Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom generalne tožilke Pam Bondi se je znašlo pod plazom kritik in parlamentarnih preiskav zaradi domnevne zlorabe pooblastil in neizpolnjevanja zakonskih obveznosti. Republikanski kongresnik Thomas Massie je zahteval pričanje Bondijeve pred kongresom, ker ministrstvo ni objavilo celotne dokumentacije v zadevi Epstein, čeprav mu to nalaga zvezna zakonodaja. Do predpisanega roka 19. decembra je bilo namreč objavljenih manj kot odstotek vseh dokumentov, povezanih s pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom, kar je spodbudilo zahteve po imenovanju neodvisnega nadzornika. Istočasno so trije demokratski člani predstavniškega doma potrdili, da so pod preiskavo zveznega tožilstva zaradi sodelovanja v videoposnetku o vojaški dolžnosti. Jason Crow, Maggie Goodlander in Chrissy Houlahan so navedli, da urad zvezne tožilke Jeanine Pirro preiskuje njihove pozive vojakom, naj ne izpolnjujejo nezakonitih ukazov. Demokrati te poteze označujejo za politično motivirano maščevanje Trumpove administracije, ki naj bi kaznovala svoje kritike znotraj zakonodajne veje oblasti. Zaskrbljenost glede »orožja države« je dodatno podžgal vodja kabineta Bele hiše z izjavo, da se predsednik poslužuje poravnavanja osebnih računov prek pravosodnega sistema. Takšno delovanje po mnenju pravnih strokovnjakov spodkopava ustavna načela in vladavino prava, saj naj bi izvršna veja oblasti ministrstvo za pravosodje izkoriščala za osebna maščevanja namesto za zasledovanje javnega interesa. Kritiki opozarjajo, da takšni premiki Združene države Amerike oddaljujejo od demokratičnih norm k osebnemu vladanju.

Ali Šat, palestinski gradbeni inženir iz Han Junisa, ki je bil pod okriljem dogovora z Združenimi državami Amerike izbran za novega upravitelja Gaze, je predstavil ambiciozen načrt za povojno obnovo območja. Njegov predlog predvideva odstranitev ogromnih količin ruševin, ki so nastale med spopadi, in njihovo nasipanje v Sredozemsko morje. S tem bi Gaza pridobila nove površine oziroma umetne otoke vzdolž obale, kar bi korenito spremenilo geografsko podobo regije. Načrt, ki ga podpira tudi administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je usmerjen v hitro čiščenje urbanih središč in omogočanje ponovne gradnje infrastrukture. Šat poudarja, da bi takšen pristop rešil logistično težavo odlaganja odpadnega gradbenega materiala, hkrati pa bi Palestincem zagotovil nov prostor za razvoj in turizem. Projekt velja za enega ključnih korakov v načrtu za stabilizacijo območja pod novim civilnim vodstvom. Kljub ambicioznosti pa predlog sproža vprašanja o okoljskih posledicah in politični vzdržnosti takšnega posega v Sredozemlje. Izbira Šata za upravitelja nakazuje premik k tehnokratskemu vodenju Gaze, ki uživa zunanjo politično podporo, vendar bo uresničitev načrta odvisna od varnostnih razmer na terenu in mednarodnega financiranja. Razprava o prihodnosti Gaze se tako seli s področja neposrednih spopadov k vprašanjem dolgoročne urbane in ekonomske sanacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo podpisal zakon o zdravem mleku za otroke (Whole Milk for Healthy Kids Act), ki javnim šolam ponovno omogoča serviranje polnomastnega in 2-odstotnega mleka. S tem je predsednik razveljavil določila iz obdobja administracije Baracka Obame, ki so v okviru boja proti debelosti omejevala šolsko prehrano na izdelke z nizko vsebnostjo maščob. Zakon, ki je bil v kongresu sprejet z močno dvostransko podporo, bo šolam omogočil večjo avtonomijo pri izbiri mlečnih izdelkov, vključno z aromatiziranim in organskim mlekom. Ob podpisu zakonodaje je Trump napovedal tudi nove trgovinske ukrepe na podlagi 232. člena zakona o širitvi trgovine. Ti ukrepi vključujejo uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz določenih polprevodnikov in kritičnih mineralov. Odločitev predstavlja nadaljevanje zaostrovanja ameriške trgovinske politike, ki se osredotoča na zaščito domače tehnološke industrije in zmanjšanje odvisnosti od tujih surovin. Dogodek je zaznamovalo tudi poročanje o predsednikovem zdravstvenem stanju oziroma utrujenosti, saj naj bi Trump med uradno ceremonijo v Beli hiši večkrat zaprl oči. Kljub temu je po podpisu poudaril pomen vrnitve izbire staršem in podpore ameriškim mlekarjem. Prireditev sta spremljala tudi kmetijska ministrica Brooke Rollins in minister za zdravje Robert F. Kennedy Jr., ki sta izpostavila nove prehranske smernice, ki dajejo prednost polnomastnim mlečnim izdelkom.

V prvih dveh tednih leta 2026 sta se ključni ruski zaveznici, Venezuela in Iran, znašli v globokih krizah, ki so sprožile val kritik znotraj ruskih političnih krogov. V Venezueli je ameriška vojska odstavila predsednika, v Iranu pa so državo zajeli množični protesti proti režimu, ob katerih Washington odkrito grozi z vojaškim posredovanjem. Kljub retoriki o strateškem partnerstvu in vzpostavljanju multipolarnega sveta je Kremelj pod vodstvom Vladimirja Putina ostal pasiven, kar je povzročilo nezadovoljstvo med ruskimi elitami, ki takšno ravnanje vidijo kot znak šibkosti. Analitiki ocenjujejo, da so možnosti Moskve za posredovanje omejene predvsem zaradi strahu pred dodatnimi in strožjimi sankcijami Združenih držav Amerike. Ruski vrh se boji, da bi morebiten padec iranskega režima pomenil izgubo ključnega vojaškega dobavitelja in strateškega partnerja na Bližnjem vzhodu. Poleg geopolitičnih izgub v Kremlju vlada tudi notranjepolitični strah, da bi uspeh iranskih protestov lahko služil kot navdih za rusko prebivalstvo, kar bi neposredno ogrozilo Putinovo oblast. Nekdanji diplomati in viri blizu Kremlja poudarjajo, da molk Moskve ni zgolj previdnost, temveč odraz globoke negotovosti glede lastne mednarodne reputacije. Medtem ko Rusija uradno zagovarja suverenost svojih zaveznic, njena nepripravljenost na tveganje ob neposrednem ameriškem pritisku razkriva razpoke v ruski zunanjepolitični strategiji. Elita se zdaj sprašuje, ali Rusija sploh še zmore uresničevati vlogo svetovne velesile, ki ščiti svoje interese in partnerje pred zahodnimi vplivi.

Ameriški predsednik Donald Trump bo vodil najštevilčnejšo in najvišjo ameriško delegacijo v zgodovini Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu, ki se bo začel 19. januarja 2026. Predsednik, ki zagovarja politiko "Amerika na prvem mestu", se v švicarsko letovišče vrača po šestih letih, ko je tam nazadnje nastopil v svojem prvem mandatu. Njegova prisotnost v središču institucije, ki jo njegovi privrženci pogosto označujejo za simbol globalizma, po mnenju analitikov predstavlja neposreden izziv uveljavljenim mednarodnim normam glede prostega trga in odprtih meja. Izvršni direktor foruma Borge Brende je potrdil Trumpov prihod in pozdravil odločitev ameriške administracije za sodelovanje na srečanju, katerega letošnja osrednja tema je ironično poimenovana "Duh dialoga". Poleg predsednika bodo v delegaciji prisotni ključni člani njegove vlade, vključno z državnim sekretarjem. Napovedani obisk sproža ugibanja o prihodnosti mednarodnega sodelovanja, saj Trumpova administracija hkrati izvaja ostre reze v tradicionalnih diplomatskih vezeh. Dogodek v Davosu se bo odvijal v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in mednarodnimi institucijami. Trumpova udeležba velja za strateško potezo, s katero želi svoja stališča o nacionalni suverenosti predstaviti neposredno svetovni eliti. Čeprav forum spodbuja multilateralizem, bo Trumpov nastop verjetno usmerjen v kritiko trenutnih globalnih ekonomskih politik, ki po njegovem mnenju škodujejo ameriškim delavcem in industriji.

