Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal takojšnjo uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz iz držav, ki ohranjajo trgovinske odnose z Iranom. Ukrep, ki ga je Trump označil za končnega, je neposreden odziv na nasilno zatiranje protivladnih protestov v Iranu, kjer je po ocenah aktivistov življenje izgubilo že več kot 2.000 ljudi. Carine bodo najbolj prizadele velike svetovne gospodarske sile, predvsem Kitajsko in Indijo, ki sta ključni trgovinski partnerici Teherana. Združene države Amerike poleg gospodarskega pritiska resno preučujejo tudi možnosti vojaškega posredovanja. Pentagon je predsedniku že predstavil načrte za morebitne napade na iranske jedrske objekte in raketna oporišča. Trump je prek družbenih omrežij iranskim protestnikom sporočil, da je »pomoč na poti«, obenem pa je odpovedal vsa načrtovana srečanja z iranskimi uradniki, dokler se nasilje nad civilisti ne konča. Iran je na ameriške grožnje odgovoril z opozorilom o pripravljenosti na vojno in obtožbami, da Washington izkorišča nemire kot izgovor za vojaško intervencijo. Zaradi zaostrenih razmer so se nekateri uslužbenci že začeli umikati iz ameriškega letalskega oporišča Al Udeid v Katarju, saj Teheran grozi z napadi na ameriške baze v regiji, če bo prišlo do neposrednega napada na iransko ozemlje.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je sprožila obsežno prenovo ameriškega obrambno-industrijskega sektorja, ki vključuje strožji nadzor nad dobički korporacij in prepoved dostopa tujih inženirjev do ključne infrastrukture. Ameriška mornarica je v luči naraščajočih napetosti s Kitajsko pozvala industrijo k pospešitvi proizvodnje protiladijskih raket Tomahawk, saj želi v prihodnjih letih zagotoviti več kot 1.000 raket Block V. Obrambno ministrstvo je hkrati izvedlo strateško naložbo v višini milijarde dolarjev v podjetje L3Harris, s čimer želi neposredno spodbuditi proizvodnjo raketnih motorjev in zmanjšati odvisnost od ozkih grl v dobavnih verigah. Obrambni minister Pete Hegseth je med obiskom tovarne letal F-35 v Teksasu poudaril, da bodo morale velike obrambne družbe, kot je Lockheed Martin, spremeniti svoj poslovni model. V skladu z novo predsedniško odredbo bo Pentagon omejeval finančne prakse podjetij, ki prednostno namenjajo sredstva za izplačila dividend in odkup lastnih delnic, namesto da bi vlagala v hitrejšo proizvodnjo in inovacije. Hegseth je napovedal prehod k odprti arhitekturi in večji konkurenčnosti, ki bo vključevala tudi manjše ponudnike, hkrati pa je potrdil sklenitev novega večletnega pogodbenega okvira z največjimi dobavitelji. Na področju informacijske varnosti je Trump podpisal zakon, ki inženirjem s sedežem na Kitajskem in v drugih sovražnih državah prepoveduje dostop do Pentagonovih sistemov v oblaku. Ukrep je odgovor na preiskavo, ki je razkrila, da je Microsoft za servisiranje vojaških sistemov skoraj desetletje uporabljal kitajske strokovnjake, kar je ogrozilo občutljive nacionalne podatke. Vzporedno je generalni inspektor Pentagona zaključil tajno revizijo Agencije za protiraketno obrambo (MDA), katere ugotovitve zaradi zagotavljanja varnosti misij ostajajo zaupne narave.

Ameriško ministrstvo za obrambo je vpleteno v škandal zaradi uporabe vojaškega letala, ki je bilo prikrito kot civilno plovilo med napadom na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju. Po poročanju časnika The New York Times se je incident zgodil septembra lani in je zahteval življenja 11 ljudi. Letalo, ki ni imelo vidnih vojaških oznak, orožje pa je skrivalo v trupu, naj bi se tarčam približalo na nizki višini, kar je preživele po prvem napadu zavedlo, da so mu mahali v pozdrav, preden so bili ubiti v drugem udaru. Pravni strokovnjaki in upokojeni vojaški častniki opozarjajo, da gre za dejanje "perfidnosti", kar v mednarodnem pravu velja za vojni zločin. Mednarodni humanitarni standardi namreč prepovedujejo zavajanje nasprotnika s pretvarjanjem, da gre za civilne objekte, z namenom pridobitve prednosti v boju. Administracija predsednika Donalda Trumpa trdi, da so bili napadi zakoniti, saj naj bi bile ZDA v stanju oboroženega spopada z mamilarskimi karteli, vendar organizacije za človekove pravice opozarjajo, da gre za izvensodne poboje. Operacija je bila del širše kampanje, imenovane "Lanza del Sur", v okviru katere so ameriške sile izvedle že več kot 35 napadov na plovila v mednarodnih vodah. Skupno število žrtev teh operacij naj bi preseglo 120 ljudi. Razkritja o prikritem delovanju vojske sprožajo resne dvome o spoštovanju notranjih varovalk in mednarodnih obveznosti pod vodstvom obrambnega ministra Peta Hegsetha.

