APDEJT.si

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je odpravil v Turčijo na pogovore, medtem ko se Ukrajina že več kot tri leta in pol brani pred rusko agresijo. Miroljubna prizadevanja doslej niso obrodila sadov, medsebojni napadi pa se nadaljujejo.

Slovaški premier Robert Fico je na srečanju z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem zaprosil za okrepitev zračne obrambe Slovaške. Ficovo vlado kritizirajo zaradi prekinitev dobave orožja Ukrajini, vendar je Fico ponovil, da bo Slovaška dobavljala Ukrajini samo komercialno orožje. Med obiskom Rutteja v Bratislavi so potekali tudi protesti proti Ficovi vladi.

Ukrajinska vojska je uspešno uporabila rakete ATACMS za napad na vojaške cilje na ruskem ozemlju, je sporočil ukrajinski generalštab. ZDA dobavljajo Ukrajini rakete ATACMS, ki imajo doseg do 300 kilometrov. Poleg tega naj bi Rusija nasilno mobilizirala več kot 46.000 Ukrajincev z zasedenih ozemelj.

Ukrajinska vojska je uradno potrdila, da je z ameriškimi raketami ATACMS napadla vojaške cilje na ruskem ozemlju. To je prvi uradno priznani napad te vrste po mesecih omejitev, ki jih je uvedel Pentagon. Za tovrstne napade bi Ukrajina teoretično potrebovala dovoljenje Donalda Trumpa.

Ukrajinsko orožarsko podjetje UkrOboronProm je s češkim podjetjem Air Team podpisalo sporazum o skupnem razvoju in proizvodnji tehnologije za prestrezanje zračnih ciljev. Podjetji bosta skupaj proizvajali tako imenovane "lovske" drone, katerih naloga bo uničevanje ruskih brezpilotnih letal, ki napadajo Ukrajino.

Ukrajinske sile so uspešno izvedle natančne napade na vojaške cilje v Rusiji z uporabo taktičnih raketnih sistemov ATACMS. Generalštab je poudaril, da bodo takšne operacije se nadaljevale, kar kaže na strateško odločitev za uporabo orožja dolgega dosega. V Harkovski regiji je SBU prijela 62-letnega prebivalca Iziuma, ki je osumljen posredovanja koordinat ukrajinskih enot ruskemu poveljstvu in načrtovanja vdora v ukrajinske obrambne linije. Osumljenec je okupacijskim silam posredoval koordinate utrjenih položajev, rezervnih poveljniških mest in vojaških skladišč.

Nemški obrambni minister Boris Pistorij je na berlinski konferenci izjavil, da se Baltsko morje spreminja iz prostora sodelovanja v območje konfrontacije med Zahodom in Rusijo. Pistorij je Rusijo obtožil, da preizkuša zmožnosti evropskih držav za odvračanje in odzivanje, ter jo označil za odgovorno za naraščajoče napetosti v regiji. Poudaril je pomen krepitve varnostnih ukrepov na Baltiku.

Poljsko državno podjetje naj bi imelo ključno vlogo pri dobavi eksploziva za izraelsko vojno v Gazi. Podjetje naj bi zagotavljalo TNT za bombe serije Mk-80, ki jih Izrael množično uporablja v napadih na Gazo, kar je sprožilo obtožbe o pomoči pri genocidu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana, ob tem pa pohvalil njegovo vlogo na področju človekovih pravic in pozdravil obljubo Savdske Arabije o vlaganju bilijona dolarjev v ZDA. Trump je branil princa pred obtožbami o vpletenosti v umor novinarja Džamala Khashoggija, ki ga je bin Salman označil za 'napako'.

V izraelskem zračnem napadu na južni Libanon je umrla ena oseba. Izrael je izvedel napad s pomočjo brezpilotnega letala.

Moskvo so ponovno napadle ukrajinske sile z zraka. Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je poročal o sestrelitvi tretjega brezpilotnega zrakoplova v zadnji uri.

Britanski admiral in nekdanji poveljnik Kraljeve mornarice, Lord West, je opozoril, da je Združeno kraljestvo v "neuradni vojni" z Rusijo. V pogovoru je dejal, da ruske sovražne aktivnosti postavljajo Evropo v zelo nevaren položaj in da je Putin naredil veliko strateško napako.