Ameriška komičarka Nikki Glaser je pojasnila svojo odločitev, da se med vodenjem 83. podelitve zlatih globusov izogne političnim temam in neposrednim omembam predsednika Donalda Trumpa. V pogovoru v oddaji Howarda Sterna je razkrila, da je kljub prvotnim načrtom iz monologa odstranila vse šale, povezane s politiko in delom urada za priseljevanje in carine (ICE). Glaserjeva je poudarila, da se ji tovrstne tematike v trenutnem družbenem ozračju niso zdele zabavne, temveč trivialne, zato se je odločila za drugačen ton prireditve. Komičarka je med intervjujem navedla, da je zavrnila celo predloge uveljavljenih kolegov, kot je Steve Martin, ki ji je poslal šalo o Trumpovem preimenovanju prizorišča prireditve. Po nasvetu samega Martina in lastnem premisleku je ugotovila, da omenjanje predsednikovega imena ne bi bilo primerno za vzdušje večera. Namesto tega se je raje osredotočila na zabavno industrijo in filmske ustvarjalce, s čimer je želela ohraniti nevtralno in sproščeno okolje brez političnih trenj, ki trenutno polarizirajo ameriško javnost. Posebej je izpostavila, da je opustila tudi besedne igre glede protestov proti agenciji ICE, saj bi se ji zdelo neokusno, če bi se na tako pomembni kulturni prireditvi šalila o resnih vprašanjih priseljevanja. Glaserjeva, ki je prireditev vodila že drugo leto zapored, je s svojo odločitvijo požela precejšnje odobravanje kritikov, ki so pohvalili njeno osredotočenost na dosežke v filmski in televizijski produkciji namesto na vsakodnevne politične spore.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je dosegla dogovor s Konferenco katoliških škofov ZDA (USCCB), ki bo tujim duhovnikom, redovnikom in drugim verskim delavcem omogočil lažje pridobivanje vizumov za delo v Združenih državah Amerike. Dogovor je bil sklenjen po pogovorih med Trumpom in nadškofom Paulom Coakleyjem, ki vodi USCCB. Verska skupnost je to potezo pozdravila kot ključno za nemoteno delovanje cerkvenih institucij, ki se zanašajo na mednarodno osebje. Istočasno so se v javnosti znova pojavila ugibanja o zdravstvenem stanju in življenjskem slogu 79-letnega predsednika. Robert F. Kennedy Jr., ameriški sekretar za zdravje, je izrazil začudenje nad predsednikovo vitalnostjo glede na njegove znane prehranjevalne navade, ki vključujejo redno uživanje hitre hrane in dietnih gaziranih pijač. Kljub kritikam glede diete je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt julija 2025 sporočila, da so podrobni zdravniški pregledi potrdili, da Trump nima znakov popuščanja srca ali ledvic, čeprav so mu diagnosticirali blago kronično vensko popuščanje. Trump te navedbe o svojem odličnem zdravju redno uporablja kot politično orodje v primerjavi s svojimi političnimi nasprotniki, predvsem Joejem Bidnom. Čeprav so njegovi prehranski vzorci, ki po navedbah nekdanjih svetovalcev temeljijo na štirih glavnih skupinah – McDonald'su, KFC-ju, pici in dietni coli – pogosto tarča kritik medicinske stroke, predsednik vztraja pri svoji kondicijski pripravljenosti za vodenje države. Ta dvojnost med osebno disciplino in politično močjo ostaja ena osrednjih tem njegovega mandata.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je napovedal ostrejšo politiko za zaščito ameriškega dolarja kot vodilne svetovne rezervne valute, kar nekateri analitiki označujejo za sodobno različico Monroejeve doktrine. Njegova strategija je usmerjena predvsem proti državam skupine BRICS, v kateri imata ključno vlogo Kitajska in Rusija. Trump namerava omejiti vpliv teh držav v obeh Amerikah in preprečiti prizadevanja za dedolarizacijo, s katero želijo te države zmanjšati odvisnost od ameriškega finančnega sistema. Podatki Mednarodnega denarnega sklada kažejo, da se je delež dolarja v svetovnih deviznih rezervah v zadnjih dveh desetletjih znižal z več kot 70 odstotkov na manj kot 60 odstotkov. Medtem ko dolar ostaja ključen za mednarodno trgovino in državna posojila, vzpon Kitajske in njeno povečanje deleža rezerv predstavljata neposreden izziv ameriški finančni moči. Trumpova administracija meni, da je ohranitev prevlade dolarja nujna za ohranitev nizkih stroškov zadolževanja ZDA in izvajanje globalnega finančnega vpliva. Kritiki opozarjajo, da bi lahko agresivni ukrepi, kot so nove carine ali omejitve za države, ki se odmikajo od dolarja, povzročili dodatne napetosti v svetovnem gospodarstvu. Kljub temu Trump poudarja, da je zaupanje v dolar temelj ameriške nacionalne varnosti. Razprave o prihodnosti dolarja kot globalne valute so postale še bolj intenzivne zaradi vprašanj o dolgoročni stabilnosti ameriškega javnega dolga in geopolitičnih premikov na globalnem jugu.

Ameriške vojaške sile so v Karibskem morju v okviru poostrenega nadzora uprave predsednika Trumpa zasegle šesto tanker-ladjo, povezano z Venezuelo. Pripadniki mornariške pehote in mornarji iz združene namenske skupine Southern Spear so v koordinaciji z ministrstvom za domovinsko varnost v zgodnjih jutranjih urah prestregli plovilo Motor/Tanker Veronica. Operacija je bila izvedena z letalonosilke USS Gerald R. Ford, kar potrjuje stopnjevanje ameriškega pritiska na nezakonito trgovino z nafto v regiji. Zaseg predstavlja nadaljevanje strategije blokade venezuelskih naftnih derivatov, ki jo je uvedel predsednik Donald Trump z namenom omejevanja prihodkov režima v Caracasu. Do zdaj so ameriške sile v sklopu te kampanje zajele že šest tankerjev, ki so kršili sankcije ali delovali v okviru domnevno nezakonitih transportnih mrež. Ameriško južno poveljstvo (SOUTHCOM) je poudarilo, da so takšne akcije ključne za zagotavljanje regionalne varnosti in izvajanje mednarodnih sankcij. Zadnji incident dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom, hkrati pa vpliva na logistične poti nafte v Karibih. ZDA trdijo, da s temi ukrepi preprečujejo financiranje avtoritarnega vodenja Venezuele, medtem ko se napetosti na morju še naprej stopnjujejo. Mornarica napoveduje nadaljevanje aktivnega spremljanja sumljivih plovil v mednarodnih vodah okolice Latinske Amerike.

Bela hiša je v uradni izjavi poudarila, da nedavna napoved o napotitvi evropskih vojaških sil na Grenlandijo ne bo vplivala na stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede te strateško pomembne arktične regije. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na tiskovni konferenci pojasnila, da so bili pogovori med ameriškimi uradniki ter visokimi predstavniki Danske in Grenlandije produktivni, vendar Washington ne namerava spreminjati svojih zunanjepolitičnih ciljev. Administracija predsednika Trumpa naj bi po navedbah uradnih virov Grenlandijo še naprej obravnavala kot ključno območje za ameriške nacionalne interese, ne glede na povečano vojaško prisotnost evropskih zaveznic. Sporočilo jasno nakazuje, da Združene države Amerike ne nameravajo odstopiti od svojega vpliva na otoku, ki ga Washington že dlje časa vidi v luči morebitnega odkupa ali vsaj tesnejšega strateškega partnerstva. Napetosti med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede vprašanja suverenosti in nadzora nad Grenlandijo se s tem dodatno stopnjujejo. Medtem ko Danska in lokalne grenlandske oblasti poudarjajo pomen evropskega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti, ameriška stran vztraja pri svoji neodvisni agendi, ki jo narekuje politika 'Amerika na prvem mestu'.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naznanil uradno ustanovitev odbora za mir v Gazi. Gre za organ, ki bo po načrtih ameriške administracije nadziral upravljanje palestinske enklave in bdel nad izvajanjem mirovnega procesa v regiji. Čeprav je predsednik potrdil vzpostavitev telesa, podrobnejših informacij o konkretnih pristojnostih ali časovnici delovanja v javni objavi ni podal. Odbor bo sestavljalo 15 članov, katerih imena naj bi bila po Trumpovih napovedih razkrita v kratkem. Ustanovitev tega organa neposredno predvideva širši mirovni načrt za Gazo, ki ga pripravlja Washington. Odločitev predstavlja pomemben korak v zunanji politiki ZDA do bližnjevzhodnega vprašanja, vendar ostaja nejasno, kako bodo na takšno enostransko imenovanje nadzornega telesa odgovorili lokalni in mednarodni akterji. Uradni Washington naj bi z odborom poskušal vzpostaviti stabilnejšo strukturo upravljanja po končanju aktivnih spopadov. Kljub optimizmu v izjavah predsednika pa kritiki opozarjajo na pomanjkanje jasne vloge palestinskih predstavnikov v tem procesu. Za zdaj vsi nadaljnji koraki ostajajo odvisni od potrditve seznama članov, ki bodo neposredno vplivali na politično prihodnost območja Gaze.

