Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal možnost uporabe zakona o uporu iz leta 1807, da bi v Minnesoto napotil zvezno vojsko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da namerava s tem ukrepom ustaviti protestnike, ki jih je označil za profesionalne agitatore in upornike. Po njegovih navedbah naj bi ti napadali uslužbence urada za priseljevanje in carine (ICE), ki po njegovem mnenju le opravljajo svoje delo. Grožnja z uporabo vojaške sile na ameriških tleh je prišla po stopnjevanju napetosti v Minneapolisu, kjer so streljanja in domnevne zlorabe s strani uslužbencev ICE sprožili val protestov. Trump je lokalne politike v Minnesoti obtožil korupcije in nesposobnosti pri zagotavljanju javnega reda. Namestnik generalnega tožilca Todd Blanche je proteste proti uradu ICE prav tako označil za upor, kar bi lahko služilo kot pravna podlaga za uveljavitev omenjenega zakona. Zakon o uporu je bil v ameriški zgodovini uporabljen približno tridesetkrat in omogoča predsedniku, da za vzpostavitev reda uporabi vojsko ali zvezno nacionalno gardo. Čeprav je Trump trdil, da so ga prejšnji predsedniki uporabljali bistveno pogosteje, podatki kažejo, da gre za izjemno redek in pravno sporen ukrep v sodobni dobi. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza pomenila nevaren precedens pri uporabi vojaške moči za nadzor domačega prebivalstva.

Vlada predsednika Donalda Trumpa je povzročila obsežen pretres v ameriškem zdravstvenem sistemu, ko je nenadoma ukinila približno dve milijardi dolarjev sredstev za programe s področja odvisnosti in duševnega zdravja, nato pa odločitev po enem dnevu preklicala. Agencija za storitve na področju zlorabe drog in duševnega zdravja (SAMHSA) je v torek zvečer brez predhodnega opozorila preklicala približno 2.000 nepovratnih sredstev, kar je neposredno ogrozilo delovanje centrov za preprečevanje prevelikih odmerkov, razdeljevanje naloksona in storitve za brezdomce. Po močnem pritisku javnosti in opozorilih strokovnjakov, da bodo rezi povzročili nepotrebne smrti, je Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS) v sredo zvečer začelo postopek ponovne vzpostavitve financiranja. Preklic odločitve predstavlja politični neuspeh za zdravstvenega ministra Roberta F. Kennedyja mlajšega, ki si prizadeva za radikalno preoblikovanje zdravstvenih agencij in njihovo združitev v novo entiteto pod imenom Uprava za zdravo Ameriko (AHA). Kljub napovedani obnovi sredstev med izvajalci programov na terenu še vedno vladata negotovost in zmeda. Odzivi humanitarnih organizacij so bili izjemno kritični, saj so nenadni rezi pomenili takojšnjo zaustavitev ključnih storitev za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Ryan Hampton iz neprofitne organizacije Mobilize Recovery je opozoril, da bi takšno ravnanje uničilo infrastrukturo za okrevanje, ki se je gradila leta. Čeprav so bila sredstva uradno vrnjena, ostaja odprto vprašanje stabilnosti prihodnjega financiranja v okviru nove proračunske politike Bele hiše.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno poudaril nujnost ameriškega nadzora nad Grenlandijo, ki jo je označil za ključno točko nacionalne varnosti in bistven element pri gradnji protiraketnega ščita "Golden Dome". Trump je v svojih izjavah neposredno pozval zavezništvo NATO, naj prevzame vodilno vlogo pri omogočanju te akvizicije, hkrati pa je opozoril, da bi bila brez vojaške moči Združenih držav Amerike učinkovitost zavezništva močno okrnjena. Kot razlog za svoje težnje navaja preprečevanje domnevnega vpliva Rusije in Kitajske na tem strateško pomembnem arktičnem območju, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostop do naravnih virov. Kljub trditvam Bele hiše o nadaljevanju tehničnih pogovorov o nakupu otoka je danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen odločno zanikal kakršne koli dogovore o prodaji ozemlja. Danska stran vztraja pri spoštovanju ozemeljske celovitosti in suverenosti, čeprav je privolila v ustanovitev delovne skupine na visoki ravni za razpravo o skupnih varnostnih interesih na Arktiki. Mednarodni opazovalci in bonitetne agencije, kot je Fitch, opozarjajo, da bi lahko takšne ozemeljske ambicije in napetosti znotraj zavezništva NATO povzročile znižanje bonitetnih ocen evropskih držav, zlasti tistih na vzhodnem krilu, ki so najbolj izpostavljene varnostnim tveganjem. Analitiki opozarjajo tudi na ogromne gospodarske stroške, ki bi jih prevzem Grenlandije prinesel Združenim državam Amerike. Čeprav otok ponuja bogata nahajališča mineralov, je njegovo gospodarstvo trenutno v stagnaciji in močno odvisno od ribištva ter danskih subvencij. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, evropske države, vključno z Veliko Britanijo, simbolično krepijo svojo prisotnost na otoku, da bi podprle dansko suverenost in preprečile morebitne enostranske poteze ameriške administracije.