Predsednik ZDA Donald Trump je napovedal, da bo odobril prodajo bojnih letal F-35 Savdski Arabiji, pri čemer želi vzpostaviti podoben dogovor, kot ga imajo z Izraelom. Trump je poudaril, da bi morala tako Izrael kot Savdska Arabija imeti dostop do vrhunske tehnologije, kar pa bi lahko sprožilo nezadovoljstvo izraelskih voditeljev, ki želijo ohraniti vojaško premoč v regiji.

Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da sumijo dva ukrajinska državljana, ki sta delala za Rusijo, da sta konec tedna razstrelila železniško progo na Poljskem. Osumljenca naj bi že dlje časa sodelovala z ruskimi službami in naj bi po napadu pobegnila v Belorusijo. Eksplozija se je zgodila na progi Varšava-Lublin, sredi niza požigov, sabotaž in kibernetskih napadov, ki so usmerjeni proti Poljski in drugim evropskim državam.

Španija bo Ukrajini namenila 817 milijonov evrov vojaške pomoči, vključno s 100 milijoni evrov za nakup orožja od Združenih držav Amerike v okviru pobude PURL. Premier Pedro Sánchez je sporočil, da bo Španija kmalu namenila milijardo evrov za nakup vojaške opreme za Ukrajino.

Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je podpisala sporazum z Kanado in Finsko o krepitvi obrambe na Arktiki. Pakt, imenovan 'ICE Pact', vključuje gradnjo dodatnih 11 ledolomilcev za ZDA in Kanado, s ciljem nasprotovati naraščajoči grožnji Kitajske v tem območju in okrepiti kolektivno obrambo.

Na Zahodnem bregu je prišlo do domnevnega terorističnega napada, v katerem je umrla najmanj ena oseba, tri pa so bile ranjene. Izraelske oblasti dogodek obravnavajo kot teroristično dejanje.

Kremelj je izjavil, da francoska bojna letala ne bodo spremenila situacije v Ukrajini. Kljub temu je Ukrajina sklenila desetletni dogovor s Francijo o dobavi 100 bojnih letal Rafale za okrepitev svoje obrambe. Kremelj hkrati upa na novo srečanje z Združenimi državami, kjer bi razpravljali o možni rešitvi za konec vojne v Ukrajini.

Profilist Pankratov je analiziral Macronovo govorico telesa in zaključil, da je francoski predsednik utrujen od Ukrajine in Zelenskega. Strokovnjak meni, da Macron dvomi o učinkovitosti dobave orožja Kijevu.

Po evakuaciji romunske vasi zaradi ruskega napada z dronom v bližini ukrajinske reke Donave, se lahko okoli 200 prebivalcev vrne v svoje domove. Odločitev o preklicu evakuacije v vasi Ceatalchioi je bila sprejeta na podlagi varnostne ocene in informacij ukrajinskih kolegov. Med napadom je zagorel tanker s tekočim plinom v ukrajinskem pristanišču Izmajil. Evakuacija je bila prva tovrstna v Romuniji zaradi vojne v Ukrajini. Za drugo vas, Plauru, ostaja odredba o evakuaciji v veljavi.

Španija je ob obisku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Madridu obljubila Ukrajini "pomemben" paket vojaške pomoči za okrepitev protizračne obrambe pred rusko invazijo. Zelenski naj bi se sestal tudi s predstavniki španskega obrambnega sektorja. Zelenski je napovedal, da bo po obisku Španije odpotoval v Turčijo, kjer bo poskušal oživiti mirovna pogajanja za čimprejšnji konec vojne.

Ruski vojaški dopisnik Aleksander Sladkov je v svojem kanalu Telegram izjavil, da bi morala Rusija za zaščito pred napadi izvesti jedrski napad na Evropo.

Ameriški stalni predstavnik pri Natu, Matthew Whitaker, je pozval evropske zaveznike, naj zavzamejo bolj agresivno stališče do Rusije. Po njegovih besedah bi morala Evropa okrepiti prizadevanja in pospešiti načrte za obrambo pred Moskvo.

Britanska obveščevalna služba MI5 je posvarila britanske poslance, da kitajske obveščevalne službe uporabljajo LinkedIn za iskanje in ciljanje ljudi, ki delajo v parlamentu. Kitajski vohuni naj bi se pretvarjali, da so kadroviki.

