V Grenlandiji in na Danskem tisoči protestirali proti Trumpovim grožnjam s priključitvijo
Objavljeno: 19. 1. 2026 6:44
17. jan 18:51
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih carin na uvoz iz osmih evropskih držav s 1. februarjem, ki se bodo povečale, če ne bo dosežen dogovor o prodaji Grenlandije. Nizozemski zunanji minister je Trumpovo grožnjo označil za izsiljevanje, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je izjavil, da ga nobena grožnja ne bo odvrnila. Ruski uradnik je posvaril Evropo, naj ne antagonizira Washingtona.
V Grenlandiji in na Danskem so potekali množični protesti proti ameriškim načrtom za priključitev otoka.
Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz več evropskih držav, če ne pride do prodaje Grenlandije.
Evropski voditelji in prebivalci poudarjajo pravico Grenlandije do samoodločbe in zavračajo ameriške grožnje.
Trump trdi, da je prevzem otoka nujen zaradi nacionalne varnosti in groženj s strani Rusije ter Kitajske.
V prestolnicah Grenlandije in Danske so v soboto potekali množični protesti, na katerih se je zbralo več tisoč ljudi, ki so odločno zavrnili namere ameriškega predsednika Donalda Trumpa po prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja. Demonstranti v Nuuku in Københavnu so z napisi "Grenlandija ni naprodaj" in "Roke stran od Grenlandije" opozorili na pravico prebivalstva do samoodločbe. Protesti so se razširili tudi v druga večja mesta, kot so Aarhus, Aalborg in Odense, kjer so udeleženci izrazili solidarnost z grenlandskim ljudstvom Inuitov, ki se sooča z negotovostjo glede prihodnosti svojega doma.
Kronologija dogodkov
7. jan. 2026 :Bela hiša označila nakup Grenlandije za prednostno nalogo.Administracija Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost ZDA, pri čemer Bela hiša ni izključila niti uporabe vojaške sile. Danska premierka Mette Frederiksen je te zahteve takrat ostro zavrnila, kar je sprožilo diplomatski spor in solidarnostno izjavo sedmih evropskih voditeljev.
Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je predsednik Trump v soboto napovedal uvedbo novih carin na uvoz blaga iz več evropskih držav, ki nasprotujejo ameriškim načrtom. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da bodo Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Finska in Velika Britanija s 1. februarjem podvržene 10-odstotnim carinam. Če dogovor o nakupu Grenlandije ne bo dosežen, se bodo te carine 1. junija povišale na 25 odstotkov. Ameriški predsednik je svoje zahteve utemeljil z nacionalno varnostjo in trdil, da Danska otoka ne more ustrezno zaščititi pred morebitnimi vplivi Kitajske in Rusije.
Evropski voditelji in predstavniki Grenlandije so Trumpove grožnje označili za nesprejemljive in nevarne. Medtem ko Washington vztraja pri strateškem pomenu otoka zaradi bogatih mineralnih surovin in arktične lege, grenlandska in danska stran poudarjata, da gre za svobodno ljudstvo, ki ne namerava postati del Združenih držav Amerike. Dogajanje so v Københavnu spremljali tudi člani dvostrankarske delegacije ameriškega kongresa, ki so prav tako izrazili nasprotovanje predsednikovim enostranskim potezam in trgovinskim pritiskom na zaveznice v zvezi NATO.
Možne posledice
Množični protesti na Danskem in Grenlandiji ter zaostritev diplomatskih in gospodarskih odnosov med ZDA in Evropo.
Nadaljnje zaostrovanje trgovinske vojne.
Povečana prisotnost vojaških sil v arktiki.
Politična destabilizacija znotraj zveze nato.
Izjave
"Nismo naprodaj. Smo svobodno ljudstvo in to smo bili od nekdaj."
Aviaq Brand
"To je zelo nevarna situacija za varnost in preživetje našega planeta."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost v okviru Evropske unije in zveze NATO, katerih članica je tudi Slovenija. Uvedba carin na ključne evropske gospodarske partnerice, kot so Nemčija, Italija in Francija, bi posredno močno prizadela slovensko izvozno naravnano gospodarstvo. Poleg tega destabilizacija odnosov znotraj zahodnega zavezništva zaradi ozemeljskih zahtev ZDA predstavlja varnostno tveganje za celotno regijo, vključno s Slovenijo.
Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto napovedal uvedbo visokih uvoznih carin za osem evropskih držav, vključno z Dansko, Nemčijo in Združenim kraljestvom, če te ne bodo privolile v ameriški nakup Grenlandije. Po navedbah predsednika bodo 1. februarja 2026 stopile v veljavo 10-odstotne carine na vse blago, ki ga te države pošiljajo v ZDA, junija pa se bodo te zvišale na 25 odstotkov. Trump trdi, da je prevzem otoka nujen zaradi nacionalne varnosti ter preprečevanja vpliva Kitajske in Rusije v Arktiki.
Napovedi so sprožile množične proteste v Nuuku in Københavnu pod geslom "Roke stran od Grenlandije". Več tisoč protestnikov je ob sodelovanju lokalnih politikov poudarilo, da otok ni naprodaj in da imajo prebivalci pravico do samoodločbe. Evropska komisija in voditelji vpletenih držav so se na grožnje odzvali enotno ter zavrnili kakršna koli pogajanja o suverenosti danskega avtonomnega ozemlja. Britanska vlada je stališče o suverenosti Grenlandije označila za stvar, o kateri se ni mogoče pogajati.
Stopnjevanje napetosti med Washingtonom in zaveznicami v zvezi NATO dosega kritično točko, saj Trump uporablja gospodarski pritisk kot sredstvo za dosego ozemeljskih ciljev. Medtem ko Bela hiša vztraja pri strateškem pomenu nahajališč rudnin in geografske lege otoka, evropski zavezniki opozarjajo, da bi uresničitev ameriških groženj lahko pomenila konec zavezništva NATO v sedanji obliki. Javnomnenjske raziskave v ZDA kažejo, da nakup Grenlandije podpira manj kot petina ameriških državljanov.
V danski prestolnici Koebenhavn se je zbrala množica več tisoč protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nakupu Grenlandije. Protestniki so v okolici ameriškega veleposlaništva opozarjali na nesprejemljivost takšnih teženj, ki so po navedbah udeležencev povzročile precejšen nemir in strah predvsem med avtohtonim inuitskim prebivalstvom na otoku.
Zbrani so s slogani, kot je "Ni naprodaj", poudarili suverenost Danske kraljevine in avtonomijo Grenlandije. Retorika ameriške administracije, ki je vključevala celo nekatere navedbe o morebitni invaziji, je sprožila diplomatsko napetost med zaveznicama. Danska vlada in grenlandske oblasti so Trumpove predloge že pred protesti označile za absurdne, kar je vodilo do odpovedi uradnega obiska ameriškega predsednika na Danskem.
Dogodek odraža širše nezadovoljstvo evropske javnosti nad zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod trenutnim vodstvom. Poleg vprašanja ozemeljske celovitosti so udeleženci izpostavili tudi skrb za okolje in pravice manjšin, ki bi bile v primeru spremembe suverenosti nad največjim otokom na svetu neposredno ogrožene. Shod je potekal mirno, a z jasnim sporočilom mednarodni skupnosti o nesprejemljivosti geopolitičnega trgovanja z ozemlji v 21. stoletju.
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo visokih trgovinskih carin za osem evropskih držav, ki so nasprotovale načrtom Združenih držav Amerike za prevzem Grenlandije. Odločitev o uvedbi carin, ki jo v Beli hiši utemeljujejo z novo t. i. doktrino Don-Roe, je sprožila ostre odzive evropskih prestolnic in povzročila dodatno zaostrovanje transatlantskih odnosov. Evropski voditelji in ameriški zakonodajalci so enotno posvarili, da takšni ukrepi resno ogrožajo varnostno in gospodarsko sodelovanje med celinama.
Na Grenlandiji so se medtem zbrale množice protestnikov, ki so nasprotovale kakršnim koli ameriškim težnjam po priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja. Demonstracije so potekale mirno, vendar z jasnim sporočilom proti Trumpovim grožnjam z zavzetjem otoka, ki ga predsednik vidi kot strateško ključnega za ameriške interese. Lokalno prebivalstvo in danska vlada so že večkrat poudarili, da Grenlandija ni naprodaj, kar je tudi neposredni povod za najnovejši trgovinski spor.
Analitiki opozarjajo, da bi lahko uvedba carin povzročila povračilne ukrepe Evropske unije, kar bi vodilo v obsežno trgovinsko vojno. Trenutne napetosti so posledica neuspešnih prizadevanj Washingtona, da bi prepričal Dansko v pogajanja o suverenosti otoka. Ker evropske zaveznice vztrajajo pri spoštovanju ozemeljske celovitosti Danske, je Trumpova administracija uporabila gospodarski pritisk kot sredstvo za dosego svojih geopolitičnih ciljev v arktični regiji.
