APDEJT.si

Kremelj je izjavil, da francoska bojna letala ne bodo spremenila situacije v Ukrajini. Kljub temu je Ukrajina sklenila desetletni dogovor s Francijo o dobavi 100 bojnih letal Rafale za okrepitev svoje obrambe. Kremelj hkrati upa na novo srečanje z Združenimi državami, kjer bi razpravljali o možni rešitvi za konec vojne v Ukrajini.

Po evakuaciji romunske vasi zaradi ruskega napada z dronom v bližini ukrajinske reke Donave, se lahko okoli 200 prebivalcev vrne v svoje domove. Odločitev o preklicu evakuacije v vasi Ceatalchioi je bila sprejeta na podlagi varnostne ocene in informacij ukrajinskih kolegov. Med napadom je zagorel tanker s tekočim plinom v ukrajinskem pristanišču Izmajil. Evakuacija je bila prva tovrstna v Romuniji zaradi vojne v Ukrajini. Za drugo vas, Plauru, ostaja odredba o evakuaciji v veljavi.

Ruski vojaški dopisnik Aleksander Sladkov je v svojem kanalu Telegram izjavil, da bi morala Rusija za zaščito pred napadi izvesti jedrski napad na Evropo.

Ameriški stalni predstavnik pri Natu, Matthew Whitaker, je pozval evropske zaveznike, naj zavzamejo bolj agresivno stališče do Rusije. Po njegovih besedah bi morala Evropa okrepiti prizadevanja in pospešiti načrte za obrambo pred Moskvo.

Britanska obveščevalna služba MI5 je opozorila poslance in parlamentarne uslužbence v Združenem kraljestvu na poskuse vohunjenja, ki jih izvajajo agenti, povezani s Kitajsko. Opozorilo vključuje informacije o dveh posameznikih, ki naj bi poskušala vplivati na delo parlamenta in pridobivati občutljive informacije prek spletnih aktivnosti. Minister je poudaril, da Združeno kraljestvo ne bo toleriralo prikritega vmešavanja.

Izraelski mediji poročajo o protisionistični operaciji v Guš Etzionu južno od Betlehema, ki je povzročila več ranjenih.

Španija je ob obisku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Madridu obljubila Ukrajini "pomemben" paket vojaške pomoči za okrepitev protizračne obrambe pred rusko invazijo. Zelenski naj bi se sestal tudi s predstavniki španskega obrambnega sektorja. Zelenski je napovedal, da bo po obisku Španije odpotoval v Turčijo, kjer bo poskušal oživiti mirovna pogajanja za čimprejšnji konec vojne.

Kremelj je obsodil Francijo zaradi nadaljnje dobave orožja Ukrajini, vključno z bojnimi letali, češ da takšno ravnanje ne prispeva k miru, temveč spodbuja protivojno razpoloženje. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izrazil zaskrbljenost zaradi sporazuma med Parizom in Kijevom, ki vključuje dobavo bojnih letal.

V napadu z avtomobilom in nožem na križišču na Zahodnem bregu so napadalci najprej zapeljali v pešce, nato pa jih zabodli. Ubiti so bili dva napadalca.

Donald Trump naj bi za ciljanje Venezuele uporabil "Sončni kartel", ki po mnenju strokovnjakov dejansko ne obstaja. Rusija in ZDA pa se pogovarjata o novi izmenjavi zapornikov. Trump je tudi napovedal prodajo lovcev F-35 Savdski Arabiji in sklenitev jedrskega sporazuma s to državo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je odgovoril na nedavne komentarje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede možnosti pogovorov, pri čemer je vztrajal, da se mora vsak prihodnji dialog izvajati "iz oči v oči". Trump ni izključil možnosti napotitve ameriških vojakov v Venezuelo in je odprt za neposredno poslušanje Madurovih predlogov za preprečitev nadaljnjih migracij.

Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da sta dva ukrajinska državljana že zapustila Poljsko preko mejnega prehoda v Terespolu. Poljska naj bi od Ukrajine zahtevala izročitev osumljencev za sabotaže na železnici.