Nekdanji boksarski prvak Mike Tyson je decembra obiskal Belo hišo in predsedniku Donaldu Trumpu domnevno izročil pismo Seana Combsa, znanega kot Diddy, v katerem ga raper prosi za predsedniško pomilostitev. Po poročanju britanskega tabloida The Sun je Tyson pismo prejel od enega izmed Combsovih zaupnikov in ga kljub začetnim pomislekom predal predsedniku. Trump je pred tem že potrdil prejem pisma, vendar do zdaj ni bilo znano, kako je pošiljka dosegla njegov urad. Combs je bil leta 2024 obsojen v New Yorku, kar je sprožilo val razprav o morebitnem vmešavanju politike v sodne postopke. Tyson, ki ohranja prijateljske odnose z raperjem tudi po njegovi obsodbi, naj bi bil po navedbah neimenovanih virov ob prejemu pisma nervozen, a je nalogo vendarle izpeljal. Fotografije s Tysonovega obiska 21. novembra so bile objavljene na družbenih omrežjih, kar potrjuje njegovo prisotnost v predsedniški rezidenci. Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da so njegove odločitve o uporabi globalne moči odvisne predvsem od njegove lastne morale. Glede morebitne pomilostitve Combsa ostaja vprašanje odprto, saj predstavniki obeh vpletenih zvezdnikov navedb o pismu uradno niso ne potrdili ne zanikali. Primer še naprej vzbuja pozornost javnosti zaradi prepleta sveta zabave, športa in visoke politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom v Michiganu poudaril nujnost vrnitve avtomobilske proizvodnje v Združene države Amerike. V nagovoru gospodarskemu klubu v Detroitu je izpostavil, da so ameriški proizvajalci, kot so Ford, General Motors in Stellantis, že obljubili več kot 70 milijard dolarjev novih domačih investicij. Trump je ponovil svojo pripravljenost na sodelovanje s tujimi podjetji, vključno s kitajskimi in japonskimi, pod pogojem, da svoje tovarne postavijo na ameriških tleh in zaposlujejo lokalno delovno silo. Kljub optimističnim napovedim predsednika kritiki opozarjajo na visoko ceno njegove politike. Analize kažejo, da so se proizvajalci zaradi odprave spodbud za električna vozila in rahljanja okoljskih predpisov soočili z izgubami v višini 25 milijard dolarjev. Ford je začasno ustavil proizvodnjo električnega modela F-150 Lightning in napovedal obsežno prestrukturiranje, medtem ko je General Motors zaradi spremenjenih tržnih pogojev in izgube davčnih olajšav zabeležil večmilijardne odpise ter se preusmeril nazaj k proizvodnji vozil z notranjim izgorevanjem. Posebno pozornost je vzbudila Trumpova želja po uvozu japonskih majhnih avtomobilov razreda kei na ameriški trg, kar je omenil med ogledom Fordove tovarne. Medtem ko vlada ohranja visoke, celo 100-odstotne carine na uvoz vozil iz Kitajske, predsednik vztraja, da bo zaščita domače industrije prek carinskih ovir prisilila tuje investitorje v neposredna vlaganja v ameriško gospodarstvo. Ta strategija se neposredno navezuje na pretekle ukrepe, ko so podjetja carine izkoriščala tudi za dvigovanje maloprodajnih cen.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na vse blago in storitve, ki jih v Združene države Amerike izvažajo države, ki poslujejo z Iranom. Ukrep, ki ga je Trump na družbenem omrežju Truth Social označil za končnega in takoj veljavnega, predstavlja obliko sekundarnih sankcij, namenjenih popolni gospodarski izolaciji te bližnjevzhodne države. Glavne tarče nove carinske politike so najpomembnejše iranske trgovinske partnerice, med katerimi izstopajo Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati in Irak. Odločitev o uvedbi povračilnih carin prihaja v času zaostrenih napetosti med Washingtonom in Teheranom, ki so jih dodatno podžgali množični protesti v Iranu. Trumpova administracija je s tem korakom korenito spremenila svojo recipročno trgovinsko politiko za obdobje 2025–2026, pri čemer so se med države, ki niso bile neposredno prizadete z novimi dajatvami, uvrstile le redke izjeme, kot sta Kanada in Mehika. Ukrep bo imel daljnosežne posledice za svetovne dobavne verige, saj prisiljuje mednarodna podjetja k izbiri med iranskim in ameriškim trgom. Napovedana poteza je sprožila zaskrbljenost tudi v Evropski uniji, zlasti v Nemčiji, ki velja za eno ključnih izvoznic. Čeprav so nekatere države, kot je Rusija, trenutno izvzete iz določenih delov nove politike, grožnja s sekundarnimi carinami ustvarja visoko stopnjo negotovosti v mednarodni trgovini. Trump je ob napovedi poudaril, da so ukrepi neposreden odziv na dejanja iranskega režima, kar potrjuje tesno prepletenost ameriške zunanje in trgovinske politike pod njegovo administracijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na celotno blagovno menjavo z Združenimi državami Amerike za vsako državo, ki bo nadaljevala poslovno sodelovanje z Iranom. Ukrep, ki po Trumpovih besedah začne veljati takoj, predstavlja dramatično zaostritev gospodarskega pritiska na Teheran v času, ko se iranske oblasti spopadajo z najobsežnejšimi protivladnimi protesti v zadnjih letih. Ameriška administracija s tem korakom neposredno ogroža ključne gospodarske partnerice Irana, vključno s Kitajsko, Rusijo, Indijo in Turčijo. Odločitev o carinah prihaja v trenutku, ko poročila o nasilnem zatiranju protestov v Iranu navajajo od 500 do več kot 2000 smrtnih žrtev. Trump je v svojih objavah na družbenih omrežjih protestnike podprl in namignil na možnost vojaškega posredovanja, če se nasilje režima ne bo končalo. Bela hiša je ob tem sporočila, da so vse možnosti, vključno z vojaškimi, še vedno na mizi, čeprav bi predsednik prednostno izbral diplomatsko ali gospodarsko rešitev krize. Odzivi na napoved so bili hitri; Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti že začel z evakuacijo dela osebja iz letalskega oporišča Al Udeid. Iranski uradniki so medtem sosednje države, ki gostijo ameriške vojake, opozorili, da se bo Teheran v primeru ameriškega napada maščeval neposredno na njihovih tleh. Svetovni trgi so na napoved odgovorili z negotovostjo, saj bi lahko carine povzročile resne motnje v globalnih dobavnih verigah.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo, 18. decembra 2025, v Ovalni pisarni Bele hiše gostil slovesni podpis novega izvršnega ukaza. Dogodek, ki so ga spremljali številni novinarji, predstavlja nadaljevanje njegovega zakonodajnega programa v drugem predsedniškem mandatu. Po samem podpisu dokumenta je predsednik Trump podal krajšo izjavo za javnost, v kateri je pojasnil cilje nove direktive, čeprav podrobnosti o vsebini ukaza v prvih poročilih niso bile v celoti razkrite. Slovesnost se je odvila v obdobju, ko se Trumpova administracija intenzivno osredotoča na uresničevanje predvolilnih obljub in utrjevanje predsedniških pooblastil preko izvršnih dejanj. Podpis v Beli hiši je bil del širšega niza uradnih aktivnosti, s katerimi želi predsednik pokazati odločnost pri vodenju države kljub nenehnim pravnim in političnim pritiskom, ki spremljajo njegovo delovanje. Ta poteza prihaja le nekaj mesecev po tem, ko je Trump obeležil prvo polletje svojega drugega mandata, ki so ga zaznamovali proračunski rezi in številni pravni spori. Današnji podpis simbolizira prizadevanja administracije, da ohrani politično pobudo in usmeri pozornost javnosti na dosežke izvršne veje oblasti.

Iranska državna televizija je objavila neposredno grožnjo z atentatom na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pri čemer so uporabili posnetek streljanja na zborovanju v Butlerju iz leta 2024. Ob objavi fotografije so pripisali opozorilo, da tokrat ne bodo zgrešili cilja, kar predstavlja drastično zaostritev retorike med državama. Dogodek sledi Trumpovim neposrednim pozivom iranskim državljanom, naj nadaljujejo s protesti in prevzamejo državne institucije. Predsednik Združenih držav Amerike je v sporočilu iranskim domoljubom poudaril, da pomoč prihaja, ter jih pozval, naj si zabeležijo imena vseh, ki izvajajo nasilje nad protestniki. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se v zadnjih dneh močno stopnjevale, saj Trumpova administracija odkrito podpira protivladne gibanja v Iranu. Trump je v svojih objavah na družbenih omrežjih protestnike spodbudil k odporu proti trenutnemu režimu, kar je Teheran označil za neposredno vmešavanje v notranje zadeve države. Takšna odprta podpora revoluciji s strani bele hiše še dodatno krha že tako napete diplomatske odnose, ki so obremenjeni z zgodovino sankcij in vojaških groženj. Zaradi grožnje z atentatom so ameriške varnostne službe poostrile varovanje predsednika, medtem ko mednarodni opazovalci svarijo pred morebitnim neposrednim vojaškim spopadom. Iran vztrajno zavrača ameriške pritiske in uporablja državno propagando za mobilizacijo proti zahodnim vplivom. Trenutno stanje odraža najnižjo točko v odnosih med državama v zadnjem obdobju, saj so grožnje s smrtjo najvišjim predstavnikom držav prešle v sfero uradne državne komunikacije.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevnega krivega pričanja pred kongresom. Preiskava se osredotoča na Powellovo pričanje junija 2025 glede visokih stroškov prenove sedeža centralne banke, pri čemer preiskovalci ugotavljajo, ali je Powell namerno zavajal zakonodajalce o tem, kdaj je bil seznanjen s finančnimi prekoračitvami. Powell je na obtožbe odgovoril z neobičajnim video nagovorom javnosti, v katerem je preiskavo označil za politični pritisk na neodvisnost centralne banke. Dogajanje stopnjuje dolgotrajen spor med Powellom in Donaldom Trumpom, ki je predsednika Feda v preteklosti večkrat javno kritiziral zaradi vodenja monetarne politike in obrestnih mer. Powell v svojem odzivu trdi, da so grožnje s kazenskim pregonom neposredna posledica odločitev Feda, ki temeljijo na ekonomskih kazalnikih in ne na političnih željah predsednika države. Po njegovem mnenju gre za poskus ustrahovanja institucije, ki bi morala delovati avtonomno od izvršilne oblasti. Sočasno z dogajanjem v centralni banki so v javnost prišli prepisi tajnih pričanj z velike porote v Georgii, ki razkrivajo, da so bili celo tesni zavezniki Donalda Trumpa v letu 2022 v zasebnih pričanjih kritični do njegovih trditev o ukradenih volitvah leta 2020. Dokumenti kažejo na globok razkorak med javno retoriko in zasebnimi priznanji republikanskih uradnikov, kar dodatno osvetljuje kompleksnost pravnih postopkov, v katere je vpleten nekdanji in bodoči predsednik v luči prizadevanj za nadzor nad ključnimi državnimi institucijami.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff, je v sredo naznanil začetek druge faze načrta v 20 točkah za končanje konflikta na območju Gaze. Ta faza predstavlja prehod od premirja k popolni demilitarizaciji enklave, vzpostavitvi tehnokratske vlade in začetku obsežne obnove uničenega območja. Po navedbah ameriške strani je cilj te faze zagotoviti dolgoročno stabilnost brez prisotnosti gibanja Hamas v strukturah oblasti. Načrt predvideva ustanovitev Nacionalnega odbora za upravljanje Gaze (NCAG), ki bo deloval kot prehodna upravna struktura pod vodstvom palestinskih strokovnjakov. Ta organ bo odgovoren za civilno upravo in nadzor nad razdeljevanjem humanitarne pomoči ter sredstev za obnovo. Ključni poudarek ostaja na popolni razorožitvi vseh oboroženih skupin na območju, kar Washington izpostavlja kot pogoj za nadaljnje investicije in varnostne garancije Izraelu. Objava prihaja v času povečanih prizadevanj nove ameriške administracije za rešitev bližnjevzhodne krize. Witkoff je ob tem poudaril, da gre za neposreden ukaz predsednika Trumpa, ki želi s hitrimi in konkretnimi koraki stabilizirati regijo. Medtem ko podrobnosti o sodelovanju regionalnih partnerjev še niso povsem pojasnjene, ameriški predstavniki trdijo, da je tehnokratska uprava najboljša pot za premostitev političnega vakuuma po končanju aktivnih spopadov.

Agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so danes zjutraj izvedli hišno preiskavo na domu 29-letne Hannah Natanson, novinarke uglednega ameriškega dnevnika Washington Post. Preiskava je bila po poročanju ameriških medijev del širšega postopka proti vladnemu pogodbenemu sodelavcu, ki naj bi z delovnega mesta nepooblaščeno odnašal zaupna vladna gradiva. Natansonova je v okviru svojega novinarskega dela med drugim intenzivno spremljala kadrovske spremembe in odpuščanja v administraciji predsednika Donalda Trumpa. Preiskava predstavlja redek in občutljiv poseg organov pregona v zasebnost novinarjev, kar v Združenih državah Amerike pogosto sproža razprave o svobodi tiska in varovanju novinarskih virov. Čeprav uradni organi še niso podali podrobnih pojasnil o neposredni povezavi novinarke z omenjenim vladnim sodelavcem, so agenti med preiskavo iskali morebitne dokaze, ki bi bili povezani z odtujenimi dokumenti. Vodstvo Washington Posta se na dogodek še ni uradno odzvalo z izjavo za javnost. Dogodek se odvija v času povečanih napetosti glede ravnanja z zaupnimi informacijami v Washingtonu. Preiskovalci se spopadajo z vprašanjem, kako so dokumenti prišli v posest oseb zunaj vladnih krogov in ali je pri tem prišlo do kršitev zvezne zakonodaje o varovanju tajnih podatkov. Primer bi lahko imel širše posledice za novinarsko delo v ameriški prestolnici, predvsem na področju preiskovanja delovanja vladnih institucij.

Združene države Amerike so danes začasno ustavile izdajanje priseljenskih vizumov za državljane 75 držav. Odločitev je sporočil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Tommy Pigott, ki je ukrep utemeljil kot nujen korak za preprečevanje zlorab ameriškega priseljenskega sistema. Po navedbah vlade naj bi s tem zaščitili blaginjo ameriških državljanov pred tistimi, ki bi jo želeli neupravičeno izkoriščati. Ukrep predstavlja pomembno zaostritev ameriške priseljenske politike in neposredno vpliva na mednarodno mobilnost prebivalcev iz velikega števila držav. Pigott je ob tem poudaril, da gre za začasno prekinitev, vendar ni podal natančnih informacij o tem, kdaj bi se postopki izdajanja vizumov lahko ponovno vzpostavili ali kateri specifični pogoji bi morali biti izpolnjeni za preklic te odločitve. Ta poteza sledi preteklim restriktivnim ukrepom sedanje administracije, ki je že pred časom uvedla strožje finančne pogoje za vstop v državo. Analitiki ocenjujejo, da bo odločitev sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj močno posega v dotedanje diplomatske in migracijske odnose med ZDA in prizadetimi državami, ki se sedaj srečujejo z novimi ovirami pri gibanju svojih državljanov.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s 21. januarjem ustavila postopke obdelave vseh obiskovalskih in priseljenskih vizumov za državljane 75 držav. Odločitev, ki temelji na memorandumu ameriškega zunanjega ministrstva, vključuje širok nabor držav z različnih celin, med katerimi so se znašle tudi nekatere balkanske države, vključno s Severno Makedonijo, Albanijo ter Bosno in Hercegovino. Na seznamu držav, na katere se nanaša ta ukrep, so poleg omenjenih še Afganistan, Alžirija, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Brazilija, Kamerun, Kolumbija, Rusija, Iran, Nigerija in Tajska. Po poročanju medijske hiše Fox News so ameriška veleposlaništva v teh državah že prejela navodila o takojšnji prekinitvi procesiranja vlog, kar bo močno otežilo vstop tujih državljanov v ZDA za nedoločen čas. Uradni razlogi za tovrstno drastično omejitev v uradnem dopisu niso bili podrobneje pojasnjeni, vendar se ukrep sklada s strožjo politiko priseljevanja, ki jo zagovarja trenutna ameriška administracija. Odločitev bo imela neposredne posledice za številne posameznike, ki so v postopku združevanja družin ali iščejo zaposlitev v Združenih državah Amerike.

Podjetje Ford Motor je suspendiralo delavca TJ Sabulo, ki je med obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa v tovarni v Dearbornu v zvezni državi Michigan nanj vpil žaljivke in ga označil za »zaščitnika pedofilov«. Incident, ki so ga ujele kamere, je sprožil buren odziv javnosti in vplivne sindikalne organizacije United Auto Workers (UAW). Sabula je bil po dogodku poslan na plačan dopust, vendar podjetje še vedno presoja o njegovem nadaljnjem statusu zaposlitve. Sindikat UAW se je odločno postavil na stran svojega člana in se bori za ohranitev njegovega delovnega mesta, pri čemer poudarja pravico do izražanja mnenja. Podporo delavcu je izkazala tudi širša javnost, saj so v kampanji zbiranja sredstev zanj zbrali že več kot 280.000 ameriških dolarjev. Med donatorji je tudi znani športni komentator Jim Cornette, ki je k zbranemu znesku prispeval 5.000 dolarjev. Dogodek odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike, ki se vse pogosteje seli neposredno v delovna okolja. Kljub suspenzu je TJ Sabula v izjavah za medije poudaril, da svojih dejanj ne obžaluje. Fordova odločitev o morebitni odpovedi delovnega razmerja bo verjetno služila kot pomemben precedens za obravnavo političnih konfliktov na delovnem mestu v prihodnje.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ostro posvaril pred ambicijami ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede priključitve Grenlandije in napovedal, da bo Francija 6. februarja na tem avtonomnem danskem ozemlju odprla svoj konzulat. Macron je poudaril, da bi morebitno poseganje v suverenost evropske zaveznice sprožilo nepredviden verižni odziv s posledicami brez primere. Po njegovih besedah Francija namerava s svojo diplomatsko prisotnostjo podpreti ozemeljsko celovitost Danske in stabilnost v arktični regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem v sredo ponovil svoja stališča, da Združene države Amerike potrebujejo otok zaradi zagotavljanja nacionalne varnosti. Iz Bele hiše so že pred tem prihajala sporočila, da Washington ne izključuje nobene možnosti za pridobitev nadzora nad otokom, vključno z uporabo skrajnih sredstev. Trumpove ponovne grožnje so povzročile precejšen nemir med evropskimi diplomati, ki takšne težnje označujejo za nevarne in v nasprotju z mednarodnim pravom. Pariz s to potezo pošilja jasen signal administraciji v Washingtonu, da Evropa ne bo zgolj opazovala ameriških poskusov spreminjanja meja na severu celine. Odprtje francoskega konzulata predstavlja strateško krepitev evropske prisotnosti na Grenlandiji, ki postaja vse pomembnejša geostrateška točka zaradi taljenja ledu in dostopnosti naravnih virov. Macronove izjave odražajo širše nezadovoljstvo evropskih voditeljev nad Trumpovo zunanjo politiko, ki jo doživljajo kot grožnjo stabilnosti čezatlantskega zavezništva.