Gospodarska slika v Aziji je ob koncu leta 2025 kazala mešane rezultate, saj so Tajvan, Malezija in Kitajska ubrale različne razvojne poti. Tajvan je zaradi izjemnega razcveta tehnologije umetne inteligence in močnega izvoza dosegel sedemodstotno gospodarsko rast, s čimer se je po bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca uvrstil pred Japonsko in Južno Korejo. Kljub pozitivnim številkam se tamkajšnja vlada sooča z izzivi strukturnih neravnovesij in vprašanjem minimalne plače. Malezija je v četrtem četrtletju leta 2025 presegla pričakovanja trgov in zabeležila 5,7-odstotno rast BDP, kar je najhitrejša stopnja rasti v zadnjem letu. Država je uspešno kljubovala pritisku visokih ameriških carin, kar kaže na odpornost njenega izvoznega sektorja. To predstavlja pomemben preobrat v primerjavi s prejšnjimi napovedmi mednarodnih bank, ki so bile zaradi globalnih negotovosti bolj pesimistične. Nasprotno pa se Kitajska sooča s precejšnjim upočasnjevanjem. Po podatkih Bloomberga in Reutersa naj bi rast v zadnjem četrtletju padla na približno 4,4 odstotka, kar bi bila najnižja raven v zadnjih treh letih. Glavni razlogi za ohlajanje so šibko domače povpraševanje, zgodovinski upad naložb in prevelika odvisnost od izvoza, čeprav je državi uspelo doseči letni cilj rasti pri 4,9 odstotka.

Najnovejša raziskava Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR) razkriva, da zunanjepolitična agenda ameriškega predsednika Donalda Trumpa z geslom "Amerika na prvem mestu" nehote pospešuje vzpon Kitajske kot vodilne svetovne sile. Po ugotovitvah raziskave, ki je zajela skoraj 26.000 ljudi v 21 državah, se v mednarodni javnosti krepi prepričanje, da Združene države Amerike izgubljajo svojo prevladujočo vlogo, kar utira pot vzpostavitvi resnično multipolarnega sveta. Anketiranci iz ključnih držav, vključno z Rusijo, Kitajsko, Veliko Britanijo in Brazilijo, so v letu dni po vrnitvi Trumpa na oblast izrazili mnenje, da Kitajska postaja vse močnejša in vplivnejša. Strokovnjaki think-tanka ob tem poudarjajo, da ameriški izolacionizem in trgovinski protekcionizem ustvarjata prazen prostor v mednarodni diplomaciji, ki ga strateško zapolnjuje Peking. Večina vprašanih meni, da se ravnovesje moči neizogibno nagiba v prid azijske velesile. Rezultati študije kažejo na pomemben premik v globalni percepciji geopolitike, kjer se Združene države Amerike ne dojemajo več kot edini hegemon. Namesto tega se svetovne regije vedno bolj zanašajo na alternativna partnerstva, kar Kitajski omogoča širjenje gospodarskega in političnega vpliva pod krinko stabilnosti in gospodarskega sodelovanja. Takšni trendi bi lahko dolgoročno preoblikovali zavezništva in mednarodne standarde, ki so veljali od konca hladne vojne.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in podpredsednik Združenih držav Amerike J. D. Vance na srečanju nista uspela razrešiti nesoglasij glede prihodnosti Grenlandije. Po poročanju tujih medijev je vest o tem, da bo pogajanja vodil Vance namesto pričakovanega državnega sekretarja Marca Rubia, povzročila zaskrbljenost tako v Københavnu kot v Nuuku. Politika sta se kljub razlikam dogovorila za ustanovitev delovne skupine na visoki ravni, ki bo podrobneje preučila interese ameriškega predsednika Donalda Trumpa v povezavi z otokom. Danska stran je v pogajanja vstopila z zadržanostjo, saj podpredsednika Vancea nekateri krogi vidijo kot oviro pri vzpostavljanju konstruktivnega dialoga. Grenlandska in danska oblast sta sprva načrtovali mirne razprave o varnostnih in gospodarskih vprašanjih, vendar je neposredna vključenost Vancea spremenila dinamiko srečanja. Neimenovani viri navajajo, da v regiji prevladuje občutek nezaupanja do podpredsednikovih stališč. Ustanovitev skupne delovne skupine predstavlja poskus ohranitve diplomatskih kanalov odprtih, čeprav konkretnih rešitev glede suverenosti ali razširjenega ameriškega vpliva na otoku še ni na obzorju. Grenlandija ostaja strateško ključna točka v Arktiki, kjer si Združene države Amerike prizadevajo okrepiti svojo prisotnost zaradi varnostnih razlogov in naravnih virov, kar pa sproža trenja z dansko diplomacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump se je z guvernerji več severovzhodnih zveznih držav dogovoril za usmerjanje operaterja PJM Interconnection k izvedbi nujne veleprodajne dražbe električne energije. Namen pobude je spodbuditi tehnološka podjetja k financiranju gradnje novih elektrarn, kar bi omogočilo zadostitev naraščajočemu povpraševanju po energiji zaradi razvoja umetne inteligence. Načrt predvideva, da bi tehnološki velikani tekmovali za 15-letne pogodbe, s katerimi bi zagotovili sredstva za nove proizvodne zmogljivosti v vrednosti približno 15 milijard dolarjev. Operater PJM, ki oskrbuje več kot 67 milijonov ljudi od srednjeatlantske regije do srednjega zahoda, se sooča z izzivi stabilnosti omrežja ob hitrem širjenju podatkovnih centrov. Po poročanju Bloomberga bo pobuda dobila obliko neobvezujoče izjave o načelih, ki jo bodo poleg Trumpovega sveta za nacionalno energetsko prevlado podpisali tudi guvernerji Pensilvanije, Ohia, Virginije in drugih držav. Tehnološka podjetja bi po tem modelu krila stroške gradnje ne glede na dejansko porabo proizvedene elektrike, kar naj bi razbremenilo gospodinjstva in znižalo njihove račune za javne storitve. Ukrepi bi lahko imeli daljnosežne posledice tudi za sektor rudarjenja kriptovalut in širše gospodarstvo pred vmesnimi volitvami leta 2026. Z usmerjanjem zasebnega kapitala v energetsko infrastrukturo si administracija prizadeva zmanjšati stroške električne energije, ki so se v zadnjem obdobju zvišali. Pobuda predstavlja premik k modelu, kjer neposredni veliki porabniki energije neposredno investirajo v osnovno infrastrukturo, s čimer se poskuša premostiti vrzel med razpoložljivimi viri in potrebami sodobne tehnološke industrije.

Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Kristalina Georgieva je v intervjuju za agencijo Reuters izjavila, da je organizacija pripravljena podpreti Venezuelo, vendar morajo ključni delničarji sklada najprej uradno priznati vodstvo države. Pogoj za začetek finančne pomoči je tudi uradna prošnja venezuelske vlade, ki pa je z institucijo praktično prekinila stike leta 2019 pod režimom Nicolása Madura. Georgieva je poudarila, da strokovnjaki MDS kljub pomanjkanju komunikacije pozorno spremljajo gospodarske kazalnike v državi. Direktorica sklada je izrazila resno zaskrbljenost nad gospodarskim stanjem v državi, kjer se inflacija ponovno pospešuje, kar bi lahko vodilo v novo obdobje hiperinflacije. Opozorila je tudi na obsežno migracijsko krizo, saj je državo v zadnjih letih zapustilo približno osem milijonov ljudi. Ta demografski odliv je po njenih besedah povzročil večje krčenje gospodarstva kot vojna v Ukrajini, saj je delež izseljenega prebivalstva sorazmerno večji. Poleg razmer v Latinski Ameriki se je Georgieva dotaknila tudi pomena neodvisnosti centralnih bank. Izrazila je jasno podporo predsedniku ameriških zveznih rezerv (Fed) Jeromeu Powllu, ki se sooča s pritiski in preiskavami s strani administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Poudarila je, da je avtonomija finančnih institucij ključna za ohranjanje stabilnosti svetovnega gospodarstva.