Poveljnik obrambnih sil Onno Eichelsheim je dejal, da so skrbi glede Curaçaoja razumljive glede na napetosti med Združenimi državami in Venezuelo. To je izjavil v posnetku podcasta College Tour, ki ga vodita Twan Huys in študenti Univerze v Leidnu.

V izraelskem napadu z dronom na vozilo v mestu Bint Džbejl v južnem Libanonu je bil ubit libanonski občinski delavec. Napad predstavlja novo kršitev premirja po koncu izraelske vojne v Libanonu. Libanonsko ministrstvo za zdravje je potrdilo smrt delavca, medtem ko izraelske sile nadaljujejo z napadi na južni Libanon, vključno z napadom na bager v mestu Blida.

Volodimir Zelenski je napovedal, da bo 19. novembra obiskal Turčijo, da bi pripravil "aktivacijo" mirovnih pogovorov z Rusijo in pospešil izmenjavo vojnih ujetnikov.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval k izgonu Hamasa in njegovih privržencev iz regije. Hamas je zavrnil resolucijo Varnostnega sveta ZN, ker ne ustreza političnim in humanitarnim zahtevam Palestincev.

Japonska je opozorila svoje državljane na Kitajskem, naj bodo previdni in se izogibajo množičnim zbiranjem, saj se odnosi med državama zaostrujejo. Opozorilo sledi spornim izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede morebitnega vojaškega odziva v primeru kitajskega napada na Tajvan. Kitajska je obsodila izjave in pozvala Japonsko k umiku spornih besed in dejanj. Tajvan je obtožil Kitajsko večplastnega napada na Japonsko. Japonska je odpovedala skupno javnomnenjsko raziskavo s Kitajsko. Uradnik japonskega zunanjega ministrstva bo obiskal Kitajsko, da bi razpravljal o izjavah Takaichijeve.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Ruski predsednik Vladimir Putin je preko videokonference odobril začetek gradnje sedmega univerzalnega jedrskega ledolomilca projekta 22220, imenovanega "Stalingrad", v Baltski ladjedelnici v Sankt Peterburgu. Putin je poudaril, da je Rusija edina država, ki serijsko proizvaja atomske ledolomilce, kar omogoča popoln tehnološki cikel znotraj države. "Stalingrad" bo del projekta 22220, ki ustvarja največje in najmočnejše ledolomilce na svetu.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl načrt za dosego miru med Izraelom in Hamasom. Palestinska oblast na Zahodnem bregu je pozdravila odločitev, medtem ko islamistično gibanje Hamas izraža dvome o načrtu.

Severna Koreja je ostro obsodila načrte Južne Koreje in ZDA o gradnji jedrskih podmornic, pri čemer opozarja, da bi to lahko povzročilo regionalni »jedrski domino« učinek in sprožilo oboroževalno tekmo. Pjongjang meni, da bi takšna poteza onemogočila globalni nadzor nad jedrskim orožjem.

Tajvan je svojim 23 milijonom prebivalcev razdelil priročnik o preživetju v primeru naravnih nesreč, izrednih razmer in morebitne invazije Kitajske. Priročnik vsebuje smernice o tem, katere zaloge naj imajo gospodinjstva na zalogi.

Estonski startup Frankenburg Technologies in poljski državni obrambni koncern Polska Grupa Zbrojeniowa (PGZ) bosta v Poljski začela skupno proizvodnjo raket za boj proti dronom. Cilj sodelovanja je povečati proizvodnjo prestreznih raket na 10.000 na leto.

Donald Trump je s slovesnim sprejemom v Beli hiši gostil savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom so potekali pogovori o obrambnih poslih, naložbah v umetno inteligenco in energetskih sporazumih. Trump naj bi princu ponudil tudi prodajo letal F-15.

Bela hiša nadaljuje prizadevanja za vzpostavitev pogovorov z Rusijo glede končanja konflikta v Ukrajini, poroča agencija Reuters. Cilj pogovorov je iskanje rešitve za trenutno situacijo.