Združene države Amerike naj bi po poročanju tiskovne agencije Reuters v naslednjih 24 urah sprožile vojaški napad na Iran. Napetosti med državama so se stopnjevale po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump podprl protestnike v Iranu in opozoril teheranski režim, da bo vsaka usmrtitev ujetih demonstrantov sprožila oster odziv Washingtona. Trump je protestnikom sporočil, da je »pomoč na poti«, kar so iranske oblasti interpretirale kot neposredno vmešavanje v notranje zadeve države. Iranska državna televizija je na stopnjevanje ameriških groženj odgovorila z objavo videoposnetka lanskega neuspelega poskusa atentata na Trumpa v Butlerju, h kateremu so dodali grozilno sporočilo, da »tokrat krogla ne bo zletela mimo«. Neimenovani visoki iranski uradnik je ob tem opozoril ameriške zaveznice na Bližnjem vzhodu, da bo Iran v primeru agresije napadel ameriška vojaška oporišča v regiji. Iranska stran tako nakazuje pripravljenost na neposreden vojaški spopad, ki bi lahko zajel širše območje. Kljub pripravam na napad so izraelski in arabski uradniki ameriško administracijo pozvali k previdnosti. Po njihovih ocenah iranski režim še ni dovolj oslabljen, da bi vojaško posredovanje vodilo v njegov hiter propad, zato predlagajo odlog operacij. Ameriška stran naj bi odločitev o napadu sprejela po tem, ko je predsednik Trump preučil različne vojaške in kibernetske možnosti za ukrepanje proti Teheranu.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je od Danske zahteval, da se nemudoma umakne z Grenlandije. Njegova izjava je bila podana le nekaj ur pred načrtovanim srečanjem ameriškega državnega sekretarja Marka Rubia in podpredsednika J. D. Vancea z zunanjima ministroma Danske in Grenlandije v Beli hiši, kjer naj bi razpravljali o prihodnosti tega strateško pomembnega otoka. Bela hiša je ob tem objavila ilustracijo, ki odkrito promovira vzpostavitev ameriškega nadzora nad ozemljem. Trump je svoje zahteve naslovil tudi na zavezništvo NATO, ki mu je naročil, naj Danski sporoči, da se mora z otoka takoj umakniti. Gre za dramatično zaostritev retorike glede statusa Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono. Diplomatski pritisk se stopnjuje v času, ko Washington vse bolj poudarja pomen arktične regije za nacionalno varnost in gospodarske interese ZDA. Danska vlada se na zadnje agresivne pozive uradno še ni odzvala, vendar so predhodni tovrstni predlogi v preteklosti v Kopenhagnu naleteli na ostro zavračanje.

Združene države Amerike so v sredo začele z delnim umikom osebja iz ključnih vojaških baz na Bližnjem vzhodu. Odločitev, ki jo je potrdil ameriški uradnik za tiskovno agencijo Reuters, prihaja v času močno zaostrenih odnosov z Iranom, potem ko je Teheran zagrozil s povračilnimi ukrepi v primeru morebitnega ameriškega napada. Po poročanju tujih medijev je ameriški predsednik Donald Trump sprejel odločitev o morebitnem posredovanju v Iranu, kar je močno povečalo verjetnost vojaškega spopada v regiji. Neimenovana evropska uradnika sta ob tem navedla, da vojaška intervencija postaja vse bolj verjeten scenarij, pri čemer sta nakazala tudi časovne okvire za morebitno operacijo. Ameriški umik dela osebja velja za varnostni ukrep po neposrednih grožnjah visokih iranskih predstavnikov, ki so napovedali napade na ameriške sile, če bo ogrožena suverenost Irana. Razmere v regiji ostajajo nestabilne, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja premike sil in stopnjevanje sovražne retorike med Washingtonom in Teheranom.

Iranska vojska in Revolucionarna garda sta po poročanju tujih agencij v stanju visoke pripravljenosti, potem ko so se zaostrile grožnje z vojaškim posredovanjem s strani Združenih držav Amerike. Iranski zunanji minister Abas Aragči je ob tem obtožil Izrael, da si že dlje časa prizadeva vplesti Washington v neposreden vojaški spopad v regiji. Teheran poudarja, da bo na morebitne ameriške napade odgovoril odločno in brez odlašanja. Izraelski in arabski uradniki naj bi po neuradnih podatkih ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu svetovali, naj z morebitnimi povračilnimi zračnimi napadi na Iran počaka. Po njihovi oceni iranski režim trenutno še ni dovolj oslabljen, da bi imelo tovrstno posredovanje dolgoročen in dokončen učinek na stabilnost v regiji. Kljub temu komandant iranske Revolucionarne garde Mohamed Pakpur opozarja, da so njihove sile pripravljene na obrambo in povračilne ukrepe. Napetosti so se stopnjevale po seriji dogodkov, ki vključujejo iransko obtoževanje zahodnih sil za spodbujanje notranjih nemirov v državi. Današnja retorika med Teheranom in Washingtonom odraža globoko nezaupanje, ki ga dodatno krepijo nedavni vojaški premiki in napovedi o odločnem ukrepanju na obeh straneh, kar povečuje nevarnost nenamernega izbruha širšega regionalnega konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil diplomatsko napetost z zahtevo, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo, kar je označil za ključno za nacionalno varnost in učinkovitost zveze NATO. Trump je poudaril, da bi ameriški nadzor nad otokom okrepil obrambne zmogljivosti, vključno s pobudo Golden Dome, ter pozval zavezništvo, naj pomaga pri odstranitvi ruskega in kitajskega vpliva z območja. Njegove izjave, da bo ozemlje pridobil na »lahek ali težek način«, so povzročile preplah med prebivalci otoka in zavezniki. V Beli hiši so se v sredo začeli pogovori med podpredsednikom JD Vanceom, zunanjim ministrom Marcom Rubiom ter zunanjima ministroma Danske in Grenlandije. Srečanje poteka v senci nedavnih Trumpovih vojaških posredovanj v Venezueli, zaradi česar so grožnje glede suverenosti Grenlandije v mednarodni skupnosti razumljene z večjo resnostjo. Čeprav ameriški kongres preprečuje izstop ZDA iz zveze NATO, Trump pritiska na zaveznice, naj podprejo njegove ozemeljske ambicije. Danska in lokalne oblasti v Nuuku vztrajajo pri suverenosti otoka, vendar Trumpove trditve o nezadostni obrambi območja, ki ga je opisal kot strateško vrzel, povečujejo pritisk na arktično regijo. Analitiki opozarjajo, da takšna retorika spodkopava stabilnost znotraj severnoatlantskega zavezništva in vnaša negotovost v odnose s ključnimi evropskimi partnericami.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek poudaril, da je ameriški nadzor nad Grenlandijo ključnega pomena za vzpostavitev njegovega načrtovanega sistema zračne in protiraketne obrambe, imenovanega "Zlata kupola" (Golden Dome). Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da ta polavtonomni danski otok predstavlja neprecenljivo strateško točko, ki bi Združenim državam Amerike omogočila učinkovitejšo obrambo pred morebitnimi zračnimi grožnjami. Predsednik je v svojih objavah kritiziral Dansko, češ da sama ni sposobna ustrezno braniti ali upravljati Grenlandije v trenutnih geopolitičnih razmerah. Hkrati je pozval zavezništvo Nato, naj posreduje in pripomore k spremembi statusa otoka, s čimer bi preprečili vpliv drugih velesil v Arktiki. Trumpova administracija meni, da bi neposreden nadzor nad tem območjem zmanjšal ranljivost severnoameriške celine. Danska vlada in grenlandske oblasti so se na tovrstne namere v preteklosti že odzvale z zavrnitvijo, vendar Trump vztraja pri svojem cilju. Njegove izjave ponovno sprožajo diplomatske napetosti med Washingtonom in Københavnom, saj se vprašanje suverenosti Grenlandije spet postavlja v središče mednarodne varnostne politike v polarni regiji.