Rusija je od administracije Združenih držav Amerike zahtevala jasen odgovor na predlog predsednika Vladimirja Putina o enoletnem neformalnem podaljšanju sporazuma Novi START (New START). Gre za zadnji še veljavni dogovor o nadzoru nad jedrskim orožjem med državama, ki omejuje število nameščenih strateških jedrskih konic in njihovih nosilcev. Moskva opozarja, da se veljavnost pogodbe izteče 5. februarja, medtem ko iz Washingtona in s strani takratnega predsednika Donalda Trumpa še ni bilo uradne potrditve ali odziva na predlagane pogoje. Situacija je kritična, saj bi iztek sporazuma brez ustreznega naslednika ali podaljšanja pomenil konec desetletij prizadevanj za omejevanje oboroževalne tekme, ki so se začela že v obdobju hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo. Pogovori o morebitnem nasledniku so zastali, k čemur so dodatno prispevale napetosti zaradi konflikta v Ukrajini. Brez pogodbenega okvira bi državi izgubili možnost vzajemnih inšpekcij in preglednosti nad arzenali, kar bi lahko vodilo v nepredvidljivo eskalacijo. Zgodovinski pomen teh pogajanj sega v leto 1969, ko sta Washington in Moskva kljub ideološkim razlikam spoznala nujnost stabilnega in predvidljivega okvira za omejevanje jedrske moči. Trenutni molk Bele hiše glede Putinove ponudbe vnaša negotovost v mednarodno varnostno okolje, saj so pogajalske skupine obeh strani pod velikim časovnim pritiskom, da preprečijo popoln zlom nadzora nad oborožitvijo.

Najnovejša javnomnenjska raziskava televizije CNN, ki jo je izvedel inštitut SSRS, razkriva globoko nezaupanje Američanov do zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE). Približno polovica vprašanih meni, da delovanje te službe zmanjšuje varnost v ameriških mestih, kar je neposreden odziv na nedavne incidente, vključno s smrtnim streljanjem na prebivalko Minneapolisa Renee Good. Večina sodelujočih je to dejanje označila za neprimerno uporabo sile in pokazatelj širših sistemskih težav znotraj organizacije. Ista raziskava je preučevala tudi stališča do zunanjepolitičnih ambicij predsednika Donalda Trumpa glede ozemeljske širitve. Tri četrtine Američanov oziroma 75 odstotkov vprašanih nasprotuje prizadevanjem Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Le četrtina vprašanih podpira zamisel o nakupu ali priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja, kar kaže na močan javni odpor do predsednikovih predlogov. Rezultati odražajo polarizacijo ameriške družbe glede vprašanj notranje varnosti in mednarodnih odnosov. Medtem ko se zvezne oblasti soočajo s kritikami zaradi metod pregona priseljencev, javnost hkrati zavrača nekonvencionalne diplomatske in ozemeljske poteze administracije. Podatki kažejo, da Trumpove vizije o širitvi državnega ozemlja nimajo podpore širšega kroga volivcev, kar bi lahko vplivalo na nadaljnjo politično razpravo v državi.