Ruska Združena letalska korporacija (OAK) je sporočila, da je tuji stranki predala dva večnamenska lovca pete generacije Su-57. Generalni direktor OAK, Vadim Badeha, je dejal, da sta letali že na bojnem dežurstvu in da ju je tuji uporabnik ocenil pozitivno. Su-57E je bil pred kratkim predstavljen na letalski razstavi v Dubaju, kjer je demonstriral svoje letalne sposobnosti. Pred tem je letalo sodelovalo na letalskih salonih na Kitajskem in v Indiji.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

Ameriška publikacija poroča, da Iran, po izkušnjah iz dvanajstdnevne vojne, izboljšuje svoje raketne sposobnosti. Posebna pošiljka raket iz Kitajske naj bi bila poslana v iransko pristanišče Bandar Abbas.

Izraelska nevladna organizacija za človekove pravice je objavila, da je od začetka vojne v Gazi oktobra 2023 umrlo najmanj 98 Palestincev v izraelskih priporih. Organizacija poroča o mučenju, zanemarjanju zdravstvene oskrbe in poziva k mednarodni preiskavi. Ugotovili so, da je najmanj 46 ljudi umrlo v zaporih, 52 pa v vojaškem priporu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi poskušal preusmeriti pozornost javnosti od krize v vladi in korupcijskega škandala z novo ofenzivo na fronti, poroča dopisnik televizije Die Welt iz Kijeva, Christoph Wanner. Zelenski naj bi načrtoval napad na Rusijo.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Poljska trdi, da je za morebitno smrtonosno eksplozijo na njenem železniškem omrežju odgovorna tuja država. Hkrati se po Evropi širi val kriminala, za katerega voditelji krivijo Kremelj.

Ustanovitelj skupine Pink Floyd, Roger Waters, je pozval britansko vlado, naj preneha podpirati Ukrajino. Waters je prepričan, da bi moral London ustaviti pomoč Kijevu.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo po končanju konflikta v Ukrajini. To je dejal med pogovorom z novinarji v Beli hiši.

Rusija pravi, da od Ukrajine ni prejela uradnega obvestila o ustavitvi pogajalskega procesa. Po besedah Rodiona Mirošnika, posebnega odposlanca ruskega zunanjega ministrstva, Kijev Moskve ni obvestil o prekinitvi pogovorov.

Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je sporočil, da je protiletalska obramba sestrelila še en ukrajinski brezpilotni letalnik, ki je letel proti Moskvi. Specialisti so na mestu padca.

Analiza Zacharyja Wolfa opozarja, da ameriška vojaška prisotnost okoli Venezuele sproža zaskrbljenost in vprašanja o morebitni ponovitvi scenarija pred vojno v Iraku.

Po podatkih izraelske skupine za človekove pravice je od oktobra 2023 v izraelskih zaporih umrlo najmanj 98 Palestincev. Številka bi lahko bila še višja, saj pogrešajo veliko ljudi, pridržanih v Gazi.

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril prodajo bojnih letal F-35 Savdski Arabiji, kar predstavlja pomembno spremembo v ameriški politiki na Bližnjem vzhodu. Hkrati so ZDA okrepile pritisk na Venezuelo, pri čemer je ameriška mornarica poslala letalonosilko Ford v Karibsko morje, vlada pa namerava narkokartel pod vodstvom predsednika Madura označiti za teroristično organizacijo.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Nicolás Maduro je izjavil, da bi bil napad ZDA na Venezuelo politični konec Donalda Trumpa. Poudaril je, da dialog in diplomacija nimata alternative in da je pripravljen na pogovore s Trumpom, da bi preprečil nadaljnji konflikt in 'pokol venezuelskega ljudstva'.

Poročajo, da so diverzanti pripravljali atentat na sekretarja Sveta za varnost Ruske federacije, Sergeja Šojguja. Imena visokega uradnika, ki naj bi bil tarča napada, pred tem niso razkrili. Varnostne sile so preprečile izvedbo atentata.

Donald Trump je načrtoval sprejem savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana v Beli hiši. Pred njegovim obiskom v Washingtonu je Trump dejal, da bo Savdski Arabiji prodal lovska letala F-35. Prestolonaslednik naj bi prišel z željami, ki vključujejo formalna zagotovila od Trumpa.