Izraelski mediji poročajo o protisionistični operaciji v Guš Etzionu južno od Betlehema, ki je povzročila več ranjenih.

Kremelj je obsodil Francijo zaradi nadaljnje dobave orožja Ukrajini, vključno z bojnimi letali, češ da takšno ravnanje ne prispeva k miru, temveč spodbuja protivojno razpoloženje. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izrazil zaskrbljenost zaradi sporazuma med Parizom in Kijevom, ki vključuje dobavo bojnih letal.

V napadu z nožem na Zahodnem bregu so Palestinci ubili izraelskega državljana in ranili tri druge, preden so jih ubile izraelske sile. Medtem so izraelske sile na Zahodnem bregu ustrelile snemalca Al Jazeere in otroka. Benjamin Netanyahu je pohvalil Donalda Trumpa zaradi diplomatskih prizadevanj za vrnitev izraelskih talcev iz Gaze.

Hamas in Islamski džihad sta zavrnila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ker naj bi ta spodkopavala palestinsko suverenost, vsiljevala mednarodno skrbništvo in ne izpolnjevala palestinskih zahtev. Skupini sta izjavili, da resolucija omejuje pravico Palestincev do samoodločbe.

Donald Trump naj bi za ciljanje Venezuele uporabil "Sončni kartel", ki po mnenju strokovnjakov dejansko ne obstaja. Rusija in ZDA pa se pogovarjata o novi izmenjavi zapornikov. Trump je tudi napovedal prodajo lovcev F-35 Savdski Arabiji in sklenitev jedrskega sporazuma s to državo.

Nicolás Maduro je ponovil pripravljenost na srečanje z Donaldom Trumpom iz oči v oči, potem ko je Trump izrazil odprtost za pogovor z venezuelskim predsednikom.

Novoizvoljeni predsednik stranke Peoples Democratic Party (PDP), Kabiru Tanimu Turaki, je preložil otvoritveni sestanek Nacionalnega delovnega komiteja (NWC), ki je bil prvotno načrtovan za torek v Abuji. Odločitev je bila sprejeta zaradi nasilnih izgredov na sedežu stranke, ki so začasno prekinili dogajanje. Turaki je pojasnil, da je do preložitve prišlo zaradi motenj, ki so jih povzročili nasprotniki.

Poveljnik obrambnih sil Onno Eichelsheim je dejal, da so skrbi glede Curaçaoja razumljive glede na napetosti med Združenimi državami in Venezuelo. To je izjavil v posnetku podcasta College Tour, ki ga vodita Twan Huys in študenti Univerze v Leidnu.

Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da sta dva ukrajinska državljana izvedla sabotažo na železniški progi, ki vodi v Ukrajino. Po navedbah poljskih specialnih služb naj bi osumljenca sodelovala z ruskimi obveščevalnimi službami.

V izraelskem napadu z dronom na vozilo v mestu Bint Džbejl v južnem Libanonu je bil ubit libanonski občinski delavec. Napad predstavlja novo kršitev premirja po koncu izraelske vojne v Libanonu. Libanonsko ministrstvo za zdravje je potrdilo smrt delavca, medtem ko izraelske sile nadaljujejo z napadi na južni Libanon, vključno z napadom na bager v mestu Blida.

Volodimir Zelenski je napovedal, da bo 19. novembra obiskal Turčijo, da bi pripravil "aktivacijo" mirovnih pogovorov z Rusijo in pospešil izmenjavo vojnih ujetnikov.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Japonska je opozorila svoje državljane na Kitajskem, naj bodo previdni in se izogibajo množičnim zbiranjem, saj se odnosi med državama zaostrujejo. Opozorilo sledi spornim izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede morebitnega vojaškega odziva v primeru kitajskega napada na Tajvan. Kitajska je obsodila izjave in pozvala Japonsko k umiku spornih besed in dejanj. Tajvan je obtožil Kitajsko večplastnega napada na Japonsko. Japonska je odpovedala skupno javnomnenjsko raziskavo s Kitajsko. Uradnik japonskega zunanjega ministrstva bo obiskal Kitajsko, da bi razpravljal o izjavah Takaichijeve.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske sile zračne obrambe prestregle in uničile 31 ukrajinskih brezpilotnih letal nad osmimi regijami v Rusiji. Incident je povzročil začasno prekinitev delovanja na dveh letališčih. Večina dronov je bila uničena nad regijo Bryansk.

