Donald Trump je bil obtožen, da je pred volitvami 2024 napovedoval napad na Venezuelo, potem ko je njegova administracija izvedla vojaški napad, zajela Nicolása Madura in ga odpeljala v New York zaradi obtožb o trgovini z drogami. JD Vance se je trudil pojasniti motive napada, pri čemer je bila pogosta tema, da je Venezuela tarča zaradi fentanila. Politični opazovalci so Vancu očitali hinavščino zaradi njegovih preteklih izjav. ZDA so obtožene neoimperializma in odpiranja venezuelskih meja ameriškim naftnim podjetjem. V ZDA so potekali protesti proti agresiji v Venezueli.
4. jan 11:26
Analitiki in tuji viri so obsodili ameriško agresijo kot neupravičeno in kršitev Ustanovne listine ZN. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Nicolása Madura. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je poudarila, da je Nicolás Maduro edini predsednik države. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je Donalda Trumpa obtožil uničevanja demokracije in ga imenoval za "klan pedofilov". Prihodnost prenosa oblasti v Venezueli ostaja negotova.
4. jan 13:26
ZDA so izvedle bombni napad na Venezuelo, med katerim so posebne enote zajele predsednika Nicolása Madura. Rusija, Iran in Kitajska so izrazile ogorčenje nad tem, kar so označile za očitno oboroženo agresijo ZDA. Države EU so se odzvale zadržano. Maduro je bil odpeljan v New York, kjer se bo soočil z obtožbami o trgovini z drogami.
4. jan 7:00
Venezuela je uradno obsodila ameriško vojaško agresijo in razglasila izredno stanje zaradi tujih nemirov. Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo po zajetju Nicolása Madura in da bodo ameriška podjetja vlagala v obnovo infrastrukture. Analitiki ocenjujejo, da ima ameriška operacija v Venezueli več pozitivnih učinkov za Ameriko.
4. jan 1:37
Venezuelci doma in v tujini so proslavljali zajetje Nicolása Madura s strani ameriških sil. Predsednik Trump je napovedal prevzem nadzora ZDA nad venezuelskimi naftnimi polji. Lula da Silva je obsodil napade ZDA na Venezuelo. Opozoril je, da razlogi za strmoglavljenje Madura veljajo tudi za številne druge vlade.
3. jan 15:11
Po zajetju Nicolása Madura so demokratski zakonodajalci ostro kritizirali Trumpovo administracijo zaradi napadov na Venezuelo. Trump je izjavil, da bodo ZDA "vodile" Venezuelo do tranzicije. Poročali so tudi, da je Trump ukazal pripadnikom Delta Force, ki so zajeli Madura, naj mu ob odstavitvi rečejo "Odpuščen si".
3. jan 13:31
Brazilski predsednik Lula da Silva je obsodil napade ZDA na Venezuelo, rekoč, da "presegajo nesprejemljivo mejo". Trump je razkril, da so ameriške sile zajele Madura in napovedal tiskovno konferenco.
3. jan 11:10
Po ameriški vojaški operaciji, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro, so se pojavile različne interpretacije dogodka. Medtem ko nekateri opozicijski viri trdijo, da je zajetje del dogovorjenega izstopa Madura, so drugi poročali o ameriškem vojaškem napadu na Caracas. Venezuelanska zračna obramba se na napad ni odzvala. Medtem je prišlo do močnih eksplozij v Caracasu.
Donald Trump je bil obtožen, da je pred volitvami 2024 napovedoval napad na Venezuelo, potem ko je njegova administracija izvedla vojaški napad, zajela Nicolása Madura in ga odpeljala v New York zaradi obtožb o trgovini z drogami. JD Vance se je trudil pojasniti motive napada, pri čemer je bila pogosta tema, da je Venezuela tarča zaradi fentanila. Politični opazovalci so Vancu očitali hinavščino zaradi njegovih preteklih izjav. ZDA so obtožene neoimperializma in odpiranja venezuelskih meja ameriškim naftnim podjetjem. V ZDA so potekali protesti proti agresiji v Venezueli.
Kronologija dogodkov
24. dec. 2025 :Stopnjevanje pritiska pred božičem.Predsednik Trump je konec leta 2025 opozoril Madura pred posledicami upiranja ameriškim pritiskom. ZDA so z obalno stražo prestrezale tankerje, medtem ko je Kitajska ostro obsodila popolno blokado Venezuele.
10. dec. 2025 :Zasegi tankerjev in vdori v zračni prostor.Ameriške sile so v začetku decembra zasegle venezuelski naftni tanker, kar je Caracas označil za piratstvo. Istočasno sta ameriški lovski letali vstopili v venezuelski zračni prostor, kar je nakazovalo na prihajajočo vojaško operacijo.
20. nov. 2025 :Neuspeli pozivi k dialogu.Nicolás Maduro je ponudil neposredne pogovore s Trumpom, da bi se izognili vojni, a so ZDA namesto tega venezuelski narko-kartel označile za teroristično organizacijo, kar je Pentagonu dalo proste roke za vojaško načrtovanje.
6. nov. 2025 :Notranjepolitični spori v ZDA glede napada.Bela hiša je kongresu priznala, da nima jasne pravne podlage za napad na Venezuelo. Republikanci v senatu so kljub temu blokirali zakon, ki bi omejil Trumpova vojaška pooblastila.