Bela hiša je sporočila, da je iranski režim ustavil načrtovane usmrtitve približno 800 protestnikov, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump Teheran opozoril na hude posledice v primeru nadaljnjega nasilja. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je navedla, da je nenadna ustavitev usmrtitev neposredna posledica pritiska administracije Združenih držav Amerike, ki si prizadeva za končanje brutalnega zatiranja civilnih nemirov v islamski republiki. Čeprav navedbe o točnem številu in naravi ustavljenih usmrtitev ostajajo neodvisno nepreverjene, Washington poudarja, da gre za pomemben premik v ravnanju iranskih oblasti. Napetosti med državama so se v zadnjih tednih stopnjevale, saj je Trumpova administracija uporabila ostre diplomatske in ekonomske grožnje za stabilizacijo razmer v regiji in zaščito udeležencev protivladnih protestov. Dogodek predstavlja nadaljevanje zaostrene zunanje politike Združenih držav Amerike do Irana, ki temelji na načelu maksimalnega pritiska. Po navedbah ameriških uradnikov je prav odločna retorika predsednika Trumpa prisilila Teheran v umik od načrtovanih kaznovalnih ukrepov, ki bi dodatno destabilizirali državo in povzročili mednarodno obsodbo.

Ameriški senat je v četrtek sprejel obsežen proračunski sveženj, s katerim je zavrnil predlog predsednika Donalda Trumpa za drastično, 24-odstotno zmanjšanje sredstev za vesoljsko agencijo Nasa. Novi proračun v višini 24,4 milijarde dolarjev predstavlja le 1,6-odstotno zmanjšanje glede na prejšnje leto, s čimer so senatorji ohranili ključne znanstvene misije, ki bi bile ob uveljavitvi prvotnega predloga ogrožene. Medtem ko je Bela hiša zahtevala skoraj prepolovitev sredstev za direktorat za znanstvene misije, so zakonodajalci zagotovili 7,25 milijarde dolarjev, kar bo omogočilo nadaljevanje večine od 55 načrtovanih projektov. Istočasno se v Washingtonu stopnjujejo pritiski za znatno povečanje obrambnega proračuna. Admiral Daryl Caudle, poveljnik pomorskih operacij, je javno pozval, naj Združene države Amerike za obrambo namenijo več kot štiri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Po njegovih besedah bi ta "nova normalnost" znašala približno 1,25 bilijona dolarjev letno, kar bi po mnenju vojaškega vrha zagotovilo ustrezno stopnjo pripravljenosti in odvračanja v trenutnem geopolitičnem okolju. Predsednik Trump je za leto 2027 že napovedal obrambni proračun v višini 1,5 bilijona dolarjev. Dodatne polemike je povzročila ocena proračunskega urada kongresa (CBO) glede stroškov preimenovanja obrambnega ministrstva v ministrstvo za vojno. Uvedba sekundarnega naziva, ki jo je Trump odredil z izvršnim ukazom, bi lahko stala od 10 do 125 milijonov dolarjev, odvisno od obsega implementacije. Kritiki, med njimi senatorka Tammy Duckworth, opozarjajo, da gre za nepotrebno trošenje proračunskih sredstev, ki bi jih lahko porabili za oskrbo vojnih veteranov ali druge socialne programe. Ministrstvo za obrambo urada CBO še ni seznanilo s podrobnostmi izvedbe preimenovanja, zato končni znesek ostaja negotov.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je objavila seznam športnih tekmovanj, ki so uvrščena med "večje športne dogodke", za katere veljajo izjeme pri nedavno uveljavljeni splošni prepovedi izdajanja vizumov. Ta odločitev bo športnikom, trenerjem in spremljevalnemu osebju omogočila vstop v državo za namen udeležbe na specifičnih tekmovanjih, kljub siceršnjim strogim omejitvam potovanj v Združene države Amerike. Seznam izjem vključuje številna profesionalna tekmovanja in turnirje, ki so ključni za ameriško športno industrijo, vendar pa presenetljivo ne vključuje svetovnega prvenstva v nogometu leta 2026 in olimpijskih iger leta 2028. Ukrep je bil sprejet po pritisku športnih lig, ki so si prizadevale za jasnost glede statusa mednarodnih udeležencev v času zaostrenih migracijskih politik. Uradniki so pojasnili, da so te izjeme nujne za nemoten potek profesionalnega športa, ki predstavlja pomemben del gospodarske dejavnosti. Kljub temu odločitev sproža vprašanja o doslednosti vizumske politike, saj nekateri največji svetovni dogodki v prihodnosti vsaj za zdaj niso bili vključeni v to kategorijo posebnih obravnav.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel člane hokejskega moštva Florida Panthers, ki so v letu 2025 ponovno osvojili naslov prvakov lige NHL. Ekipa s Floride je v prestolnico prispela na tradicionalni sprejem po zmagi v finalu Stanleyjevega pokala, kjer so slavili že drugo leto zapored. Predsednik je med slovesnostjo poudaril izjemen športni dosežek moštva in njihovo vztrajnost na poti do zaporednih naslovov. Ob robu dogodka v Ovalni pisarni se je Trump srečal tudi z igralci in vodstvom italijanskega nogometnega kluba Juventus FC, ki so bili prav tako na obisku v Washingtonu. Srečanje s predstavniki torinskega velikana je potekalo 18. junija 2025, kar kaže na pestro diplomatsko in športno dogajanje v predsedniški rezidenci v tem obdobju. Dogodek je služil kot platforma za promocijo mednarodnega športnega sodelovanja in proslavo ameriških športnih uspehov. Sprejemi zmagovalcev severnoameriških profesionalnih lig so v Beli hiši ustaljena tradicija, vendar sta tokratna zaporedna zmaga Floride in prisotnost evropskega nogometnega kolektiva vnesli dodatno težo dogodku. Panthers so s tem potrdili svojo prevlado v hokejskem svetu, medtem ko obisk Juventusa nakazuje na širjenje vpliva evropskega nogometa na ameriškem trgu.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v Beli hiši predala svojo Nobelovo nagrado za mir. Machado je upala, da bo v zameno za nagrado pridobila Trumpovo podporo v Venezueli po padcu Madurovega režima, vendar ni prejela zagotovil.

Veleposlanik Združenih držav Amerike pri Združenih narodih je sporočil, da so glede morebitnega posredovanja v Iranu za Washington odprte vse možnosti. Napoved sledi poročilom o naraščajočem nasilju v državi, kjer naj bi bilo po določenih navedbah ubitih že več tisoč ljudi. Ameriška stran poudarja, da je njihov primarni cilj ustaviti nadaljnje prelivanje krvi in zagotoviti stabilnost v regiji. Predstavnik ZDA je v svojem nagovoru izpostavil, da je predsednik Donald Trump človek dejanj in ne zgolj besed, kar naj bi bila po njegovih besedah pogosta težava znotraj struktur Združenih narodov. Washington s temi izjavami stopnjuje pritisk na iranski režim, pri čemer ne izključujejo niti vojaškega posredovanja, če bi se razmere še dodatno zaostrile oziroma če diplomatska prizadevanja ne bi obrodila sadov. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja zaostrovanje retorike, saj bi kakršna koli neposredna intervencija v Iranu pomenila korenito spremembo varnostne arhitekture na Bližnjem vzhodu. Čeprav so konkretni načrti še neznani, uporaba fraze o vseh možnostih na mizi jasno nakazuje na pripravljenost ZDA na uporabo sile v primeru neuspeha mednarodnega pritiska.