Ameriški minister za zdravje Robert F. Kennedy mlajši je v nedavnem podkastu s Katie Miller izrazil začudenje nad prehranjevalnimi navadami predsednika Donalda Trumpa. Kennedy je Trumpovo dieto opisal kot izjemno nezdravo, saj predsednik po njegovih besedah nenehno uživa hitro hrano, sladkarije in dietno kokakolo, medtem ko skoraj ne pije navadne vode. Kljub temu je minister poudaril, da ima Trump neverjetno konstitucijo in visoko raven energije, kar je primerjal s konstitucijo božanstva. Kennedy je v pogovoru razkril, da so Trumpove navade med potovanji najbolj problematične, saj je izbira hrane v predsedniškem letalu omejena na izdelke, ki jih minister smatra za strupene. Kljub kritikam na račun prehrane pa Kennedy priznava, da zdravniška poročila Bele hiše kažejo na odlično kardiovaskularno zdravje predsednika in visoko raven testosterona, kar je potrdil tudi dr. Mehmet Oz. Takšna nasprotja med življenjskim slogom in fizično pripravljenostjo so v ameriški javnosti sprožila nove razprave o zdravju vrhovnih voditeljev. Izjave so še posebej odmevne, ker Kennedy v administraciji vodi resor za zdravje in se zavzema za strožje standarde kakovosti hrane. Čeprav se njuni pogledi na prehrano močno razlikujejo, minister ohranja optimizem glede predsednikove vzdržljivosti, ki mu omogoča opravljanje zahtevnih dolžnosti kljub režimu, ki bi bil za večino ljudi nevaren.

Danska vlada je po diplomatskih napetostih z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa povečala svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji. Ukrep sledi zaključku kriznih pogovorov v Washingtonu, kjer sta se danski veleposlanik Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sestala s člani ameriškega Sveta za nacionalno varnost. Do srečanja je prišlo zaradi ponovnih groženj predsednika Trumpa o priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja pod okrilje Združenih držav Amerike. Bela hiša je medtem stopnjevala retoriko z objavami na družbenih omrežjih, ki namigujejo na strateški razpotji otoka, kar v Københavnu interpretirajo kot neposreden pritisk na suverenost danske kraljevine. Donald Trump je po nedavni aretaciji venezuelskega voditelja Nicolása Madura jasno nakazal, da je vprašanje Grenlandije zdaj prednostna naloga njegove zunanje politike. Washington vztraja pri pomenu otoka za ameriško nacionalno varnost, medtem ko Danska odločno zavrača kakršne koli možnosti prodaje ali prenosa ozemlja. Razmere so povzročile negotovost v celotni arktični regiji, saj se zdi, da se Washington ne bo ustavil le pri gospodarskih pritiskih. Poleg vojaške krepitve Danska krepi tudi diplomatsko koalicijo znotraj Evropske unije in zveze NATO, da bi zaščitila svojo ozemeljsko celovitost pred nepredvidljivimi potezami ameriške administracije, ki je v zadnjem obdobju že izstopila iz številnih mednarodnih organizacij in sporazumov.

Ameriški zvezni senat je v sredo razpravljal in se pripravljal na glasovanje o resoluciji o vojnih pooblastilih, katere namen je omejiti zmožnost predsednika Donalda Trumpa za izvajanje nadaljnjih vojaških operacij proti Venezueli brez predhodnega soglasja kongresa. Predlog so vložili demokrati, ki želijo s tem preprečiti enostransko stopnjevanje napetosti in morebitne nove agresije na južnoameriško državo. Zakonodajni proces poteka v času povečanih trenj, ko administracija zagovarja ohranitev vseh vojaških možnosti. Republikanska večina v senatu pod vodstvom Johna Thuna je sprožila postopke za blokado te iniciative. Republikanci se soočajo z močnim pritiskom Bele hiše, naj resolucijo zavrnejo ali jo s procesnimi manevri umaknejo z dnevnega reda. Vodstvo stranke si prizadeva disciplinirati tiste senatorje, ki so sprva kazali naklonjenost omejevanju predsednikove oblasti, pri čemer poudarjajo uspeh preteklih operacij, kot je bila operacija Absolute Resolve. Napetosti v kongresu odražajo širši spor o ustavnih pooblastilih za vodenje vojne. Medtem ko demokrati vztrajajo pri nujnosti nadzora zakonodajne veje oblasti nad izvršno, republikanci trdijo, da bi omejitve oslabile položaj Združenih držav Amerike in spodkopale predsednikovo avtoriteto pri zagotavljanju nacionalne varnosti. Izid glasovanja bo določil stopnjo avtonomije, ki jo bo Trumpova administracija ohranila pri prihodnjem odločanju o vojaških posegih v regiji.

Pravni strokovnjaki administracije predsednika Donalda Trumpa so le nekaj dni pred ameriško vojaško operacijo, s katero so odstranili venezuelskega voditelja Nicolasa Madura z oblasti, izdali pravno mnenje, ki je odobrilo takšno posredovanje. V uradnem dopisu so zapisali, da uporaba vojaške sile v tem primeru ne bi pomenila vojne v ustavnem smislu, temveč bi služila pomembnim nacionalnim interesom Združenih držav Amerike. Dokument razkriva pravno podlago za agresivno zunanjo politiko, ki je omogočila neposreden poseg v suverenost latinskoameriške države. Operacija je sledila stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer je ameriška stran vztrajno zagovarjala nujnost zamenjave režima. Pravna utemeljitev se je oprla na tezo, da predsednikova pooblastila v vlogi vrhovnega poveljnika omogočajo omejene vojaške akcije brez izrecne odobritve kongresa, če gre za zaščito ameriških strateških ciljev. Ta dokument zdaj nudi ključen vpogled v notranje procese odločanja, ki so privedli do ene najbolj kontroverznih vojaških akcij v novejši zgodovini regije. Dogajanje je tesno povezano s preteklimi pritiski na Madura, ki se je moral pred ameriškimi sodišči zagovarjati zaradi obtožb o narkoterorizmu. Medtem ko je Washington stopnjeval vojaški pritisk, so bili v ozadju prisotni tudi močni gospodarski motivi, predvsem interesi naftnih podjetij, ki so si prizadevala za ponoven dostop do bogatih venezuelskih energetskih virov. Razkriti dokumenti potrjujejo, da je bila vojaška odstranitev Madura vnaprej skrbno načrtovana in pravno pripravljena.

Ameriška vlada pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je prejela podroben seznam 50 ključnih iranskih vojaških objektov, ki so jih pripravili strokovnjaki neprofitne organizacije United Against Nuclear Iran (UANI). Seznam vključuje strateško pomembne cilje, kar v mednarodni javnosti krepi ugibanja o morebitnih načrtih Združenih držav Amerike za vojaško posredovanje proti teheranskemu režimu. Informacije o prejemu seznama so se v medijih pojavile sočasno z izjavami predsednika Trumpa, da so ZDA prejele podatke o domnevnem prenehanju usmrtitev v Iranu. Dogajanje stopnjuje napetosti med državama, saj Trumpova administracija zavzema ostrejšo držo do iranskih jedrskih in vojaških ambicij. Seznam objektov naj bi služil kot podlaga za morebitne povračilne ukrepe ali preventivne napade v primeru nadaljnje eskalacije v regiji. Čeprav Bela hiša uradno še ni potrdila neposrednih načrtov za napad, poročila kažejo na intenzivno načrtovanje in preučevanje taktičnih možnosti, ki vključujejo tako vojaško kot civilno infrastrukturo v okolici Teherana. Analitiki opozarjajo, da bi tovrstna dejanja lahko povzročila širši regionalni konflikt, vendar predsednik Trump poudarja, da je cilj ameriške politike omejevanje agresivnega delovanja iranske vlade. Hkrati se povečuje pritisk na iranske oblasti zaradi ravnanja s protestniki, pri čemer Washington uporablja kombinacijo groženj s sankcijami in tehnične podpore opozicijskim gibanjem.