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je v Beli hiši ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu izročila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir. Dogodek, ki se je odvil med zasebnim kosilom, je Machado utemeljila kot izraz hvaležnosti venezuelskega ljudstva za Trumpova prizadevanja pri zagotavljanju svobode v njihovi državi. Medalja je bila vstavljena v zlat okvir s posvetilom, v katerem je poudarjeno Trumpovo »izjemno vodstvo pri spodbujanju miru«. Do srečanja je prišlo le dvanajst dni po tem, ko so ameriške sile v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Kljub simbolični gesti Machado v krogih blizu ameriškega predsednika prevladuje mnenje, da s to potezo ni dosegla želenega političnega preboja. Trump naj bi namreč v zakulisju še vedno izkazoval naklonjenost podpredsednici Delcy Rodríguez, ki uživa podporo venezuelske vojske in je izrazila pripravljenost na sodelovanje z Združenimi državami Amerike. Norveški odbor za Nobelovo nagrado in širša javnost na Norveškem sta se na tovrstno »deljenje« nagrade odzvala s prezirom, saj poudarjata, da je nagrada simbolično orodje mehke moči, ki ni predmet zasebnih kupčij. Ameriški predsednik je že v dneh pred srečanjem na družbenih omrežjih izražal nezadovoljstvo nad dejstvom, da mu Norveška ni podelila lastne nagrade, pri čemer je trdil, da je samostojno končal osem vojn. Trumpova kritika je bila usmerjena neposredno v norveški odbor, čeprav je Machado s svojo gesto poskušala zgladiti te napetosti. Analitiki ocenjujejo, da poskus opozicijske voditeljice, da bi z nagrado pridobila Trumpovo polno podporo, v luči zapletenih odnosov z drugimi akterji v Venezueli morda ne bo obrodil pričakovanih sadov.

Ameriški senat je po posredovanju podpredsednika JD Vancea, ki je oddal odločilni glas, zavrnil predlog demokratskega senatorja Tima Kaina za omejitev vojaškega posredovanja v Venezueli. Glasovanje se je končalo z izidom 51 proti 50 v korist republikancev, potem ko sta dva republikanska senatorja, Josh Hawley in Todd Young, pod pritiskom predsednika Donalda Trumpa spremenila svoje prvotno stališče. S tem je senat zavrnil resolucijo o vojnih pooblastilih, ki bi od administracije zahtevala predhodno odobritev kongresa za nadaljnje vojaške operacije v tej latinskoameriški državi. Politična napetost se stopnjuje tudi v luči prihajajočih vmesnih volitev leta 2026. Medtem ko se republikanci osredotočajo na utrjevanje oblasti, demokrati pod vodstvom Kirsten Gillibrand upajo na preobrat v senatu. Strategija demokratov vključuje močne kandidate v ključnih zveznih državah, kot sta Roy Cooper v Severni Karolini in Sherrod Brown v Ohiu. Poleg tega je sodišče v Kaliforniji dovolilo uveljavitev novega zemljevida volilnih okrožij, kar bi demokratom lahko prineslo dodatnih pet sedežev v predstavniškem domu. Če bi demokrati na novembrskih volitvah ponovno prevzeli večino v predstavniškem domu, napovedujejo obsežne preiskave znotraj ožjega kroga Trumpove administracije. Kongresnik Pat Ryan je javno izpostavil Stephena Millerja, namestnika vodje kabineta Bele hiše, kot eno izmed tarč morebitnih kazenskih in parlamentarnih preiskav. Demokrati trdijo, da Miller in drugi visoki uradniki kršijo ustavo, zato že pripravljajo gradivo za preiskovalne komisije, ki bi začele delovati takoj po morebitni zmagi.