Mehika se je leta 2025 pozicionirala kot vodilna dobaviteljica nafte in naftnih derivatov na Kubo, pri čemer je država na otok pošiljala predvsem surovo nafto najvišje kakovosti. Po podatkih državnega naftnega podjetja Pemex je Mehika med januarjem in septembrom 2025 na Kubo izvozila energentov v skupni vrednosti 400 milijonov dolarjev. Ta porast pošiljk predstavlja močan trend utrjevanja energetskih vezi med državama v obdobju, ko se Kuba sooča s hudo energetsko krizo. Poročila razkrivajo precejšnja neskladja v uradnih podatkih o izvozu, saj je Mehika Združenim državam Amerike poročala le o 13 odstotkih dejanskih pošiljk goriva na Kubo. Medtem ko Mehika doma zadržuje nafto nižje kakovosti, v Havano pošilja svojo najlažjo in najbolj kakovostno surovo nafto, kar dodatno poudarja strateško naravo teh pošiljk. Takšna praksa je povzročila napetosti v diplomatskih odnosih, zlasti z Washingtonom, ki ohranja strog gospodarski embargo proti Kubi. Operacije podjetja Pemex kažejo na namerno politiko podpore kubanskemu režimu s strani mehiške vlade. Kljub pritiskom mednarodne skupnosti in tveganju sankcij, se je Mehika odločila za vlogo glavnega energetskega poroka za otok. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti podatki o prikritem izvozu sprožili ostrejše odzive ameriške administracije, ki pozorno spremlja vsako kršitev omejitev trgovanja z energenti na karibskem območju.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo, 15. januarja, napovedal uradno ustanovitev mirovnega sveta za območje Gaze, kar predstavlja ključni mejnik v drugi fazi ameriškega načrta za končanje spopadov v palestinski enklavi. Trump je novico objavil na svojem družbenem omrežju Truth Social, kjer je poudaril, da je odbor pripravljen prevzeti svojo vlogo pri stabilizaciji razmer. Gre za strateški premik v ameriški zunanji politiki, ki se pod novo upravo osredotoča na neposredno posredovanje pri doseganju trajnega premirja med spopadajočimi se stranmi. Svet za mir bo deloval kot osrednji organ za nadzor nad izvajanjem sporazumov in zagotavljanje humanitarne pomoči, hkrati pa bo služil kot diplomatska platforma za nadaljnja pogajanja. Po navedbah tiskovne agencije AFP je ustanovitev tega telesa del širšega prizadevanja Združenih držav Amerike za ponovno vzpostavitev varnosti na Bližnjem vzhodu. Člani komisije in njihove specifične pristojnosti bodo podrobneje opredeljeni v prihodnjih dneh, ko se bo načrt začel izvajati v praksi. Trumpova administracija s tem korakom utrjuje svojo vlogo glavnega mediatorja v regiji, vendar pa odločitev sproža različne odzive v mednarodni javnosti. Kritiki in podporniki pozorno spremljajo, kako bo novoustanovljeni svet sodeloval z lokalnimi oblastmi in drugimi mednarodnimi akterji, saj druga faza načrta predvideva zahtevne korake pri obnovi infrastrukture in zagotavljanju politične stabilnosti na območju Gaze. Napoved predstavlja pomemben odmik od prejšnjih diplomatskih pristopov in stavi na večji vpliv Washingtona na terenu.

Vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) Kiril Dmitrijev je izjavil, da bo naslednja strateška tarča ameriškega predsednika Donalda Trumpa Kanada. Dmitrijev je svojo oceno podal v luči Trumpovih preteklih interesov po širitvi ameriškega ozemlja in vpliva, pri čemer je kot predhodni primer navedel predsednikovo zanimanje za nakup Grenlandije. Po mnenju ruskega uradnika se bodo ameriška prizadevanja zdaj usmerila proti severni sosedi. Izjave Dmitrijeva so bile podane v petek, 16. januarja, in odražajo ruski pogled na zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod vodstvom Trumpa. Čeprav uradni Washington ni potrdil nobenih načrtov glede Kanade, Dmitrijev poudarja, da gre za logično nadaljevanje geopolitične smeri, ki jo je začrtala trenutna ameriška administracija. Analitiki opozarjajo, da gre pri tovrstnih izjavah ruskih predstavnikov pogosto za retorične manevre, namenjene vnašanju nemira med zahodne zaveznice. Kljub temu so trditve pritegnile pozornost mednarodne javnosti, saj neposredno namigujejo na morebitne nove napetosti v severnoameriški regiji in spremembe v diplomatskih odnosih med Washingtonom in Ottawo.

Vodja vojske narodne osvoboditve (ELN), ene največjih oboroženih gverilskih skupin v Kolumbiji, je v izjavi za javnost poudaril pripravljenost na zavezništvo z drugimi uporniškimi organizacijami v primeru ameriškega vojaškega posredovanja. Poveljnik ELN je izpostavil, da bi bila skupina pripravljena pozabiti na notranje spore in se združiti z ostalimi oboroženimi frakcijami, če bi bilo potrebno braniti državo pred tujim agresorjem. Ta poziv prihaja v času povečanih napetosti v regiji in ob ugibanjih o morebitnih vojaških načrtih Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki. Poziv k enotnosti je neposreden odziv na politiko nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Kolumbijo in sosednjo Venezuelo večkrat postavil v središče svoje zunanjepolitične retorike. ELN meni, da bi morebiten napad na Venezuelo ali neposredno vmešavanje v kolumbijske notranje zadeve zahtevalo skupen odpor vseh militantnih skupin, vključno s tistimi, ki so v preteklosti delovale kot tekmice. Organizacija s tem poskuša utrditi svojo politično vlogo pod pretvezo domoljubne obrambe. Strokovnjaki opozarjajo, da takšne izjave dodatno destabilizirajo varnostne razmere v Kolumbiji, kjer mirovni procesi z različnimi gverilskimi skupinami potekajo počasi in s številnimi zapleti. Morebitno povezovanje različnih oboroženih skupin, ki vključujejo tudi odpadniške frakcije nekdanje organizacije FARC, bi pomenilo resno grožnjo kolumbijski vladi in regionalni stabilnosti, saj bi se s tem povečala operativna moč upornikov na terenu.

Vojaki iz več držav članic zveze Nato so danes prispeli na Grenlandijo, kar predstavlja neposreden odgovor na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o strateškem pomenu in morebitni priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja k Združenim državam Amerike. Napotitev sil je interpretirana kot jasno sporočilo evropske zavezanosti ozemeljski celovitosti Danske in hkrati kot preizkus transatlantskih odnosov pod novo ameriško administracijo. Čeprav se uradni Washington na prihod enot javno še ni odzval s spremembo retorike, poteza Evropske unije in zavezništva nakazuje na stopnjevanje priprav na nove geopolitične pritiske. Operacija poudarja naraščajočo strateško vrednost Arktike, kjer se križajo interesi velesil zaradi novih pomorskih poti in naravnih virov. Danska vlada je ob podpori evropskih partneric s tem dejanjem utrdila svojo suverenost nad otokom, medtem ko Trumpova administracija Grenlandijo vidi predvsem skozi prizmo nacionalne varnosti in gospodarske ekspanzije. Razporeditev vojaških sil tako ne služi le obrambnim namenom, temveč deluje kot diplomatsko orodje za ohranjanje statusa quo v regiji. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti dogodki sprožili dolgotrajnejša trenja znotraj severnoatlantskega zavezništva. Združene države Amerike so v preteklosti že izrazile željo po nakupu otoka, vendar je trenutna situacija, ki vključuje vojaško prisotnost zaveznic, prvi resnejši fizični odraz nasprotovanja ameriškim ozemeljskim ambicijam na severu.

Neel Kashkari, predsednik podružnice Zveznih rezerv (Fed) v Minneapolisu, je v javnem nagovoru 14. januarja 2026 poudaril nujnost neodvisnosti osrednje ameriške denarne institucije. Njegov odziv prihaja po tem, ko je ameriško pravosodno ministrstvo (DOJ) sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Feda Jeromu Powellu. Kashkari je dejanje Trumpove administracije označil za zaskrbljujoč poseg v monetarno politiko in pozval javnost k razumevanju pomena avtonomije centralne banke za zagotavljanje gospodarske stabilnosti. Podporo Powellu so izrekli tudi guvernerji desetih tujih centralnih bank, med njimi guvernerka avstralske centralne banke Michele Bullock, ki so v skupni izjavi poudarili, da neodvisnost institucijam omogoča sprejemanje nujnih, a včasih politično nepriljubljenih ukrepov za obvladovanje inflacije. Spor se je dodatno zaostril zaradi očitkov glede 2,5 milijarde dolarjev vredne prenove sedeža Feda. Čeprav Trumpova administracija trdi, da je Powell zavajal kongres glede stroškov, dokumentacija razkriva, da je Powell že julija prejšnjega leta senatorjem poslal podrobna pojasnila o projektu in proračunskih prekoračitvah. Analitiki opozarjajo, da bi neposreden prevzem nadzora nad Fedom s strani Bele hiše lahko povzročil pretrese na svetovnih finančnih trgih. Kashkari je obrambo Powella izkoristil tudi za pojasnilo prihodnjih korakov, pri čemer je omenil možnost znižanja obrestnih mer v letu 2026, če bodo gospodarske razmere to dopuščale. Trenutne napetosti med izvršno oblastjo in centralno banko predstavljajo enega največjih izzivov za ameriški finančni sistem v zadnjih desetletjih.