Politični strokovnjaki so izpostavili, da je gradnja ledolomilca »Stalingrad« pomemben simbol ruskih tehnoloških kompetenc in prevlade v Arktiki. Uvedba novih ledolomilcev projekta 22220 naj bi imela podoben učinek kot izgradnja Sueškega in Panamskega kanala, saj bo Severna morska pot postala najhitrejša trgovska pot.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl načrt za dosego miru med Izraelom in Hamasom. Palestinska oblast na Zahodnem bregu je pozdravila odločitev, medtem ko islamistično gibanje Hamas izraža dvome o načrtu.

Severna Koreja je ostro obsodila načrte Južne Koreje in ZDA o gradnji jedrskih podmornic, pri čemer opozarja, da bi to lahko povzročilo regionalni »jedrski domino« učinek in sprožilo oboroževalno tekmo. Pjongjang meni, da bi takšna poteza onemogočila globalni nadzor nad jedrskim orožjem.

Tajvan je svojim 23 milijonom prebivalcev razdelil priročnik o preživetju v primeru naravnih nesreč, izrednih razmer in morebitne invazije Kitajske. Priročnik vsebuje smernice o tem, katere zaloge naj imajo gospodinjstva na zalogi.

Estonski startup Frankenburg Technologies in poljski državni obrambni koncern Polska Grupa Zbrojeniowa (PGZ) bosta v Poljski začela skupno proizvodnjo raket za boj proti dronom. Cilj sodelovanja je povečati proizvodnjo prestreznih raket na 10.000 na leto.

Donald Trump je napovedal, da bo ZDA prodala bojna letala F-35 Savdski Arabiji. To se je zgodilo ob obisku savdskega princa Mohammeda bin Salmana v Washingtonu, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom sta se pogovarjala o okrepitvi varnostnega partnerstva.

Bela hiša nadaljuje prizadevanja za vzpostavitev pogovorov z Rusijo glede končanja konflikta v Ukrajini, poroča agencija Reuters. Cilj pogovorov je iskanje rešitve za trenutno situacijo.

Ruska Združena letalska korporacija (OAK) je sporočila, da je tuji stranki predala dva večnamenska lovca pete generacije Su-57. Generalni direktor OAK, Vadim Badeha, je dejal, da sta letali že na bojnem dežurstvu in da ju je tuji uporabnik ocenil pozitivno. Su-57E je bil pred kratkim predstavljen na letalski razstavi v Dubaju, kjer je demonstriral svoje letalne sposobnosti. Pred tem je letalo sodelovalo na letalskih salonih na Kitajskem in v Indiji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

Ameriška publikacija poroča, da Iran, po izkušnjah iz dvanajstdnevne vojne, izboljšuje svoje raketne sposobnosti. Posebna pošiljka raket iz Kitajske naj bi bila poslana v iransko pristanišče Bandar Abbas.

Izraelska nevladna organizacija za človekove pravice je objavila, da je od začetka vojne v Gazi oktobra 2023 umrlo najmanj 98 Palestincev v izraelskih priporih. Organizacija poroča o mučenju, zanemarjanju zdravstvene oskrbe in poziva k mednarodni preiskavi. Ugotovili so, da je najmanj 46 ljudi umrlo v zaporih, 52 pa v vojaškem priporu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi poskušal preusmeriti pozornost javnosti od krize v vladi in korupcijskega škandala z novo ofenzivo na fronti, poroča dopisnik televizije Die Welt iz Kijeva, Christoph Wanner. Zelenski naj bi načrtoval napad na Rusijo.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Poljska trdi, da je za morebitno smrtonosno eksplozijo na njenem železniškem omrežju odgovorna tuja država. Hkrati se po Evropi širi val kriminala, za katerega voditelji krivijo Kremelj.

Ustanovitelj skupine Pink Floyd, Roger Waters, je pozval britansko vlado, naj preneha podpirati Ukrajino. Waters je prepričan, da bi moral London ustaviti pomoč Kijevu.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo po končanju konflikta v Ukrajini. To je dejal med pogovorom z novinarji v Beli hiši.