Združene države Amerike so v letu 2025 prvič po več kot petdesetih letih zabeležile negativno neto migracijo, kar je neposredna posledica stroge priseljenske politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Po poročilu instituta Brookings se ocene neto migracije gibljejo med ničlo in odlivom približno 295.000 ljudi. Čeprav so se deportacije pod novo upravo močno okrepile, poročilo navaja, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov zaradi ostrejših pogojev za pridobitev vizumov in podaljšanih postopkov obdelave vlog. Strožji ukrepi so močno prizadeti študente in visoko usposobljene strokovnjake, zlasti iz Indije, ki predstavlja ključni vir delovne sile za ameriški tehnološki sektor. Analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajen trend upadanja števila priseljencev negativno vplival na zaposlovanje v kritičnih sektorjih, kot so tehnologija, zdravstvo in visoko šolstvo. Kljub negotovosti glede prihodnjih političnih usmeritev študija napoveduje, da se bo trend negativne neto migracije verjetno nadaljeval tudi v letu 2026. Na političnem področju se vplivi teh sprememb že kažejo v razpravah o življenjskih stroških. Republikanska stranka trdi, da množične deportacije in manjše število migrantov neposredno zmanjšujejo povpraševanje na nepremičninskem trgu, kar naj bi vodilo do nižjih najemnin in cen stanovanj v večjih metropolah. Podatki kažejo, da so se cene nepremičnin znižale v 14 od 20 mest z največjim deležem nezakonitih priseljencev, kar administracija uporablja kot dokaz uspešnosti svoje gospodarske politike pred prihajajočimi volitvami.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val ogorčenja z napovedjo možnosti aktivacije zakona o uporu (Insurrection Act) iz leta 1807, ki bi mu omogočil namestitev redne vojske na ameriških tleh za zatrtje protestov v Minneapolisu. Do napetosti prihaja po uboju Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil agent službe za priseljevanje in carine (ICE), kar je sprožilo množične demonstracije proti vladni politiki priseljevanja. Trump naj bi idejo o uporabi zakona dobil po mnenju vrhovnega sodnika Bretta Kavanaugha, ki je v enem izmed preteklih sodnih postopkov nakazal na tovrstna predsedniška pooblastila. Kritiki, vključno z uredništvom časnika Wall Street Journal, opozarjajo, da bi uporaba vojske v razmerah, ko so protesti večinoma mirni, lahko vodila v še večje prelivanje krvi in dodatno podžgala državljanske nemire. Trump je v nedavnem intervjuju za Reuters še dodatno zaostril retoriko z razmišljanjem o morebitni odpovedi vmesnih volitev v kongres, saj se boji izgube republikanske večine. Takšne izjave so opazovalci označili za nevaren odmik od demokratičnih standardov in stopnjevanje avtoritarnih teženj. Administracija se hkrati spopada z vrsto notranjih in zunanjih kriz, vključno z domnevnimi vojnimi zločini, grožnjami Iranu ter pritiski na zvezne rezerve. Dogajanje v Minneapolisu se je sprevrglo v širši konflikt med zvezno oblastjo in državljani, pri čemer se predsednikovo vztrajanje pri vojaškem posredovanju interpretira kot poskus uveljavitve neomejene moči nad civilnim prebivalstvom in institucijami.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno napovedal možnost uporabe zakona o vstaji (Insurrection Act), da bi zatrl proteste v zvezni državi Minnesota, ki so izbruhnili zaradi racij agencije ICE. Omenjeni zakon iz leta 1807 predsedniku omogoča, da na ameriška tla napoti vojaške sile za zatiranje nemirov, kar predstavlja izjemo od splošne prepovedi uporabe vojske v civilne namene. Zadnji tovrstni ukrep je bil uporabljen pred več kot tremi desetletji, zdajšnja grožnja pa je sprožila številne razprave o mejah predsedniških pooblastil. Trumpova administracija trdi, da je ukrepanje nujno za vzpostavitev reda, medtem ko kritiki opozarjajo na nevarnost militarizacije odgovora na civilno nezadovoljstvo in proteste proti migracijski politiki. Zakon o vstaji predsedniku omogoča, da obide omejitve zakona Posse Comitatus, ki sicer prepoveduje uporabo zveznih vojaških sil za izvajanje domače zakonodaje. V kolikor bi prišlo do aktivacije, bi to pomenilo neposreden poseg zvezne oblasti v pristojnosti posamezne zvezne države, kar bi dodatno zaostrilo politične napetosti v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump bo po poročanju tujih tiskovnih agencij v sodelovanju z guvernerji več severovzhodnih zveznih držav uvedel kapico na cene električne energije za gospodinjstva. Odločitev je odgovor na strmo naraščanje stroškov električne energije, ki ga povzroča povečano povpraševanje zaradi širjenja podatkovnih centrov tehnoloških velikanov po vsej državi. Načrtovana intervencija predvideva, da bodo tehnološka podjetja prevzela večji del finančnega bremena za povečane stroške v omrežju, namesto da bi te stroške v celoti prenesli na končne porabnike. Ta ukrep velja za neposreden poseg v energetski trg, s katerim želi administracija ublažiti inflacijske pritiske na prebivalstvo in preprečiti politično škodo pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Kritiki opozarjajo, da bi takšna politika lahko negativno vplivala na javne komunalne storitve in dolgoročne investicije v energetsko infrastrukturo. Kljub temu Trump vztraja pri nujnosti zaščite državljanov pred visokimi računi, ki so posledica digitalne transformacije in umetne inteligence, ki zahtevata ogromne količine energije.