Ruske sile so izkoristile ukrajinsko osredotočenost na obrambo Kijeva za napredovanje na jugovzhodu Ukrajine. Ukrajina pa medtem spreminja strategijo napadov na rusko ozemlje in se osredotoča na uničevanje ruskih protiletalskih sistemov, vključno s sistemom S-400 v Donbasu.

Na Zahodnem bregu so izraelski naseljenci zažgali palestinska vozila in domove v vasi po tem, ko je Izrael ...

Ameriški admiral Daryl Caudle je izrazil občudovanje nad sposobnostjo Kitajske pri gradnji ladij, saj Peking hitro krepi največjo mornarico na svetu. ZDA pozorno spremljajo kitajsko mornariško širitev.

Dmitrij Medvedev, predsednik stranke Enotna Rusija in namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bo Rusija nadaljevala s posebno vojaško operacijo v Ukrajini, dokler ne bo dosegla vseh zastavljenih ciljev. To je dejal med srečanjem z aktivisti Mlade garde v Moskvi, kjer se je pogovarjal s prostovoljci, ki odhajajo na fronto.

Izraelska vojska je kljub dogovorjenemu premirju obstreljevala šolo v Gazi, kjer so se zatekli razseljeni Palestinci. V napadu na vhod in dvorišče šole je bilo ranjenih deset ljudi, med njimi ženske in otroci. Do napada je prišlo kljub posredovanju ZDA za prekinitev ognja.

Nemška vojaška ladja »Berlin« je morala zaradi izbruha noric in gripe med posadko nepričakovano prekiniti plovbo v severnem Atlantiku in se ustaviti na Bermudih. Izbruh nalezljive bolezni je zaustavil vrnitev posadke v Wilhelmshaven.

V Deir el-Balahu v Gazi se Israa Abu Reyala in njen mož Mohammad vsako jutro borita, da bi našla primerno hrano za svoje pet hčera, med katerimi so tudi trojčice, rojene med izraelsko vojno v Gazi. Družina se dnevno sooča s pomanjkanjem hrane.

Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Hamas in druge palestinske oborožene skupine so zavrnile predlog ameriške resolucije, o kateri naj bi danes glasoval Varnostni svet Združenih narodov. Palestinski odbori upora (PRC), zavezniška frakcija Hamasa, pa so sporočili, da so izraelske tajne sile v bližini mesta Deir Al-Balah v osrednjem Pojasu Gaze ubile enega od njihovih lokalnih vojaških voditeljev.

Poljski general Vešlav Kukula je izjavil, da se Poljska pripravlja na oborožen napad, pri čemer naj bi nasprotnik že začel priprave na vojno s kibernetskimi napadi in diverzijami na strateške objekte. Generalni sekretar Nata Mark Rütte pa je dejal, da Nato ostaja v stiku s Poljsko glede sabotaže na železnici, ki povezuje Poljsko in Ukrajino, in čaka na izsledke preiskave.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je izjavil, da bi lahko ukrajinske enote po koncu spopadov v Ukrajini in sklenitvi mirovnega sporazuma pomagale pri obrambi vzhodne meje Evropske unije pred Rusijo. Mobilizacija ukrajinskih sil bi bila mogoča šele po podpisu sporazuma med Kijevom in Moskvo.

Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da obstaja sum, da sta dva ukrajinska državljana, ki sta dolgo časa delovala in sodelovala z ruskimi službami, odgovorna za eksplozijo na železniški progi.

Generalni sekretar Hezbolaha, šeik Naim Kasem, je v govoru ob prvi obletnici smrti Mohameda Afifa al-Nablusija, nekdanjega vodje medijev Hezbolaha v Libanonu, dejal, da mora biti Libanon ponosen, svoboden, neodvisen in brez kakršnega koli tujega pokroviteljstva. Poudaril je, da bi libanonska vlada storila napako, če bi mislila, da bodo koncesije ustavile izraelsko agresijo na Libanon.

Čelnik Mosta, Nikola Grmoja, je obtožil Sigurnosno-obveščevalno agencijo (SOA), da ne ščiti hrvaških nacionalnih interesov. Vlada naj bi financirala protihrvaške aktivnosti, pri čemer je Grmoja izpostavil financiranje razstave o zapuščini Dejana Medakovića, soavtorja Memoranduma SANU. Grmoja je izjavil, da če kdo destabilizira Hrvaško, je to ravno SOA in vlada.