Vrednost kriptovalute XRP se je po obdobju volatilnosti stabilizirala pri ključni ravni podpore, kjer so vlagatelji ponovno začeli testirati moč bikovskega trenda. Kljub začetni izgubi zagona trgovci ponovno ocenjujejo tržne pogoje, medtem ko tehnični indikatorji kažejo na poskus stabilizacije cenovnih gibanj. Analitiki opozarjajo na pomen natančnega spremljanja grafikonov v trenutnem nepredvidljivem finančnem okolju, kjer digitalna sredstva ostajajo podvržena hitrim spremembam razpoloženja vlagateljev. Na področju finančne tehnologije je podjetje Leverate napovedalo trimesečno brezplačno obdobje uporabe celotnega paketa programov MetaTrader 4 in 5 za borzne posrednike. S tem ukrepom se podjetje odziva na vse večjo konkurenco med ponudniki tehnološke infrastrukture, saj želijo privabiti nove stranke z odpravo provizij in stroškov vzpostavitve sistemov. Ponudba vključuje celovito podporo, od strežnikov do upravljanja tveganj in plačilnih integracij, kar omogoča borznim hišam neposreden vstop na trge brez začetnih finančnih obremenitev. Hkrati podjetje ASSIST Software iz Romunije poudarja pomen integracije umetne inteligence in robotike neposredno v delovne procese strank. Podpredsednik za inovacije Gabriel Tironeac je izpostavil, da tehnologija prinaša vrednost le takrat, ko rešuje konkretne težave v proizvodnji in upošteva varnostne predpise ter obstoječe poteke dela. Podjetje se osredotoča na razvoj prilagojenih rešitev, kot so digitalni dvojčki, ki omogočajo varno testiranje sistemov pred njihovo implementacijo v fizično okolje.

Agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo izvedli nenavadno in agresivno hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post. Preiskava na njenem domu v zvezni državi Virginija je del širše preiskave o nepooblaščenem razkrivanju tajnih vladnih dokumentov, povezanih z dejavnostmi administracije predsednika Donalda Trumpa pri preoblikovanju zvezne uprave. Med preiskavo so agenti zasegli telefon, dva prenosna računalnika in pametno uro, medtem ko so novinarki pojasnili, da sama ni neposredna tarča preiskave, temveč zbirajo dokaze proti zunanjemu sodelavcu Pentagona. Operacija, ki jo je odobrilo samo vodstvo ministrstva za pravosodje, je neposredno povezana s primerom Aurelia Pereza-Lugonesa, sistemskega skrbnika z dostopom do strogo tajnih podatkov, ki je obtožen odtujitve obveščevalnih poročil. Hannah Natanson je v zadnjih mesecih intenzivno poročala o prizadevanjih Trumpove administracije za odpuščanje tisočev javnih uslužbencev in reorganizacijo vladnih agenc. Njena poročila so temeljila na številnih virih znotraj ministrstev, kar je vzbudilo pozornost preiskovalnih organov zaradi morebitne kršitve zakonodaje o varovanju tajnih podatkov. Odločitev za neposredno preiskavo bivališča novinarke je v Združenih državah Amerike sprožila val kritik s strani organizacij za svobodo tiska in civilnodružbenih skupin. Takšni ukrepi so v ameriški pravni praksi izjemno redki, saj običajno preiskovalci zahtevajo podatke preko sodnih pozivov za telefonske ali elektronske zapise. Vodstvo časnika Washington Post je izrazilo globoko zaskrbljenost nad ravnanjem zveznih oblasti, ki bi po njihovem mnenju lahko imelo odvračilni učinek na delo preiskovalnih novinarjev in svobodo govora.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da se voditelji evropskih držav nekdanjega in bodočega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa bojijo kot ognja. Njegove izjave so se pojavile v luči razprav o zunanjepolitičnih premikih in načrtih evropskih držav glede vojaške prisotnosti na Grenlandiji. Puškov meni, da ponovna izvolitev Trumpa povzroča precejšnjo negotovost v evropskih prestolnicah, kar vpliva na njihove strateške odločitve. Ruski politik je s temi besedami komentiral širši kontekst čezatlantskih odnosov, ki so bili v času prvega Trumpovega mandata zaznamovani s številnimi trenji glede financiranja zveze NATO in trgovinskih sporazumov. Po mnenju Puškova evropska elita nima jasne strategije za sodelovanje z nepredvidljivo ameriško administracijo, kar naj bi vodilo v defenzivno držo in strah pred morebitnimi novimi pritiski iz Washingtona. Čeprav gre za navedbe ruskega uradnika, ki odražajo uradno stališče Kremlja o razkolu znotraj zahodnega zavezništva, izjave poudarjajo napetosti, ki so prisotne v mednarodni politiki. Vprašanje Grenlandije in vojaške prisotnosti na tem območju ostaja ena izmed točk, kjer se prepletajo interesi evropskih sil in Združenih držav Amerike, kar Puškov izkorišča za utrjevanje narativa o šibkosti evropskega vodstva.

Po navedbah Ifo-ekonomistke Lisandre Flach bo carinska politika Donalda Trumpa za nemško gospodarstvo predstavljala trajen šok, z malo možnosti za izjeme. Članek ponavlja, da je Trumpova carinska politika pustila globoke posledice na nemškem gospodarstvu že eno leto po začetku njegovega mandata.

Združene države Amerike so začele premestitev letalonosilne udarne skupine in dodatnih vojaških sil na Bližnji vzhod zaradi zaostrenih razmer v regiji. Po poročanju ameriških medijev se v območje odgovornosti osrednjega poveljstva premika letalonosilka USS Abraham Lincoln, ki so jo odpoklicali iz Južnokitajskega morja. Flotila vključuje tudi jurišno podmornico ter druge bojne ladje, ki naj bi cilj dosegle v enem tednu. Operacija poleg pomorskih sil vključuje tudi namestitev dodatnih zračnih in kopenskih zmogljivosti. Premik vojaških sil se dogaja v času, ko se Iran spopada z obsežnimi protivladnimi protesti. Administracija v Beli hiši naj bi v tem okviru preučevala različne možnosti podpore demonstrantom, kar še dodatno povečuje napetosti med Washingtonom in Teheranom. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za neposreden odgovor na morebitne grožnje v regiji in poskus stabilizacije zavezniških položajev. Čeprav uradni viri poudarjajo obrambno naravo premikov, prisotnost letalonosilke in podmornice nakazuje na pripravljenost na morebitno vojaško posredovanje ali odvračanje iranskih povračilnih ukrepov.

Združene države Amerike so pod upravo predsednika Donalda Trumpa znatno povečale pritisk na mehiško vlado, da bi ta dovolila neposredno posredovanje ameriških vojaških sil ali agentov CIE na mehiškem ozemlju. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na ameriške uradnike, Washington zahteva odobritev za izvajanje skupnih operacij, katerih cilj bi bil uničenje laboratorijev za proizvodnjo fentanila in razbitje narkokartelov. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je tovrstne predloge že večkrat zavrnila in poudarila suverenost države. Napetosti med državama so se v zadnjem obdobju stopnjevale zaradi Trumpovih predlogov o vojaški pomoči, ki jih Mehika razume kot poseg v notranje zadeve. Kljub ponudbam iz Washingtona, da bi ZDA zagotovile tehnično in kadrovsko podporo pri spopadanju z organiziranim kriminalom, v Ciudad de Méxicu vztrajajo pri politiki, ki zavrača prisotnost tujih oboroženih sil na svojem ozemlju. Vprašanje boja proti trgovini z drogami tako ostaja osrednja točka trenj v dvostranskih odnosih. Razmere dodatno zapleta dejstvo, da ZDA vprašanje varnosti in boja proti mamilom povezujejo s širšo agendo, ki vključuje tudi migracijsko politiko in carinske grožnje. Medtem ko Washington trdi, da so radikalni ukrepi nujni za zajezitev epidemije odvisnosti od fentanila, mehiška stran opozarja na zmanjšanje pretoka drog in si prizadeva za diplomatsko rešitev sporov brez vojaškega posredovanja sosednje velesile.

Kitajski predsednik Xi Jinping je sprejel Marka Carneyja v Pekingu, s čimer sta državi po letih diplomatskih napetosti začeli obnavljati odnose, tudi zaradi pritiskov ameriških carin. Obe državi sta obljubili izboljšanje odnosov ob soočanju z novimi globalnimi izzivi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši gostil aktualne prvake hokejske lige NHL, ekipo Florida Panthers, ki so v sezoni 2024/25 osvojili Stanleyjev pokal. Med tradicionalnim sprejemom zmagovalcev je predsednik posebej izpostavil ruskega vratarja Sergeja Bobrovskega, ki ga je označil za legendarnega čuvaja mreže. Trump je poudaril ključno vlogo, ki jo je Bobrovski odigral pri uspehu ekipe na poti do naslova prvaka. Sprejem v Beli hiši je potekal v sproščenem vzdušju, kjer se je predsednik Združenih držav Amerike pogovarjal s člani strokovnega štaba in igralci. Pohvala ruskemu vratarju je v medijih odmevala predvsem zaradi njegove izjemne statistike v končnici in dejstva, da ostaja eden najboljših vratarjev v severnoameriški hokejski ligi. Bobrovski, ki velja za enega najbolj cenjenih igralcev na svojem položaju, je bil vidno počaščen ob predsednikovih besedah. Dogodek predstavlja nadaljevanje dolgoletne tradicije, po kateri ameriški predsedniki v svoji rezidenci sprejmejo najuspešnejše športne kolektive države. Florida Panthers so si obisk prislužili po zmagi v napetem finalnem nizu, kjer je bila prav obramba z Bobrovskim na čelu odločilen faktor za končno slavje.