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo visokih uvoznih carin za osem evropskih držav, ki nasprotujejo njegovim načrtom za priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike. Ukrep, ki vključuje sprva 10-odstotne carine z začetkom veljavnosti 1. februarja 2026, cilja na Dansko, Združeno kraljestvo, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko, Švedsko in Norveško. Če dogovor o prodaji avtonomnega danskega ozemlja ne bo sklenjen, se bodo carine junija letos zvišale na 25 odstotkov.
Evropska unija se je na grožnje odzvala z napovedjo izrednega vrha v Bruslju, kjer bodo voditelji razpravljali o povračilnih ukrepih v vrednosti 93 milijard evrov. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je poudarila, da se Evropa ne bo pustila izsiljevati, medtem ko je Trumpova administracija prek namestnika načelnika štaba Bele hiše Stephena Millerja sporočila, da Danska ni sposobna braniti Grenlandije, kar po njihovem mnenju opravičuje ameriški prevzem zaradi nacionalne varnosti.
Napetosti so se dodatno zaostrile po največjih protestih v zgodovini Grenlandije in Trumpovih izjavah, da so carine deloma tudi odgovor na lanski snub Nobelovega odbora, zaradi česar se ne čuti več dolžnega delovati izključno v interesu miru. Britanski premier Keir Starmer je medtem pozval k umiritvi razmer in dejal, da je spor mogoče rešiti s treznim dialogom, čeprav Bela hiša ne izključuje možnosti uporabe vojaške sile za zavzetje strateško pomembnega arktičnega otoka.
Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski in gospodarski spor z napovedjo uvedbe desetodstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo njegovim načrtom za prevzem Grenlandije. Ukrep, ki naj bi začel veljati 1. februarja 2026, cilja na Dansko, Finsko, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Švedsko in Združeno kraljestvo. Trump je ob tem zagrozil, da se bodo carine 1. junija zvišale na 25 odstotkov, v kolikor Združene države Amerike do takrat ne bodo pridobile nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem. Napoved je takoj povzročila padce na azijskih borzah in povečala povpraševanje po varno naložbenem zlatu ter kriptovalutah.
Evropski voditelji so se na ameriške grožnje odzvali enotno in ostro, pri čemer so Trumpove poteze označili za izsiljevanje in ustrahovanje. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da so grožnje s carinami popolnoma napačne in da trgovinska vojna ni v nikogaršnjem interesu. Evropska unija pod vodstvom predsednika Evropskega sveta Antonia Coste že pripravlja povračilne ukrepe, ki bi lahko vključevali visoke dajatve na ameriško blago v vrednosti do 93 milijard evrov. Nemški kancler Friedrich Merz je sicer izrazil željo po umiritvi razmer, vendar je jasno opozoril, da bo Evropa po potrebi zaščitila svoje nacionalne in skupne interese.
Situacija je povzročila najhujšo krizo v čezatlantskih odnosih v zadnjih desetletjih, saj evropske države vse glasneje razpravljajo o neizogibni oddaljitvi od strateškega zavezništva z ZDA. Poleg gospodarskih pritiskov so se v javnosti pojavila tudi ugibanja o Trumpovih nadaljnjih ozemeljskih ambicijah v Evropi, kar še dodatno krepi nezaupanje. Voditelji vseh 27 držav članic EU se bodo v četrtek sestali na izrednem vrhu v Bruslju, kjer bodo usklajevali skupno strategijo proti ameriškemu gospodarskemu pritisku in razpravljali o uporabi novih instrumentov za zaščito pred trgovinsko prisilo.
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom.
Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost v okviru Evropske unije in zveze NATO, katerih članica je tudi Slovenija. Uvedba carin na ključne evropske gospodarske partnerice, kot so Nemčija, Italija in Francija, bi posredno močno prizadela slovensko izvozno naravnano gospodarstvo. Poleg tega destabilizacija odnosov znotraj zahodnega zavezništva zaradi ozemeljskih zahtev ZDA predstavlja varnostno tveganje za celotno regijo, vključno s Slovenijo.
Spletno mesto apdejt.si se nenehno spreminja in nadgrajuje,
zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