Visoki vojaški uradnik izraelske vojske je izjavil, da je le še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do novega kroga spopadov med Izraelom in libanonsko šiitsko milico Hezbolah.

Iranski obrambni minister, brigadni general Aziz Nasirzadeh, je na povabilo svojega kolega iz Združenih arabskih emiratov prispel v Dubaj. Namen obiska je udeležba na letalskem mitingu Dubai Airshow 2025.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta v Parizu podpisala pismo o nameri, ki se nanaša na nakup stotih francoskih lovskih letal Rafale in pripadajoče oborožitve s strani Ukrajine. Dogovor je bil sklenjen z namenom okrepitve vojaške pomoči Ukrajini.

Ukrajina načrtuje posodobitev svoje zračne flote z nakupom do 100 francoskih bojnih letal Rafale. Predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v Franciji podpisal izjavo o nameri za nakup teh letal. Dogovor vključuje tudi nakup sistemov zračne obrambe, dronov in vodenih bomb. Finančne podrobnosti posla niso bile razkrite, nakup pa odpira vprašanja o financiranju.

Španska ministrica za obrambo, Margarita Robles, je razkrila, da je izraelski tank napadel španske modre čelade, ki so patruljirale ob meji z Izraelom v Libanonu. Incident se je zgodil, ko so vojaki patruljirali, pri tem pa niso bili poškodovani, čeprav so projektili padli le pet metrov od njih. Izrael je poskušal opravičiti streljanje, rekoč, da so vojake zaradi slabega vremena označili za sumljive.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.

Ruska vojska je napadla objekte gorivno-energetskega kompleksa in železniške infrastrukture v Ukrajini, ki jih uporabljajo ukrajinske oborožene sile, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Evropska komisija je ocenila finančne potrebe Kijeva za obdobje 2026-2027 na 135,7 milijard evrov. V ta namen EU razmišlja o različnih scenarijih pomoči, vključno z možnostjo uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Evropa se po sestrelitvi ruskih dronov nad Poljsko septembra pospešeno pripravlja na morebitne ruske napade z droni. Obrambni komisar EU, Andrius Kubilius, je izjavil, da Evropa ni pripravljena na učinkovito obrambo pred takšnimi napadi in da mora vključiti izkušnje Ukrajine, pridobljene v bojih, za boljšo zaščito.

Ukrajina in Francija sta dosegli dogovor, po katerem bo Ukrajina od Francije kupila do 100 lovskih letal Rafale. Dogovor je bil objavljen ob obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Parizu.

Romunija je evakuirala vas blizu ukrajinske meje, potem ko je ruski napad z dronom povzročil požar na ladji s tekočim naftnim plinom v ukrajinskem pristanišču na Donavi. Romunske oblasti so ocenile požar tankerja s tekočim plinom kot neposredno nevarnost eksplozije.

ZDA so umaknile mobilne raketne sisteme Typhon z vojaške baze Iwakuni na Japonskem, ki so bili sposobni izstreljevati križarske rakete Tomahawk. Umik je sledil valu nezadovoljstva lokalnega prebivalstva, ki je izrazilo zaskrbljenost zaradi stalne prisotnosti orožja srednjega dosega na Japonskem. Japonsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da so ZDA sisteme umaknile po zaključenih ameriško-japonskih vajah Resolute Dragon.

Iranski uradniki so ostro obsodili nedavne napade ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte in jih označili za nevarno stopnjevanje napetosti. Mohammad Eslami, vodja iranske organizacije za atomsko energijo, je dejal, da so bili napadi brez primere, saj so ciljali na objekte pod nadzorom IAEA. Obenem je Eslami obtožil IAEA, da je Izraelu posredovala informacije o lokacijah jedrskih objektov. Predlagana resolucija proti Iranu na prihajajočem zasedanju IAEA je bila označena za ponavljajočo se.

Premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da Izrael še naprej nasprotuje palestinski državi, kar je sprožilo proteste znotraj njegove vladne koalicije. Razlog za proteste je izjava, ki jo podpira ZDA in nakazuje podporo palestinski državnosti.