Vlada predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa načrtuje uporabo zasebnih vojaških podjetij za zaščito energetskih objektov v Venezueli, s čimer se želi izogniti neposredni namestitvi ameriških oboroženih sil. Ta strateška odločitev je ključna za ponovni zagon venezuelske naftne industrije, ki jo pestita propadajoča infrastruktura in varnostna nestabilnost po odhodu Nicolása Madura. Glavna prednostna naloga Bele hiše ostaja povečanje proizvodnje nafte v državi z največjimi dokazanimi zalogami na svetu. Ameriška administracija si prizadeva prepričati velike naftne družbe k vrnitvi na venezuelski trg, vendar se te soočajo s tveganji zaradi morebitnega političnega vakuuma in groženj s strani narko-kartelov. Delcy Rodríguez, trenutna vršilka dolžnosti predsednice, se trudi ohraniti nadzor, medtem ko Trumpova ekipa v zasebnih varnostnih službah vidi rešitev za zagotavljanje dolgoročne varnosti brez vpletanja redne vojske. Poznavalci razmer ocenjujejo, da bo ta poteza prinesla velik finančni vzpon podjetjem, ki že imajo izkušnje v regiji in tesne vezi s trenutno ameriško oblastjo. Kljub ambicioznim načrtom pa ostajajo izzivi v obliki vojaških upornikov in organiziranega kriminala, ki bi lahko dodatno destabilizirali državo. Trumpova nepripravljenost za pošiljanje ameriških vojakov na tuja tla odraža njegovo širšo zunanjepolitično doktrino, hkrati pa ustvarja prostor za privatizacijo varnostnih operacij v strateško pomembnih energetskih vozliščih Latinske Amerike.

Mednarodne letalske družbe so kljub uradnemu odprtju zračnega prostora nad Iranom in Irakom ohranile previdnostne ukrepe ter se izogibale letom nad omenjenima državama. Odločitev prevoznikov je sledila izdaji iranskega obvestila NOTAM za celotno državo, kar je v svetovni javnosti sprožilo ugibanja o morebitnih novih vojaških zaostritvah. Čeprav je ameriški predsednik Donald Trump zagotovil, da neposredni napadi na Iran niso načrtovani, razmere ostajajo napete. Iranske oblasti so sosednje države, ki gostijo ameriška vojaška oporišča, uradno opozorile, da bodo v primeru ameriškega posredovanja ob nemirih v Iranu izvedle povračilne ukrepe proti tem bazam. Teheran je to sporočilo podal kot odgovor na Trumpove napovedi o "zelo ostrih ukrepih" v primeru usmrtitev protestnikov s strani iranskega režima. Stopnjevanje retorike med Washingtonom in Teheranom je tako neposredno vplivalo na varnostne protokole v mednarodnem letalskem prometu. Situacijo dodatno zapleta dejstvo, da so iranski državni mediji v svojih sporočilih uporabili vizualne elemente, ki namigujejo na pretekle poskuse atentatov na ameriškega predsednika, kar je še poglobilo nezaupanje med državama. Letalski prevozniki zaradi teh nepredvidljivih groženj in možnosti nenadne uporabe protiletalskih sistemov raje volijo daljše in dražje obvozne poti, kar vpliva na logistiko v celotni regiji Bližnjega vzhoda.

V Beli hiši in ameriških medijih se je razplamtela ostra razprava glede incidenta v Minneapolisu, kjer je agent službe ICE Jonathan Ross ubil Renee Nicole Good. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt se je v četrtek zapletla v besedni spopad z novinarjem Niallom Stanageem, ki ga je obtožila pristranskosti, potem ko je ta trdil, da je agent ravnal nepremišljeno in ubil žrtev brez opravičljivega razloga. Spor se je razširil tudi na poročanje mreže CBS, kjer so nekateri novinarji podvomili o resnosti poškodb agenta in stopnji stika med vozilom ter uradno osebo, kar je sprožilo očitke o poskusih zmanjševanja resnosti dogodka s strani različnih političnih taborov. Podpredsednik JD Vance je medtem skušal opravičiti dejanja agenta Rossa s sklicevanjem na pretekle nevarne dogodke, ki jih je agent preživel, vključno z navedbami, da so ga v preteklosti vlekli z vozilom. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko takšne izjave pravzaprav škodovale obrambi agenta, saj nakazujejo, da se je odzval na podlagi preteklih travm in ne na neposredno grožnjo v trenutku streljanja. Analitiki hkrati poudarjajo izjemno nizko verjetnost obsodbe zveznega agenta v ameriškem pravosodnem sistemu, kljub videoposnetkom, ki jih kritiki označujejo za obremenilne. Dogajanje v Minneapolisu je sprožilo širša vprašanja o taktiki službe ICE in njihovi odgovornosti do javnosti. Medtem ko vlada vztraja pri zaščiti svojih uslužbencev, so se pojavila poročila o oviranju preiskave s strani zvezne policije FBI, ki naj bi lokalnim preiskovalcem preprečila dostop do ključnih dokazov. Primer Renee Good ostaja v središču politične polarizacije med zagovorniki strogega izvajanja priseljenske politike in kritiki domnevne policijske brutalnosti.

Nečakinja Donalda Trumpa je ostro kritizirala Roberta F. Kennedyja mlajšega, češ da ogroža življenja. Zvezni sodnik je ustavil Trumpov poskus pridobitve občutljivih podatkov o registriranih volivcih, ki ga je označil za "brez precedensa in nezakonitega". Član Trumpovega kabineta naj bi našel način, kako se izogniti odgovornosti v zvezi z datotekami Jeffreyja Epsteina. The Wall Street Journal pa je posvaril pred posledicami želja Stephena Millerja.

Združene države Amerike so sporočile, da napotitev evropskih vojakov na Grenlandijo ne bo vplivala na njihove dolgoročne strateške cilje glede tega arktičnega otoka. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je s tem potrdila, da ostaja osredotočena na morebiten nakup Grenlandije, čeprav so tako lokalne oblasti na otoku kot tudi Danska takšne namere že večkrat odločno zavrnile. Ameriška administracija ostaja ravnodušna do nedavnih izvidniških misij evropskih sil v regiji. Evropski vojaki so na otok prispeli v okviru širših prizadevanj za zaščito arktičnih interesov, kar odraža naraščajoče geopolitične napetosti na tem območju. Kljub temu Washington poudarja, da prisotnost zavezniških sil iz Evrope ne spreminja njihovih načrtov ali želje po širitvi ameriškega vpliva na severu. Grenlandija postaja vse pomembnejša zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Danska vlada je v odzivu na ameriške težnje ponovila, da Grenlandija ni naprodaj, in poudarila avtonomijo otoka pri odločanju o lastni prihodnosti. Situacija povzroča določena trenja znotraj transatlantskih odnosov, saj evropske države s svojo vojaško navzočnostjo simbolično potrjujejo suverenost Danske nad tem strateškim ozemljem. Bela hiša za zdaj ne kaže znakov, da bi odstopila od svojih retoričnih ali diplomatskih pritiskov glede statusa otoka.

Tajvan in Združene države Amerike sta podpisala ključen trgovinski sporazum, ki predvideva znižanje ameriških uvoznih carin z 20 na 15 odstotkov. V zameno za ugodnejše pogoje trgovanja so se tajvanska podjetja, ki delujejo na področju polprevodnikov, zavezala k investicijam v ZDA v skupni višini vsaj 250 milijard dolarjev. Ta korak je namenjen predvsem razvoju domače ameriške proizvodnje kritične tehnologije in krepitvi gospodarskih vezi med Washingtonom in Tajpejem. Sporazum prihaja v času zaostrenih globalnih trgovinskih pogojev in predstavlja neposreden odgovor na carinsko politiko, ki jo je vpeljala administracija Donalda Trumpa. Glavni poudarek dogovora je na industriji polprevodnikov, ki velja za strateško najpomembnejši sektor za obe državi. Tajvanska stran si s tem zagotavlja stabilnejši dostop do ameriškega trga, medtem ko ZDA zmanjšujejo odvisnost od uvoza komponent. Dogovor sledi širšemu trendu selitve proizvodnje in kapitala v ZDA, kar so v preteklosti že storila nekatera evropska farmacevtska podjetja. Takšni sporazumi kažejo na novo realnost mednarodne trgovine, kjer so znižanja carin pogojena z neposrednimi kapitalskimi vložki v lokalno gospodarstvo, kar vpliva na celotno dobavno verigo visokotehnoloških izdelkov.