Rusija pravi, da od Ukrajine ni prejela uradnega obvestila o ustavitvi pogajalskega procesa. Po besedah Rodiona Mirošnika, posebnega odposlanca ruskega zunanjega ministrstva, Kijev Moskve ni obvestil o prekinitvi pogovorov.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo (SNBO), nekdanji minister za obrambo Rustem Umerov, pobegnil iz Ukrajine zaradi strahu pred preiskavo in morebitnim pregonom. Umerov naj bi bil vpleten v primer podjetnika Timurja Mindicha.

Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je sporočil, da je protiletalska obramba sestrelila še en ukrajinski brezpilotni letalnik, ki je letel proti Moskvi. Specialisti so na mestu padca.

Analiza Zacharyja Wolfa opozarja, da ameriška vojaška prisotnost okoli Venezuele sproža zaskrbljenost in vprašanja o morebitni ponovitvi scenarija pred vojno v Iraku.

Po podatkih izraelske skupine za človekove pravice je od oktobra 2023 v izraelskih zaporih umrlo najmanj 98 Palestincev. Številka bi lahko bila še višja, saj pogrešajo veliko ljudi, pridržanih v Gazi.

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril prodajo bojnih letal F-35 Savdski Arabiji, kar predstavlja pomembno spremembo v ameriški politiki na Bližnjem vzhodu. Hkrati so ZDA okrepile pritisk na Venezuelo, pri čemer je ameriška mornarica poslala letalonosilko Ford v Karibsko morje, vlada pa namerava narkokartel pod vodstvom predsednika Madura označiti za teroristično organizacijo.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Nicolás Maduro je izjavil, da bi bil napad ZDA na Venezuelo politični konec Donalda Trumpa. Poudaril je, da dialog in diplomacija nimata alternative in da je pripravljen na pogovore s Trumpom, da bi preprečil nadaljnji konflikt in 'pokol venezuelskega ljudstva'.

Poročajo, da so diverzanti pripravljali atentat na sekretarja Sveta za varnost Ruske federacije, Sergeja Šojguja. Imena visokega uradnika, ki naj bi bil tarča napada, pred tem niso razkrili. Varnostne sile so preprečile izvedbo atentata.

Na prijateljski tekmi med Črno goro in Hrvaško v Podgorici so hrvaški navijači v 16. minuti skandirali "Ubij Srbina" in "Za dom spremni", kar je povzročilo negodovanje in žvižge domačih navijačev. Del črnogorskih navijačev je ob hrvaški himni ploskal, medtem ko so najglasnejši navijači prižigali bakle.

Donald Trump je načrtoval sprejem savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana v Beli hiši. Pred njegovim obiskom v Washingtonu je Trump dejal, da bo Savdski Arabiji prodal lovska letala F-35. Prestolonaslednik naj bi prišel z željami, ki vključujejo formalna zagotovila od Trumpa.

Ruske sile so izkoristile ukrajinsko osredotočenost na obrambo Kijeva za napredovanje na jugovzhodu Ukrajine. Ukrajina pa medtem spreminja strategijo napadov na rusko ozemlje in se osredotoča na uničevanje ruskih protiletalskih sistemov, vključno s sistemom S-400 v Donbasu.

Na Zahodnem bregu so izraelski naseljenci zažgali palestinska vozila in domove v vasi po tem, ko je Izrael ...

Predsednik Trump je na vrhu McDonald's Impact v Washingtonu napovedal, da se bo osredotočil na sporočilo o dostopnosti. Poudaril je davčne olajšave v svojem zakonu »One Big Beautiful Bill Act«, ki vključuje davčne olajšave za napitnine, nadure in druge ugodnosti. Njegov nastop je bil namenjen nagovarjanju lastnikov, upravljavcev in dobaviteljev McDonald'sa.

Ameriški admiral Daryl Caudle je izrazil občudovanje nad sposobnostjo Kitajske pri gradnji ladij, saj Peking hitro krepi največjo mornarico na svetu. ZDA pozorno spremljajo kitajsko mornariško širitev.