17. okt. 2025 :Odobritev tajnih operacij Cie.Trump je oktobra 2025 uradno pooblastil Cio za izvajanje prikritih operacij znotraj Venezuele. To je sledilo seriji napadov na plovila, za katera so ZDA trdile, da tihotapijo droge pod pokroviteljstvom režima.
1. okt. 2025 :Politična mobilizacija in zgodnji božič.Zaradi naraščajočih groženj z invazijo je Maduro v Venezueli ukazal začetek božičnega praznovanja že oktobra, da bi dvignil moralo prebivalstva in utrdil suverenost države.
24. avg. 2025 :Povečanje nagrade za Madurovo aretacijo.V avgustu so ZDA podvojile nagrado za informacije, ki bi pripeljale do aretacije Madura, na 50 milijonov dolarjev. Venezuela se je na pritisk odzvala z izpustitvijo dela političnih zapornikov v upanju na omilitev sankcij.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodki v Venezueli neposredno ne ogrožajo slovenske suverenosti, vendar imajo močan vpliv na globalne naftne trge in energetsko varnost EU, katere del je tudi Slovenija. Kot članica zveze NATO in EU Slovenija spremlja spoštovanje mednarodnega prava; enostransko vojaško posredovanje ZDA brez mandata ZN ali kongresne privolitve lahko povzroči razkol znotraj zahodnih zavezništev, kjer Slovenija tradicionalno zagovarja multilateralizem.
Trumpova administracija je poročala o dveh novih napadih na plovila v karibskih vodah, medtem ko poteka obsežna vojaška napotitev v bližini venezuelskih voda, ki naj bi bila protinarkotična misija. Venezuelska vlada je ta dejanja označila za grožnjo suverenosti in obtožila ZDA vojaškega obkoljevanja.
Prebivalci Chicaga so izrazili ogorčenje in strah zaradi obsežne racije ameriške imigracijske službe (ICE) v stanovanjski stavbi. Hkrati pa ZDA grozijo z "kopenskimi napadi" na ozemlje Venezuele. Ameriške vojaške sile naj bi že napadle venezuelska plovila v mednarodnih vodah, pri čemer je umrlo več ljudi.
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se sooča z ostrimi kritikami in naraščajočimi civilnimi nemiri po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Vojaški poseg, v katerem je sodelovalo približno 150 letal, je po prvih poročilih zahteval najmanj 80 življenj, med katerimi so bili tudi civilisti. Medtem ko Washington trdi, da je bila operacija nujna zaradi boja proti narkoterorizmu in domnevnih povezav Madura s karteli, kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov.
Operacija je sprožila obsežen odziv levega političnega pola in nevladnih organizacij, ki so v nekaj urah po ugrabitvi organizirale proteste in digitalne kampanje proti ameriškemu imperializmu. Javnomnenjska raziskava agencije Ipsos je razkrila, da 72 odstotkov Američanov izraža strah pred pregloboko vpletenostjo v venezuelske notranje zadeve. Kljub zajetju vodstva države venezuelski varnostni aparat, vključno z vojsko in obveščevalnimi službami, ostaja nedotaknjen, kar povečuje tveganje za nastanek nevarnega političnega vakuuma in morebitne državljanske vojne. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je že napovedal uporabo pomorske blokade za nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami.
Po poročilih naj bi Združene države napadle venezuelsko plovilo pod pretvezo boja proti trgovini z drogami, pri čemer so bile ubite tri osebe. Incident je sprožil kritike in pozive k umiku ameriških in francoskih sil iz Karibov. Analitiki opozarjajo na novo strategijo Washingtona v Latinski Ameriki, ki združuje boj proti drogam in boj proti terorizmu, kar naj bi prispevalo k nestabilnosti v regiji. Med drugim se omenjajo tudi grožnje Mehiki.
ZDA krepijo svojo vojaško prisotnost v bližini Venezuele, kar vključuje tudi pooblastila Cie za prikrite operacije. Predsednik Trump je napovedal načrte za boj proti tihotapcem mamil na kopnem, po tem ko je ameriška mornarica napadla več plovil v Karibskem morju, za katere se domneva, da prevažajo droge. Kot odgovor na to je Venezuela izvedla vojaške vaje, predsednik Maduro pa je obtožil Trumpa, da je Cii ukazal, naj napade in uniči njegovo vlado. Washington je okrepil vojaško prisotnost ob venezuelskih obalah, kar vzbuja strah pred operacijo za strmoglavljenje Madurovega režima.
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA "zelo kmalu" začele ukrepati proti tihotapcem drog v Venezueli tudi na kopnem. Trump je že septembra odredil napade na ladje, ki naj bi prevažale droge v Karibskem morju, in razmišljal o atentatu na venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Prav tako je napovedal možnost novih vojaških operacij v Venezueli, s čimer se stopnjujejo napetosti z južnoameriško državo.
Dogodki v Venezueli neposredno ne ogrožajo slovenske suverenosti, vendar imajo močan vpliv na globalne naftne trge in energetsko varnost EU, katere del je tudi Slovenija. Kot članica zveze NATO in EU Slovenija spremlja spoštovanje mednarodnega prava; enostransko vojaško posredovanje ZDA brez mandata ZN ali kongresne privolitve lahko povzroči razkol znotraj zahodnih zavezništev, kjer Slovenija tradicionalno zagovarja multilateralizem.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.