Združeno kraljestvo je na zadnji dražbi za sheme zelene energije zagotovilo rekordnih 8,4 gigavata (GW) zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju, kar predstavlja ključen korak k uresničitvi cilja o popolnoma čistem energetskem sistemu do leta 2030. Energetski minister Ed Miliband je izid dražbe označil za monumentalni uspeh, ki bo zagotovil energijo za približno 12 milijonov gospodinjstev. V okviru sedmega kroga dodeljevanja sredstev je bilo izbranih šest novih projektov, ki so kljub prvotnim strahovom glede visokih stroškov dosegli ceno okoli 91 funtov na megavatno uro. Kljub optimizmu vlade se projekt sooča z močnimi kritikami opozicije in nekaterih strokovnjakov zaradi finančnih obremenitev za končne porabnike. Kritiki, med katerimi izstopa senčna ministrica za energijo Claire Coutinho, opozarjajo, da bodo subvencije, ki jih bo vlada zagotavljala razvijalcem v naslednjih 20 letih, povzročile povišanje zneskov na položnicah za elektriko. Letni strošek subvencij bi lahko dosegel do 1,8 milijarde funtov, kar bi neposredno obremenilo britanske davkoplačevalce, saj so pogodbe indeksirane z inflacijo. Analitiki poudarjajo, da je bila ta dražba preizkus vladne agende za gospodarsko rast in energetsko neodvisnost. Čeprav so trenutne veleprodajne cene električne energije nižje od dogovorjenih cen na dražbi, vlada trdi, da bo dolgoročno zmanjšanje odvisnosti od plina znižalo skupne stroške energije. Uspeh dražbe prihaja po lanskem letu, ko državi ni uspelo privabiti nobenega ponudnika za vetrne elektrarne na morju, kar je tokratni rezultat postavilo v še pomembnejši strateški okvir.

Vladimir Putin je pozval k vzpostavitvi nove arhitekture mednarodne varnosti za rešitev konflikta v Ukrajini. Volodimir Zelenski se je odzval na obtožbe Donalda Trumpa, da blokira mirovni sporazum v Ukrajini. Rusija pa še vedno čaka uradni odgovor Združenih držav Amerike glede predloga za podaljšanje jedrskega sporazuma New START.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Zvezno prizivno sodišče je razveljavilo odločitev nižjega sodišča o izpustitvi Mahmuda Khalila iz imigracijskega zapora, kar je omogočilo njegovo ponovno aretacijo in morebitno deportacijo. Odločitev je bila sprejeta z razmerjem glasov 2 proti 1. Odvetniki Mahmuda Khalila načrtujejo pritožbo na to odločitev. Sodišče je odločilo, da okrožno sodišče nima pristojnosti, dokler postopki na imigracijskem sodišču niso zaključeni.

Združeno kraljestvo je napotilo vojaškega častnika na Grenlandijo, kjer se bo pridružil novim evropskim silam pod vodstvom Danske. Odločitev vlade premierja Keira Starmerja prihaja v času, ko Danska krepko povečuje svojo vojaško prisotnost na Arktiki in na območju visokega severa. Skupna operacija vključuje več zavezniških držav, njen cilj pa je okrepiti varnostno arhitekturo v strateško pomembni regiji. Napetosti na tem območju so se povečale zaradi ponovnih pozivov novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi Združene države Amerike prevzele nadzor nad tem ozemljem ali ga celo anektirale. Grenlandija je sicer samoupravno ozemlje pod suverenostjo Danske, vendar Trump meni, da bi moral otok postati ameriška postojanka iz varnostnih razlogov. Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je poudaril pomen zavezniškega sodelovanja pri ohranjanju stabilnosti. Britanski prispevek z enim samim častnikom simbolizira politično podporo Danski in evropskim zaveznikom, hkrati pa odraža previdno diplomatsko držo Londona v odnosih z Washingtonom. Operacija je neposreden odgovor na spreminjajoče se geopolitične razmere in ozemeljske ambicije, ki so se znova pojavile v mednarodnem prostoru. Povečana prisotnost sil NATO in evropskih partneric na Arktiki služi kot odvračilni dejavnik pred morebitnimi poskusi destabilizacije regije.

Ameriške oblasti so v Karibskem morju zasegle novo, že šesto cisterno, povezano z Venezuelo, sta 15. januarja 2026 potrdila dva uradnika Združenih držav Amerike. Operacija se je odvila v času povečanih napetosti in neposredno pred pomembnim diplomatskim srečanjem. Zasegi plovil so del širših prizadevanj Washingtona za uveljavljanje sankcij in nadzor nad trgovskimi potmi, ki so povezane z režimi pod ameriškimi embargi. Novica o zasegu je sovpadla s prvim uradnim srečanjem med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Machadova je srečanje označila za izvrstno, kar nakazuje na tesno usklajevanje med ameriško administracijo in opozicijskimi silami v Venezueli. Trumpova administracija s temi koraki krepi pritisk na Caracas, hkrati pa v regiji uveljavlja svojo zunanjepolitično strategijo. Analitiki opozarjajo, da so ti ukrepi povezani s širšo strategijo Donalda Trumpa, ki vključuje tudi napovedane carine za trgovinske partnerje Irana, s čimer želi izolirati države, ki kršijo ameriške trgovinske omejitve. Zasegi tankerjev v zadnjih tednih potrjujejo odločnost Združenih držav Amerike pri izvajanju sankcij, kar neposredno vpliva na globalne energetske trge in geopolitično stabilnost v Latinski Ameriki.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Maria Corina Machado se je v četrtek v Beli hiši sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ob tej priložnosti mu je podarila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir kot priznanje za njegov domnevni prispevek k svobodi Venezuele. Srečanje so v Beli hiši označili za pozitivno, čeprav je Trump pred tem javno izrazil prepričanje, da bi moral nagrado prejeti on, saj naj bi v času svojega mandata končal osem vojn. Simbolna gesta je sprožila številne kritike in polemike tako v mednarodni javnosti kot v institucijah, ki podeljujejo to prestižno priznanje. Nobelov inštitut je ob tem pojasnil, da so njihove odločitve dokončne in da nagrade ni mogoče prenašati, deliti ali odvzeti, zato Machado kljub predaji medalje ostaja edina uradna nosilka naziva. Kritiki so dejanje označili za nepotrebno ponižanje in poskus pridobivanja naklonjenosti ameriške administracije, medtem ko so se na Norveškem odzvali s prezirom do takšnega razvrednotenja nagrade. Dogodek odraža napete odnose med venezuelsko opozicijo, ki si prizadeva za strmoglavljenje režima Nicolasa Madura, in ameriško politiko. Čeprav so se pojavila ugibanja o morebitni delitvi nagrade, pravila Nobelovega sklada tega ne dopuščajo. Analitiki opozarjajo, da gre predvsem za politično potezo Machado, s katero želi utrditi zavezništvo z Washingtonom v boju za demokratični prehod v domovini, vendar pa je s tem tvegala ugled v mednarodnih diplomatskih krogih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek, 15. januarja 2026, odločno zavrnil trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Kijev ovira uresničevanje mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Zelenski je v odzivu na Trumpove izjave poudaril, da Ukrajina nikoli ni bila in ne bo ovira za vzpostavitev miru, ter izpostavil pomen nadaljnjih diplomatskih odnosov z Združenimi državami Amerike. Trumpove obtožbe je pred tem podprl tudi Kremelj, kar je dodatno zaostrilo retoriko med Washingtonom in Kijevom. Odziv Zelenskega prihaja v času povečanih pritiskov nove ameriške administracije na ukrajinsko vodstvo, naj pristane na pogoje za končanje spopadov. Ukrajinski predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da si njegova država prizadeva za pravičen mir, hkrati pa je zavrnil odgovornost za morebitne zastoje v pogajalskem procesu, ki jih je Trump pripisal ukrajinski strani. Situacijo pozorno spremljajo tudi evropski zavezniki, ki so pred kratkim razpravljali o varnostnih jamstvih po morebitnem premirju. Politična napetost med Belo hišo in ukrajinskim predsedstvom se odraža tudi v širši mednarodni skupnosti, saj bi morebitna sprememba ameriške podpore lahko bistveno vplivala na potek konflikta. Zelenski je ob tem poudaril, da Ukrajina ostaja zavezana diplomaciji, vendar pod pogoji, ki ne ogrožajo njene suverenosti in prihodnje varnosti.