Dmitrij Medvedev, predsednik stranke Enotna Rusija in namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bo Rusija nadaljevala s posebno vojaško operacijo v Ukrajini, dokler ne bo dosegla vseh zastavljenih ciljev. To je dejal med srečanjem z aktivisti Mlade garde v Moskvi, kjer se je pogovarjal s prostovoljci, ki odhajajo na fronto.

Izraelska vojska je kljub dogovorjenemu premirju obstreljevala šolo v Gazi, kjer so se zatekli razseljeni Palestinci. V napadu na vhod in dvorišče šole je bilo ranjenih deset ljudi, med njimi ženske in otroci. Do napada je prišlo kljub posredovanju ZDA za prekinitev ognja.

V Londonu se je začelo sojenje šestim članom proskribirane britanske skupine Palestine Action, ki naj bi po navedbah obtožnice poškodovali premoženje izraelskega proizvajalca orožja Elbit Systems. Skupina je znana po neposrednih akcijah.

Nemška vojaška ladja »Berlin« je morala zaradi izbruha noric in gripe med posadko nepričakovano prekiniti plovbo v severnem Atlantiku in se ustaviti na Bermudih. Izbruh nalezljive bolezni je zaustavil vrnitev posadke v Wilhelmshaven.

V Deir el-Balahu v Gazi se Israa Abu Reyala in njen mož Mohammad vsako jutro borita, da bi našla primerno hrano za svoje pet hčera, med katerimi so tudi trojčice, rojene med izraelsko vojno v Gazi. Družina se dnevno sooča s pomanjkanjem hrane.

Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Hamas in druge palestinske oborožene skupine so zavrnile predlog ameriške resolucije, o kateri naj bi danes glasoval Varnostni svet Združenih narodov. Palestinski odbori upora (PRC), zavezniška frakcija Hamasa, pa so sporočili, da so izraelske tajne sile v bližini mesta Deir Al-Balah v osrednjem Pojasu Gaze ubile enega od njihovih lokalnih vojaških voditeljev.

Poljski general Vešlav Kukula je izjavil, da se Poljska pripravlja na oborožen napad, pri čemer naj bi nasprotnik že začel priprave na vojno s kibernetskimi napadi in diverzijami na strateške objekte. Generalni sekretar Nata Mark Rütte pa je dejal, da Nato ostaja v stiku s Poljsko glede sabotaže na železnici, ki povezuje Poljsko in Ukrajino, in čaka na izsledke preiskave.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je izjavil, da bi lahko ukrajinske enote po koncu spopadov v Ukrajini in sklenitvi mirovnega sporazuma pomagale pri obrambi vzhodne meje Evropske unije pred Rusijo. Mobilizacija ukrajinskih sil bi bila mogoča šele po podpisu sporazuma med Kijevom in Moskvo.

Poljska je sporočila, da sta za sabotažo na železnici odgovorna dva ukrajinska državljana, ki sodelujeta z ruskimi obveščevalnimi službami. Kremelj se je ostro odzval na obtožbe Poljske, da so ruske službe sabotirale železniško progo, ki je ključna za oskrbo Ukrajine, in obtožil Poljsko, da podlega rusofobiji.

Generalni sekretar Hezbolaha, šeik Naim Kasem, je v govoru ob prvi obletnici smrti Mohameda Afifa al-Nablusija, nekdanjega vodje medijev Hezbolaha v Libanonu, dejal, da mora biti Libanon ponosen, svoboden, neodvisen in brez kakršnega koli tujega pokroviteljstva. Poudaril je, da bi libanonska vlada storila napako, če bi mislila, da bodo koncesije ustavile izraelsko agresijo na Libanon.

Čelnik Mosta, Nikola Grmoja, je obtožil Sigurnosno-obveščevalno agencijo (SOA), da ne ščiti hrvaških nacionalnih interesov. Vlada naj bi financirala protihrvaške aktivnosti, pri čemer je Grmoja izpostavil financiranje razstave o zapuščini Dejana Medakovića, soavtorja Memoranduma SANU. Grmoja je izjavil, da če kdo destabilizira Hrvaško, je to ravno SOA in vlada.

Visoki vojaški uradnik izraelske vojske je izjavil, da je le še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do novega kroga spopadov med Izraelom in libanonsko šiitsko milico Hezbolah.