V Iranu se je po obdobju množičnih protestov, v katerih je po navedbah aktivistov in organizacij za človekove pravice izgubilo življenje več kot 3.400 ljudi, vzpostavil negotov mir. Kljub zmanjšanju intenzivnosti uličnih shodov razmere v državi ostajajo kritične, saj nevladne organizacije opozarjajo na povečano nevarnost usmrtitev zaprtih demonstrantov. Iranske varnostne sile so s silovito represijo skušale zatreti nezadovoljstvo prebivalstva, ki se je sprva razširilo zaradi gospodarskih težav. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, pri čemer so se ponovno zaostrile napetosti med Teheranom in Washingtonom. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ponovil grožnje z resnimi posledicami za iranski režim, če se nasilje nad civilisti ne bo končalo. Bela hiša naj bi preučevala možnosti za dodatne sankcije ali druge oblike posredovanja, če bi se režim odločil za izvedbo množičnih usmrtitev. Notranjepolitična kriza v Iranu odraža globoko razpoko med verskim vodstvom in mlajšo generacijo, ki zahteva korenite družbene spremembe. Čeprav so trenutni protesti po številu žrtev presegli prejšnje nemire, iranske oblasti vztrajajo pri trdem stališču in zavračajo tuji pritisk, medtem ko svetovna javnost poziva k neodvisni preiskavi ubojev na ulicah teheranskih in drugih mest.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa začele s prerazporeditvijo vojaških sil na Bližnjem vzhodu, kar analitiki ocenjujejo kot pripravo na morebiten vojaški poseg proti Iranu. Washington je ukazal evakuacijo dela osebja iz največje letalske baze v regiji, Al Udeid v Katarju, ter v bližino iranskih meja namestil oborožene rušilce in podmornico, opremljeno z raketami. Ti ukrepi so odgovor na stopnjevanje nasilja v Iranu, kjer naj bi po poročilih med zatiranjem protivladnih protestov življenje izgubilo več kot 2.000 ljudi. Predsednik Trump je iranskemu režimu javno zagrozil z vojaškimi udari, če se represija nad civilisti ne bo končala, hkrati pa je demonstrantom sporočil, da je »pomoč na poti«. Teheran je na ameriške grožnje odgovoril z opozorilom, da bodo v primeru agresije tarča napadov ameriška oporišča v Turčiji in Združenih arabskih emiratih. Po poročanju ameriških uradnikov bi se vojaška operacija lahko začela v zelo kratkem času, nekateri viri omenjajo celo naslednjih 24 ur. Napetosti med državama so dosegle najvišjo raven po lanskem letu, ko so se ZDA odločile za podobne vojaške premike pred zračnimi napadi na iranske jedrske objekte. Trenutna kriza v Iranu velja za najresnejši izziv tamkajšnjemu klerikalnemu režimu od revolucije leta 1979, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja možnost neposrednega vojaškega spopada, ki bi lahko destabiliziral celotno regijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je prejel seznam 50 potencialnih vojaških ciljev v Iranu, medtem ko stopnjuje grožnje s posredovanjem zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov v tej državi. Po poročilih je v iranskih mestih v zadnjem obdobju umrlo več kot 500 ljudi, kar je v Washingtonu sprožilo razprave o različnih oblikah povračilnih ukrepov. Trump je iranskim oblastem sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško ukrepanje, če se poboji protestnikov ne bodo končali, hkrati pa je iransko ljudstvo pozval k prevzemu institucij. Napetosti so se v regiji močno zaostrile, kar potrjujejo tudi logistični premiki v Perzijskem zalivu. Združene države Amerike in Združeno kraljestvo so že začeli umikati del nebistvenega osebja iz letalskih baz v Katarju, Iran pa je v odgovor izvedel vojaške vaje s pravim strelivom in postavil tako imenovani virtualni zid. Teheran je sosednje države, ki gostijo ameriške vojake, uradno opozoril, da bodo njihova ozemlja postala tarča napadov, če bo Washington sprožil vojaško operacijo. Medtem ko iranska državna televizija predvaja neposredne grožnje ameriškemu predsedniku, so mnenja strokovnjakov o učinkovitosti morebitnega napada deljena. Analitiki opozarjajo, da iranski režim kljub množičnim protestom še vedno ohranja nadzor nad obsežnim varnostnim aparatom, vključno z Revolucionarno gardo in paravojaškimi silami Basij, ki štejejo več kot milijon pripadnikov. Diplomatska prizadevanja so se praktično ustavila, saj iranski zunanji minister Abas Aragči trdi, da Izrael potiska ZDA v neposreden vojaški spopad.

Združene države Amerike naj bi v prihodnjih 24 urah sprožile vojaško operacijo proti Iranu, poročajo tuji mediji s sklicevanjem na diplomatske vire in tiskovno agencijo Reuters. Po navedbah evropskih uradnikov je ameriški predsednik Donald Trump verjetno že sprejel odločitev o posredovanju, čeprav natančen obseg in časovni okvir napada uradno ostajata neznana. Administracija naj bi že prejela seznam strateško pomembnih ciljev, ki vključuje približno 50 objektov na iranskem ozemlju, vključno z vojaško infrastrukturo. Teheran se je na grožnje odzval z opozorilom sosednjim državam, da bo napadel vse ameriške vojaške baze v regiji, če bodo te uporabljene za izvedbo napadov na iransko ozemlje. Zaradi stopnjevanja napetosti so ZDA začele umikati del nebistvenega osebja iz svojih oporišč na Bližnjem vzhodu. Rusko zunanje ministrstvo je medtem obsodilo ameriške grožnje in obtožilo Evropsko unijo podpore poskusom destabilizacije Irana, obenem pa so pozvali ruske državljane v Iranu k previdnosti. Napetost v regiji se je stopnjevala v zadnjih dneh po Trumpovih pozivih k nadaljevanju protestov v Iranu in grožnjah z ostrimi ukrepi v primeru nasilnega zatiranja demonstrantov. Analitiki opozarjajo, da bi neposreden vojaški spopad med Washingtonom in Teheranom lahko povzročil širšo regionalno vojno, ki bi neposredno vplivala na svetovne energetske trge in varnostno arhitekturo na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike sprejele zelo stroge ukrepe proti Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z izvajanjem smrtnih kazni nad udeleženci nedavnih protestov. Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo v nasilnem zatiranju nemirov ubitih že več kot 2.400 ljudi. Mednarodno javnost so dodatno pretresla poročila o usmrtitvah mladih protestnikov, med njimi 26-letnega Erfana Soltanija, čigar usodo so medijem razkrili njegovi sorodniki. Napetosti v regiji se stopnjujejo tudi na vojaškem področju, saj je Iran ameriškim vojaškim bazam poslal opozorilna sporočila, v katerih poudarja svojo pripravljenost na morebitne spopade. Iranski predstavniki trdijo, da je država v vojaškem smislu pripravljena bolje kot kdajkoli prej, kar povečuje tveganje za neposreden konflikt med Teheranom in Washingtonom. Predsednik Trump ob tem zavrača podrobnejša pojasnila svojih izjav, ki namigujejo na neposredno pomoč iranskim demonstrantom. Istočasno se razmere zaostrujejo v sosednji Siriji, kjer je vlada območja zahodno od reke Evfrat razglasila za zaprto vojaško cono. Do te odločitve je prišlo zaradi stopnjevanja spopadov s terorističnimi skupinami, kar še dodatno destabilizira že tako krhko varnostno situacijo na Bližnjem vzhodu. Regionalni akterji z zaskrbljenostjo spremljajo premike sil in retoriko vpletenih strani, ki bi lahko vodila v širšo regionalno krizo.

Predsednik črnogorske skupščine Andrija Mandić je podprl pobudo za podelitev Nobelove nagrade za mir ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Člani Mandićevega kabineta so pismo s podporo in uradno pobudo v Jeruzalemu osebno predali predsedniku izraelskega parlamenta (Kneset) Amirju Ohani. Ta poteza Črne gore sledi podobnim pobudam, ki so se v regiji Zahodnega Balkana pojavile v zadnjih mesecih. Mandićeva podpora poudarja Trumpovo vlogo pri prizadevanjih za mir na mednarodnem prizorišču, kar je skladno z argumenti drugih regionalnih voditeljev, ki Trumpa vidijo kot mirovnika. Pobuda je bila formalno izročena v Izraelu, kar dodatno simbolizira pomen Trumpovih preteklih diplomatskih prizadevanj na Bližnjem vzhodu, vključno z Abrahamovimi sporazumi. V širšem kontekstu ta dejanja odražajo poskuse določenih političnih struj na Balkanu, da bi okrepile vezi z ameriško administracijo in poudarile Trumpovo zunanjepolitično zapuščino. Kritiki takšnih nominacij sicer pogosto izpostavljajo kontroverznost Trumpovih metod, vendar zagovorniki vztrajajo, da so njegovi uspehi pri preprečevanju novih spopadov zadosten razlog za priznanje.