Ameriški predsednik Donald Trump je odložil načrtovani vojaški napad na Iran po neposrednem pozivu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Po poročanju tujih medijev je Netanjahu ameriško administracijo opozoril, da izraelski obrambni sistemi morda ne bi zmogli prestrezati vseh povračilnih ukrepov Teherana, saj so bili v preteklem letu močno obremenjeni. Izraelska stran je izrazila zaskrbljenost, da iranski režim brez dolgotrajne vojaške kampanje ne bi hitro propadel, kar povečuje tveganje za varnost Izraela v primeru omejenega napada. Administracija predsednika Trumpa je ob tem izpostavila, da je glavni cilj Združenih držav Amerike prisiliti Teheran k prekinitvi represije nad lastnim prebivalstvom. Trump je v izjavah za javnost zatrdil, da se je nasilje nad protestniki v Iranu umirilo, čeprav ameriške obveščevalne službe po nekaterih navedbah temu oporekajo. Kot znak morebitnega popuščanja Teherana je bilo izpostavljeno odlaganje usmrtitve političnega zapornika Arpana Soltanija, kar v Beli hiši interpretirajo kot pozitiven signal. Čeprav so ameriški uradniki predhodno nakazovali na možnost povračilnega ukrepa v roku 24 ur, je bila odločitev o napadu začasno ustavljena. Poleg Izraela so zaskrbljenost izrazile tudi države Perzijskega zaliva, ki se bojijo širše regionalne destabilizacije. Situacija ostaja napeta, saj Trumpova administracija še naprej zahteva konkretne dokaze o spremembi politike Teherana, hkrati pa ohranja vojaško pripravljenost v regiji.

Slovaški predsednik vlade Robert Fico je začel delovni obisk v Združenih državah Amerike, kjer se bo v soboto v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. O srečanju je javnost obvestil urad slovaške vlade, obisk pa je primarno osredotočen na krepitev bilateralnega sodelovanja med državama na področju energetike. Osrednji dogodek obiska poleg srečanja s Trumpom predstavlja podpis medvladnega sporazuma o sodelovanju na področju jedrske energetike. Slovaška načrtuje gradnjo nove jedrske elektrarne v sodelovanju z ameriškimi partnerji, kar bi dolgoročno povečalo energetsko neodvisnost države. Podpis dokumenta bo potekal v Washingtonu, preden se bo premier odpravil na Florido. Fico je v ZDA odpotoval v četrtek popoldne, srečanje v Mar-a-Lagu pa velja za potrditev tesnejših političnih vezi med Bratislavo in Washingtonom pod vodstvom sedanje ameriške administracije. Razprava bo po pričakovanjih tekla tudi o drugih ključnih globalnih vprašanjih in gospodarskem sodelovanju.

Islandsko javnost in politiko je razburil Peter Hoekstra, kandidat za novega veleposlanika Združenih držav Amerike v Reykjaviku, ki je v preteklosti predlagal, da bi Islandija postala 52. zvezna država ZDA. Čeprav Hoekstra zdaj trdi, da je šlo le za neposrečeno šalo, je islandska vlada od ameriškega veleposlaništva že zahtevala uradno pojasnilo glede spornih izjav, ki so bile interpretirane kot nespoštovanje suverenosti države. Na otoku se je medtem sprožil močan val civilnega upora, saj državljani aktivno zbirajo podpise proti njegovemu imenovanju. Islandski kritiki poudarjajo, da takšna retorika, četudi v šali, spodkopava diplomatske odnose med državama in kaže na nerazumevanje nordijske politične identitete. Islandija, ki je članica zveze Nato, a nima lastne vojske, svojo neodvisnost in suverenost postavlja v središče svoje zunanje politike. Ameriško zunanje ministrstvo se na pritiske iz Reykjavika še ni uradno odzvalo na način, ki bi pomiril islandsko stran. Dogodek se je zgodil v času povečanega strateškega pomena Arktike, kjer Islandija igra ključno vlogo, zato bi lahko morebitna ohladitev odnosov z Washingtonom vplivala na širše geopolitično sodelovanje v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v večernem nagovoru ostro odzval