Iranski obrambni minister, brigadni general Aziz Nasirzadeh, je na povabilo svojega kolega iz Združenih arabskih emiratov prispel v Dubaj. Namen obiska je udeležba na letalskem mitingu Dubai Airshow 2025.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta v Parizu podpisala pismo o nameri, ki se nanaša na nakup stotih francoskih lovskih letal Rafale in pripadajoče oborožitve s strani Ukrajine. Dogovor je bil sklenjen z namenom okrepitve vojaške pomoči Ukrajini.

Ukrajina načrtuje posodobitev svoje zračne flote z nakupom do 100 francoskih bojnih letal Rafale. Predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v Franciji podpisal izjavo o nameri za nakup teh letal. Dogovor vključuje tudi nakup sistemov zračne obrambe, dronov in vodenih bomb. Finančne podrobnosti posla niso bile razkrite, nakup pa odpira vprašanja o financiranju.

Španska ministrica za obrambo, Margarita Robles, je razkrila, da je izraelski tank napadel španske modre čelade, ki so patruljirale ob meji z Izraelom v Libanonu. Incident se je zgodil, ko so vojaki patruljirali, pri tem pa niso bili poškodovani, čeprav so projektili padli le pet metrov od njih. Izrael je poskušal opravičiti streljanje, rekoč, da so vojake zaradi slabega vremena označili za sumljive.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.

Ruska vojska je napadla objekte gorivno-energetskega kompleksa in železniške infrastrukture v Ukrajini, ki jih uporabljajo ukrajinske oborožene sile, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Evropska komisija je ocenila finančne potrebe Kijeva za obdobje 2026-2027 na 135,7 milijard evrov. V ta namen EU razmišlja o različnih scenarijih pomoči, vključno z možnostjo uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Evropa se po sestrelitvi ruskih dronov nad Poljsko septembra pospešeno pripravlja na morebitne ruske napade z droni. Obrambni komisar EU, Andrius Kubilius, je izjavil, da Evropa ni pripravljena na učinkovito obrambo pred takšnimi napadi in da mora vključiti izkušnje Ukrajine, pridobljene v bojih, za boljšo zaščito.

Ukrajina in Francija sta dosegli dogovor, po katerem bo Ukrajina od Francije kupila do 100 lovskih letal Rafale. Dogovor je bil objavljen ob obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Parizu.

Romunija je evakuirala vas blizu ukrajinske meje, potem ko je ruski napad z dronom povzročil požar na ladji s tekočim naftnim plinom v ukrajinskem pristanišču na Donavi. Romunske oblasti so ocenile požar tankerja s tekočim plinom kot neposredno nevarnost eksplozije.

ZDA so umaknile mobilne raketne sisteme Typhon z vojaške baze Iwakuni na Japonskem, ki so bili sposobni izstreljevati križarske rakete Tomahawk. Umik je sledil valu nezadovoljstva lokalnega prebivalstva, ki je izrazilo zaskrbljenost zaradi stalne prisotnosti orožja srednjega dosega na Japonskem. Japonsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da so ZDA sisteme umaknile po zaključenih ameriško-japonskih vajah Resolute Dragon.

Iranski uradniki so ostro obsodili nedavne napade ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte in jih označili za nevarno stopnjevanje napetosti. Mohammad Eslami, vodja iranske organizacije za atomsko energijo, je dejal, da so bili napadi brez primere, saj so ciljali na objekte pod nadzorom IAEA. Obenem je Eslami obtožil IAEA, da je Izraelu posredovala informacije o lokacijah jedrskih objektov. Predlagana resolucija proti Iranu na prihajajočem zasedanju IAEA je bila označena za ponavljajočo se.

Premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da Izrael še naprej nasprotuje palestinski državi, kar je sprožilo proteste znotraj njegove vladne koalicije. Razlog za proteste je izjava, ki jo podpira ZDA in nakazuje podporo palestinski državnosti.

V ruskem napadu na Harkov so umrli trije ljudje, deset pa je bilo ranjenih, med njimi trije otroci. V Odesi so bili napadeni ladje, pristaniške instalacije in električne centrale, zaradi česar je 36.000 ljudi ostalo brez elektrike.

Radijska postaja UVB-76, znana tudi kot »Radijska postaja sodnega dne«, je 17. novembra oddala novo kodirano sporočilo, ki je vsebovalo besedo »жеребость« (žrebičevost).