Evropska unija in Kitajska sta 12. januarja 2026 dosegli ključen sporazum o cenovnem okviru za prodajo kitajskih električnih vozil na evropskem trgu, s čimer sta končali dolgotrajen trgovinski spor. Bruselj je izdal nove smernice, ki kitajskim izvoznikom omogočajo, da kazenske protisubvencijske carine nadomestijo z dogovorjenimi zavezami o minimalnih prodajnih cenah. Ta korak velja za t. i. mehko pristajanje v zaostrenih gospodarskih odnosih med obema velesilama. Dogovor je neposreden odgovor na ukrepe iz leta 2024, ko je Evropska komisija uvedla visoke uvozne dajatve na električna vozila iz Kitajske zaradi domnevnih nepoštenih državnih subvencij Pekingu. Evropski uradniki so trdili, da kitajska finančna pomoč domačim proizvajalcem izkrivlja tržno konkurenco v Evropi. Novi okvir zdaj ponuja pot za stabilizacijo trga brez uporabe kazenskih dajatev, kar naj bi koristilo tako potrošnikom kot proizvajalcem. Analitiki ocenjujejo, da ta preboj pomeni premik k bolj sodelovalni trgovinski politiki, čeprav bodo podrobnosti o izvajanju minimalnih cen predmet strogega nadzora. Odločitev prihaja po večmesečnih intenzivnih pogajanjih, ki so sledila zaostritvi odnosov ob koncu leta 2023. Sporazum ne le preprečuje nadaljnjo stopnjevanje trgovinske vojne, temveč postavlja tudi model za prihodnje reševanje podobnih sporov na področju zelene tehnologije.

V Minneapolisu je najmanj šest zveznih tožilcev odstopilo s svojih položajev zaradi nestrinjanja z ravnanjem ministrstva za pravosodje ZDA po uboju Renee Good. Ministrstvo naj bi namesto preiskave uslužbenca službe ICE, ki je prejšnji teden ustrelil omenjeno žensko, usmerilo svoje vire v preiskavo njene vdovca in iskanje domnevnih povezav s kriminalnimi skupinami. Župan Minneapolisa Jacob Frey je v televizijskem pogovoru za Fox News javno podvomil o legitimnosti zveznih preiskav v zvezni državi Minnesota. Frey je opozoril na nenadne odstopi vodilnih tožilcev in pravnikov, ki so pred tem obravnavali primere domnevnih goljufij v somalskih vrtcih. Ta preiskava je služila kot podlaga za napotitev skoraj 2.000 agentov službe ICE v mesto po navodilih Trumpove administracije. Politične napetosti v regiji so se stopnjevale po ostri retoriki predsednika Donalda Trumpa glede somalskih priseljencev, ki jih je označil z žaljivimi izrazi. Župan Frey poudarja, da množični odstopi strokovnega osebja na ministrstvu za pravosodje resno krnijo integriteto tekočih kazenskih postopkov in vzbujajo dvom o politični motiviranosti zveznih organov.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na novinarski konferenci v Bruslju poudarila, da Grenlandija pripada svojemu ljudstvu ter da o njeni usodi odločata izključno prebivalstvo tega ozemlja in Danska. Izjava je bila neposreden odziv na geopolitične napetosti, ki jih je sprožil interes ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup tega strateškega otoka. Von der Leyenova je izpostavila, da Evropska unija in Grenlandija vzdržujeta močno sodelovanje, pri čemer je Bruselj v stalnem stiku z dansko vlado glede potreb regije. Predsednica je grenlandskemu narodu zagotovila, da lahko na podporo EU računa tako z besedami kot z dejanji, obenem pa je spomnila na strateški pomen otoka, ki je del zavezništva Nato. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je sicer izrazila željo po priključitvi Grenlandije, da bi s tem preprečila morebiten vpliv Rusije ali Kitajske na tem območju. Danska premierka Mette Frederiksen je v odgovor opozorila, da bi kakršen koli poskus ameriškega prevzema otoka pomenil konec severnoatlantskega zavezništva, kar dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Københavnom.

Vrhovno sodišče ZDA je ponovno oživilo tožbo republikanca iz Illinoisa, ki izpodbija zakon, ki dovoljuje štetje glasovnic po pošti, ki prispejo pozneje. Odločitev omogoča političnim kandidatom po vsej državi lažje izpodbijanje volilnih pravil.

Visoki predstavniki Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije so srečanje na visoki ravni, ki bi se prvotno moralo odviti v Beli hiši, prestavili v sosednjo upravno zgradbo Eisenhower. Na pogovorih so sodelovali ameriški podpredsednik J. D. Vance, državni sekretar Marco Rubio ter zunanja ministra Danske in Grenlandije, Lars Løkke Rasmussen in Vivian Motzfeldt. Kljub spremembi lokacije so pogovori stekli hitro, saj so ključni del srečanja zaključili v manj kot uri. Spremembo lokacije in potek dogodka so spremljale napetosti in ostra retorika. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump se je na dogajanje odzval z zahtevo po odstranitvi določenih oseb, medtem ko so iz Bele hiše prihajala opozorila o morebitnih posledicah. Premik srečanja v zgradbo Eisenhower, ki stoji neposredno ob predsedniški rezidenci, nakazuje na določena logistična ali diplomatska nesoglasja v zadnjem trenutku. Podrobnosti o vsebini pogovorov ostajajo skope, vendar prisotnost najvišjih diplomatov vseh treh strani potrjuje pomen strateških vprašanj, povezanih z Arktiko in varnostnim sodelovanjem. Grenlandija in Danska ostajata ključni partnerici ZDA v regiji, vendar so zadnji dogodki v Washingtonu vnesli dodatno negotovost v sicer ustaljene diplomatske protokole.

ZDA so izrazile dobrodošlico podpori palestinskega predsedstva mirovnemu načrtu Donalda Trumpa za Gazo in poudarile zavezanost Washingtona končanju vojne. Posebni odposlanec Donalda Trumpa je napovedal začetek druge faze načrta za končanje konflikta v Gazi, medtem ko je OZN poudarila, da v Gazi ostajajo precejšnji izzivi.

Po kriznem srečanju v Washingtonu med ZDA, Dansko in Grenlandijo ni prišlo do rešitve glede spora o Grenlandiji. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je dejal, da obstajajo "temeljne razlike v mnenjih" med stranmi. Pogovorov so se udeležili ameriški podpredsednik Vance in zunanji minister Rubio.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Agenti zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo izvedli nenavadno hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post, ki poroča o delovanju zvezne vlade in administracije predsednika Donalda Trumpa. Preiskava na njenem domu v Virginiji je bila del širše operacije v zvezi z Aureliem Perez-Lugonesom, pogodbenim sodelavcem vlade z Marylanda, ki ga obtožujejo nezakonitega prilaščanja strogo zaupnih državnih dokumentov. Po navedbah FBI so nekatere izmed teh dokumentov našli v njegovi kleti in celo v škatli za malico, medtem ko je preiskava pri novinarki vključevala zaseg njenega mobilnega telefona in pametne ure. Dogodek je sprožil burne odzive v ameriški javnosti, saj so preiskave domov novinarjev v ZDA izjemno redke in zahtevajo odobritev najvišjih predstavnikov pravosodnega ministrstva. Po navedbah virov je bil nalog za preiskavo potrjen na najvišjih ravneh ministrstva za pravosodje, kar kaže na resnost preiskave uhajanja zaupnih podatkov. Tiskovni predstavnik časnika Washington Post je sporočil, da situacijo pozorno spremljajo in preverjajo vse okoliščine primera. Aurelio Perez-Lugones, ki je predmet preiskave, ima dostop do najvišjih stopenj tajnosti že od leta 2002 in dela kot sistemski administrator. Čeprav novinarka Natanson neposredno ni bila obtožena kaznivega dejanja, preiskovalce zanima njena povezava s pogodbenikom oziroma način, kako so zaupni podatki prišli v javnost ali do nepooblaščenih oseb. Dogodek se odvija v času povečanih napetosti med aktualno ameriško administracijo in mediji, ki preiskujejo delovanje zveznih institucij.

