podporo. Pogovori so vključevali tudi vprašanja dolgoročnega vzdrževanja in usposabljanja nigerijskih pilotov ter tehničnega osebja, kar bo zagotovilo učinkovito uporabo nove opreme v zahtevnih varnostnih razmerah v regiji.

Turški obrambni minister Yaşar Güler je v nedavnih izjavah poudaril odločenost Ankare, da prepreči kakršno koli trajno prisotnost Delavske stranke Kurdistana (PKK) in njenih zaveznikov v Siriji. Minister je izpostavil, da Turčija ne bo dopustila, da bi se milice pod vodstvom Sirskih demokratičnih sil (SDF), ki jih Turčija povezuje s terorističnimi organizacijami, trajno utrdile ob turški meji. Po navedbah turškega obrambnega ministrstva te skupine ogrožajo nacionalno varnost in stabilnost celotne regije. Turško ministrstvo za obrambo je hkrati pozvalo k takojšnji prekinitvi vseh dejavnosti PKK v Siriji in sosednjih državah. Ankara redno izvaja vojaške operacije na severu Sirije in Iraka, da bi nevtralizirala položaje kurdskih borcev. Turška stran vztraja pri stališču, da so kurdske milice v Siriji le podaljšek prepovedane PKK, ki v Turčiji že desetletja izvaja oborožen upor. Napetosti ostajajo visoke, saj Turčija s svojimi napovedmi ponovno nakazuje možnost nove širitve vojaškega posredovanja čez mejo.

V Mogadišu so potekali protesti, ki so jih vodili verski voditelji, proti domnevnemu izraelskemu vmešavanju in grožnjam somalijski nacionalni enotnosti. Protestniki so mahali s somalijskimi zastavami in skandirali domoljubne pesmi.

Izraelska nacionalna televizija je na podlagi najnovejših obveščevalnih ocen poročala, da Iran trenutno ne pripravlja neposrednega napada na Izrael. Po navedbah izraelskih virov v regiji niso zaznali neobičajnih premikov ali vojaških dejavnosti, ki bi kazale na skorajšnjo agresijo s strani teheranskega režima. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, vendar izraelski obrambni sektor ocenjuje, da se razmere trenutno ne stopnjujejo v smeri takojšnjega vojaškega spopada. Analitiki v Tel Avivu poudarjajo, da kljub ostri retoriki iranskih oblasti dejansko stanje na terenu ne potrjuje priprav na obsežno ofenzivo. Izraelski mediji so v svojih analizah priznali, da so trenutne varnostne razmere stabilnejše, kot je bilo sprva pričakovano, kar zmanjšuje neposredno nevarnost za prebivalstvo v kratkoročnem obdobju. Kljub umirjenim poročilom izraelske varnostne sile ostajajo v stanju pripravljenosti, saj se zavedajo možnosti hitrih sprememb v regionalni dinamiki. Poudarek obveščevalnih služb ostaja na spremljanju morebitnih premikov raketnih enot in brezpilotnih letalnikov znotraj Irana, ki bi lahko pomenili spremembo strategije Islamske republike.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.