V ruskem napadu na Harkov so umrli trije ljudje, deset pa je bilo ranjenih, med njimi trije otroci. V Odesi so bili napadeni ladje, pristaniške instalacije in električne centrale, zaradi česar je 36.000 ljudi ostalo brez elektrike.

Radijska postaja UVB-76, znana tudi kot »Radijska postaja sodnega dne«, je 17. novembra oddala novo kodirano sporočilo, ki je vsebovalo besedo »жеребость« (žrebičevost).

Nemčija je napovedala, da bo omilila omejitve izvoza orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta zaradi vojne v Gazi. Kot razlog navajajo stabilnejšo prekinitev ognja in nedavni diplomatski napredek v regiji. Ponovno so začeli preverjati izvoz orožja.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svoje stališče, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni proti Rusiji in da je financiranje Ukrajine s strani Evropske unije nesmiselno. Orban še naprej zavrača pošiljanje gospodarske pomoči ali orožja Ukrajini.

Afganistan povečuje obseg trgovine preko Irana in držav Srednje Azije, da bi zmanjšal odvisnost od Pakistana. Odločitev je posledica poslabšanja odnosov med državama in zaprtja meje. Afganistan poziva iranska podjetja k večjim naložbam in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Država si prizadeva končati gospodarsko odvisnost od Pakistana s povečanjem trgovine s Srednjo Azijo.

Združene države Amerike so napovedale, da bodo kartel Cartel de los Soles označile za tujo teroristično organizacijo. Strokovnjaki menijo, da je ta poteza namenjena pritisku na venezuelskega voditelja, da odstopi, ob grožnji z vojaško silo.

Južnokorejsko obrambno ministrstvo je predlagalo medkorejske vojaške pogovore kot odgovor na nedavno povečanje severnokorejskih vdorov čez vojaško demarkacijsko črto (MDL). Opozorili so, da se napetosti stopnjujejo in da je cilj pogovorov preprečiti morebitne spopade ob meji.

Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke "Zavezništvo za svobodo", je ostro kritiziral finskega predsednika Alexandra Stubba zaradi njegove izjave o potrebi po vojaškem pritisku na Rusijo za rešitev ukrajinskega konflikta. Mema je citiral Stubbovo izjavo, da je treba Ukrajini zagotoviti orožje za napade na Rusijo in njeno vojaško industrijo, saj naj bi bil to ključ do rešitve konflikta.

Program Future Combat Air System (FCAS), največji evropski program oboroževanja, se sooča s težavami zaradi nesoglasij med družbama Airbus in Dassault Aviation, poroča Financial Times. To ogroža prihodnjo zračno obrambo Francije in Nemčije.

Časopis The Wall Street Journal je poročal, da se je začela nova oboroževalna tekma med ZDA, Rusijo in Kitajsko, ki ustvarja izzive za ZDA in njene zaveznike v Aziji in Evropi. Rusija in Kitajska naj bi ustvarili strateško negotovost. Ameriški predsednik Donald Trump naj bi odredil začetek jedrskih poskusov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je Rusija v enem tednu na Ukrajino izstrelila približno 1.000 dronov in skoraj 980 vodenih letalskih bomb ter 36 raket različnih tipov. Papež Frančišek je izrazil globoko žalost zaradi nadaljevanja napadov na ukrajinska mesta. Medtem sta Grčija in Ukrajina podpisali sporazum o dobavi LNG za prihajajočo zimo, medtem ko ruske sile poročajo o znatnem napredovanju v Zaporožju, vključno z zavzetjem več ključnih naselij. Zelenski je tudi dejal, da je Rusija zamudila lastne roke za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.

Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Južnokorejski predsedniški urad je izjavil, da Južna Koreja nima sovražnih namer do Severne Koreje. Severna Koreja je obsodila sporazum med ZDA in Južno Korejo o razvoju jedrskih podmornic in posvarila, da bo to destabiliziralo regionalno varnost ter sprožilo jedrsko oboroževalno tekmo oziroma "učinek jedrskega domina".