Ameriški minister za zdravje Robert Kennedy mlajši je javno izrazil zaskrbljenost nad prehranjevalnimi navadami predsednika Donalda Trumpa. Kennedy mlajši je v nedavnih izjavah ocenil, da predsednik uživa izjemno nezdravo hrano, kar je posebej opazno med njegovimi potovanji. Minister je ob tem hudomušno pripomnil, da glede na izbor živil ne razume povsem, kako je predsednik še vedno pri dobrem zdravju. Kritika se osredotoča predvsem na visoko predelano hrano in hitre prigrizke, ki so po navedbah ministra stalnica v predsednikovem jedilniku. Kennedy mlajši, ki je sicer znan kot zagovornik reform v prehrambni industriji in boja proti debelosti, je s temi izjavami razkril določene vidike zdravstvenega stanja in življenjskega sloga prvega moža Združenih držav Amerike. Čeprav so Trumpove preference do hitre hrane, vključno z verigami kot je McDonald's, splošno znane že iz njegovega prvega mandata, so tokratne pripombe ministra za zdravje pritegnile pozornost javnosti zaradi njegove neposrednosti. Izjave odpirajo širšo razpravo o vplivu prehrane na zdravje vodilnih politikov in vlogi ministra pri spodbujanju bolj zdravih alternativ v državi.

Danska je na Grenlandijo napotila predhodnico vojaških sil in dodatno opremo, da bi okrepila svojo prisotnost na otoku in ga pripravila na morebiten prihod večjih glavnih sil v prihodnje. Po poročanju danske radiotelevizije DR je letalo danskih oboroženih sil na otoku pristalo v ponedeljek zvečer, s čimer se je uradno začela operacija utrjevanja obrambnih zmogljivosti na tem strateško pomembnem območju. Operacija vključuje namestitev vojaškega osebja, ki bo skrbelo za logistično pripravljenost otoka na sprejem tako danskih kot tujih zavezniških enot. Ta poteza odraža naraščajoč pomen Arktike v sodobnem varnostnem okolju, kjer se krepijo geopolitični interesi različnih svetovnih sil. Cilj napotitve je zagotoviti nemoteno delovanje vojaške infrastrukture v primeru potrebe po hitrem posredovanju. K projektu povečanja vojaške prisotnosti se pridružuje tudi Švedska, ki bo v okviru danskega prizadevanja na otok napotila svoje častnike. Gre za usklajeno nordijsko obrambno sodelovanje, ki poudarja pomen stabilnosti v arktični regiji. Prisotnost švedskih častnikov bo po navedbah virov prispevala k boljši integraciji vojaškega načrtovanja in operativnega sodelovanja med sosednjima državama v tem delu sveta.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je po pogovorih v Beli hiši izjavil, da ne vidi neposredne varnostne grožnje za Grenlandijo s strani Rusije ali Kitajske. Poudaril je, da med ZDA in Dansko še vedno obstajajo razhajanja glede prihodnje varnosti Grenlandije. Grenlandska ministrica za zunanje zadeve Vivian Motzfeldt je potrdila, da Grenlandija ne želi postati del ZDA, ampak si prizadeva okrepiti sodelovanje z Washingtonom. Rasmussen je pogovore med ZDA, Dansko in Grenlandijo označil za konstruktivne.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je pred pogovori v Beli hiši poudaril, da Grenlandija ostaja zvesta zavezništvu z Dansko, zvezo NATO in Evropsko unijo. Odločitev je odziv na večkratne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nameri Združenih držav Amerike, da prevzamejo nadzor nad to avtonomno regijo Kraljevine Danske. Nielsen je poudaril, da si otok želi mirnega sodelovanja in spoštovanja mednarodnega prava, Trumpove težnje pa označil za vprašanje pravice do lastne države. Ameriški predsednik Donald Trump se je na izjave grenlandskega premierja odzval kritično in podcenjevalno. Dejal je, da Nielsena ne pozna in da bo takšno stališče za premierja predstavljalo »veliko težavo«. Trumpova administracija Arktiko vidi kot strateško ključno območje, kar povzroča napetosti v odnosih z evropskimi zavezniki, ki zagovarjajo ohranitev trenutnega statusa quo pod dansko krono. Istočasno je poljski predsednik Karol Nawrocki v pogovoru za britanski BBC izrazil močno podporo Donaldu Trumpu kot edinemu voditelju, ki je sposoben ustaviti Vladimirja Putina. Nawrocki je ob kritikah na račun Evropske unije poudaril, da so ZDA ključni garant varnosti v Evropi, ter pozval k podpori Trumpovim prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini. Njegove izjave so na Poljskem sprožile razprave o mejah predsedniških pooblastil v odnosu do vladne politike.

Kitajski carinski organi so po poročanju tujih tiskovnih agencij ta teden uradno obvestili carinske agente, da uvoz naprednih procesorjev za umetno inteligenco Nvidia H200 v državo ni dovoljen. Po navedbah neimenovanih virov so kitajski vladni uradniki v torek na sestanku z domačimi tehnološkimi podjetji podali izrecna navodila, naj teh čipov ne kupujejo, razen če je to nujno potrebno. Ukrep dejansko pomeni popolno prepoved uvoza te specifične strojne opreme. Napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko na področju polprevodniške tehnologije so se s tem dodatno zaostrile, čeprav je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa pred tem nekoliko omilila izvozne predpise za omenjene čipe. Kitajski uradniki so na srečanjih uporabili zelo oster ton, kar nakazuje na strateško odločitev Pekinga, da zmanjša odvisnost od ameriške tehnologije in zaščiti domače proizvajalce. Omejitve prihajajo v času, ko se globalna podjetja trudijo prilagoditi hitro spreminjajočim se trgovinskim politikam med vodilnima svetovnima gospodarstvoma. Čip H200 velja za enega najzmogljivejših izdelkov podjetja Nvidia, namenjenih aplikacijam umetne inteligence, zato bo ta prepoved znatno vplivala na kitajski razvojni sektor na tem področju.

Novi posnetki iz Fordove tovarne v Dearbornu so pokazali, da je predsednik Donald Trump med obiskom pokazal sredinec in kletvico delavcu, ki ga je zmerjal. Izkazalo se je, da je delavec, ki je vzkliknil »zaščitnik pedofilov«, 40-letni TJ Sabula, član sindikata United Auto Workers Local 600. Delavec je bil po incidentu suspendiran, dogodek pa je sprožil mešane odzive.

Odvetniki nekdanje uradnice v okrožju Mesa Tine Peters so v sredo pred pritožbenim sodiščem v Koloradu začeli postopek za razveljavitev njene obsodbe, povezane z vdorom v volilni sistem po predsedniških volitvah leta 2020. Peters je bila obsojena zaradi zlorabe položaja in omogočanja nepooblaščenega dostopa do volilne opreme, kar je postalo osrednja točka razprav o integriteti volitev v Združenih državah Amerike. Njeni zagovorniki trdijo, da so bili postopki nepravilni, medtem ko tožilstvo vztraja pri utemeljenosti izrečene zaporne kazni. Primer je pridobil širšo politično dimenzijo, saj je nekdanja uradnica postala simbol za podpornike Donalda Trumpa, ki še vedno oporekajo rezultatom volitev iz leta 2020. Sam predsednik Trump in njegovi zavezniki so javno pozvali k njeni izpustitvi, kar je povečalo pritisk na pravosodne organe v zvezni državi Kolorado. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi odločitev pritožbenega sodišča lahko postavila pomemben precedens za prihodnje primere poseganja v volilno infrastrukturo. Medtem ko se pravna bitka nadaljuje, je demokratski guverner Kolorada nakazal morebitno pripravljenost za obravnavo prošnje za pomilostitev, kar predstavlja nepričakovan preobrat v sicer ostri politični delitvi. Kljub temu guvernerjeva odprtost ostaja previdna, usoda Tine Peters pa je trenutno v rokah pritožbenih sodnikov. Javnost v ZDA pozorno spremlja razplet, saj dogajanje neposredno vpliva na zaupanje v demokratične procese in varnost volilnih sistemov pred prihajajočimi volilnimi cikli.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.