V ruskem nočnem raketnem napadu na mesto Balakliia v vzhodni Ukrajini so umrle tri osebe, deset civilistov je bilo ranjenih, med njimi trije otroci. Raketni napad je poškodoval stanovanjske zgradbe in vozila v središču mesta. Na kraju dogodka so posredovale službe za izredne razmere.

Kitajska je zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu okrepila svarila svojim državljanom pred potovanji na Japonsko. Takaichijeva je nakazala, da bi lahko kitajski napad na Tajvan izzval japonski vojaški odgovor, kar je sprožilo proteste Kitajske. Japonska si prizadeva umiriti naraščajoči spor s Kitajsko, saj Takaichijeva podpira Tajvan in vidi Kitajsko kot naraščajočo grožnjo, zaradi česar je naročila pospešitev načrtov za povečanje vojaške porabe.

Po poročilih je v izraelskih zaporih od oktobra 2023 umrlo najmanj 98 Palestincev zaradi mučenja in zanemarjanja. Organizacija Physicians for Human Rights – Israel (PHR-I) opozarja na politiko prisilnih izginotij, ki jo izvaja izraelska vojska. Hkrati pa so Palestinci izpostavljeni porastu napadov izraelskih naseljencev. Izraelski minister Ben-Gvir poziva k uboju uradnikov Palestinske oblasti, če ZN podpre palestinsko državo.

Grčija je podpisala dogovor z Ukrajino o dobavi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA, da bi okrepila ukrajinsko energetsko oskrbo pred zimo. Dogovor je bil sklenjen med obiskom Volodimirja Zelenskega v Atenah. Rusija je sporočila, da so njene sile napredovale v regiji Zaporožje in zavzele dve naselji, kar je del večjega pritiska za prevzem nadzora nad celotno regijo.

Nemški zunanji urad je izdal opozorila in varnostne nasvete za potovanja v različne države sveta, s poudarkom na seznanitvi potnikov z aktualnimi varnostnimi razmerami v državah, kamor potujejo ali se že nahajajo.

Nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je pridružil svetovalnemu odboru ukrajinskega obrambnega podjetja Fire Point, ki si prizadeva za razvoj raket.

Avstralija je v središču pozornosti zaradi dogajanja s podmornicami, a Južna Koreja je presenetila z najnovejšimi potezami na tem področju. Objava Donalda Trumpa na platformi Truth Social je povzročila zmedo med obrambnimi strokovnjaki, hkrati pa predstavlja uspeh za južnokorejskega predsednika.

Sodišče v Bangladešu je odstavljeno premierko Sheikh Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s smrtonosnim zatrtjem študentske vstaje leta 2024. Ob izreku sodbe je v polni sodni dvorani izbruhnilo navdušenje.

Na severovzhodu Poljske so odkrili pretrganje železniških tirov na odseku proge, ki vodi v Ukrajino. Incident se je zgodil na trasi Demblin-Varšava. Poljski premier Donald Tusk ne izključuje možnosti diverzije.

V Gazi so izraelske sile ubile najmanj tri Palestince, medtem ko območje prizadenejo močne poplave. Poleg tega so izraelske sile obtožene 282 kršitev premirja v enem mesecu. Gazeški uradniki trdijo, da je Izrael z neusmiljenimi napadi prekinil premirje, pri čemer je bilo ubitih na stotine Palestincev. Med 10. oktobrom in 10. novembrom naj bi izraelske sile premirje kršile najmanj 282-krat, z zračnimi napadi, topniškim ognjem in neposrednim streljanjem po celotnem območju Gaze.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.

V nedeljo zvečer je bila na poti med Budvo in Cetinjem v Črni gori napadena skupina navijačev hrvaške nogometne reprezentance. Po poročanju črnogorskih medijev naj bi neznana skupina navijačem preprečila pot in s palicami razbila stekla na vozilih. Policija preiskuje incident v kraju Ugnji in poskuša identificirati storilce.

Pentagon je sporočil, da so ZDA v soboto izvedle še en napad na domnevni čoln za tihotapljenje drog v vzhodnem Pacifiku, pri čemer so bile ubite tri osebe na krovu. Po navedbah virov naj bi čoln upravljala teroristična organizacija.