na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki mu je pripisal odgovornost za počasen napredek pri doseganju mirovnega sporazuma. Zelenski je poudaril, da Ukrajina nikoli ni bila in nikoli ne bo ovira za mir, ter dodal, da so diplomatska prizadevanja Kijeva usmerjena v pravično končanje konflikta. Po njegovih besedah glavna ovira za mir ostaja Ruska federacija, ne pa ukrajinska stran, kot je to namigoval Trump. Odziv Kijeva sledi Trumpovim trditvam, da bi lahko bil sporazum že sklenjen, če ukrajinsko vodstvo ne bi postavljalo pogojev, ki po mnenju ameriške administracije zavlačujejo proces. Zelenski je v svojem sporočilu prek kanala Telegram izpostavil, da si Ukrajina najbolj od vseh želi končanja vojne, vendar pod pogoji, ki zagotavljajo njeno suverenost in ozemeljsko celovitost. Spor med voditeljema kaže na naraščajoče napetosti v odnosih med Kijevom in novo ameriško administracijo glede strategije končanja vojne. Analitiki opozarjajo, da takšna javna izmenjava mnenj nakazuje na težavno prihodnje sodelovanje pri oblikovanju mirovnega načrta. Medtem ko Trump pritiska na čimprejšnji podpis dogovora, Zelenski vztraja pri mednarodnem pravu in odgovornosti agresorja. Ta razhajanja bi lahko vplivala na nadaljnjo vojaško in finančno pomoč, ki jo Združene države Amerike zagotavljajo Ukrajini v boju proti ruski invaziji.

Ameriški predsednik Donald Trump je po četrtkovem srečanju v Beli hiši od voditeljice venezuelske opozicije in prejemnice Nobelove nagrade za mir Maríe Corine Machado prejel njeno medaljo, ki pripada temu odlikovanju. Trump je dejanje označil za čudovito gesto in se Machadovi javno zahvalil na svojem družbenem omrežju, kjer je zapisal, da mu je medaljo podelila za delo, ki ga je opravil. Predstavniki Bele hiše so potrdili, da namerava predsednik Trump odličje obdržati. Dogodek je sprožil razprave o pravni naravi takšnega prenosa, saj je Norveški Nobelov odbor že pred časom pojasnil, da Nobelove nagrade ni mogoče preklicati, deliti ali prenašati na druge osebe. Kljub tem opozorilom Trump vztraja pri sprejetju simbola nagrade, kar je napovedal že v začetku meseca v enem izmed svojih televizijskih nastopov. Medtem ko Machado s tem dejanjem krepi zavezništvo z Washingtonom v boju proti venezuelskemu režimu, Trump dejanje izkorišča za potrditev lastnih diplomatskih prizadevanj. Srečanje v Beli hiši se je odvilo v času napetih mednarodnih odnosov, ko Združene države Amerike krepijo svojo prisotnost na Bližnjem vzhodu z napotitvijo letalonosilk. Čeprav je gesta Machadove predvsem simbolne narave, predstavlja pomemben politični signal podpore Trumpovi administraciji s strani venezuelskih opozicijskih sil. Viri blizu predsednika so za ameriške medije potrdili, da bo medalja ostala v Trumpovi lasti kot priznanje njegovim dosežkom na svetovnem odru.

Iranska vlada je po navedbah Bele hiše in diplomatskih virov začasno ustavila usmrtitve 800 protestnikov, ki so sodelovali v nedavnih nemirih. Do preobrata je prišlo po neposrednem pritisku ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil z vojaškim ukrepanjem zaradi nasilnega zatiranja civilistov. Čeprav so ameriški uradniki in svetovalci predsednika opozorili, da obsežen napad verjetno ne bi strmoglavil teheranskega režima, temveč bi zahteval znatno povečanje vojaških sil v regiji, je grožnja zadoščala za premik v ravnanju Irana. Kljub začasni ustavitvi usmrtitev razmere ostajajo napete, saj tuji mediji poročajo o pripravah na morebitno obsežno ofenzivo proti Iranu v prihodnjih dneh. Trumpova administracija naj bi preučevala različne vojaške in strateške možnosti, hkrati pa se sooča z zadržanostjo zalivskih zaveznic, ki si ne želijo širitve konflikta. Bela hiša je poudarila, da Washington pozorno spremlja situacijo in da vojaška možnost kljub trenutnemu zatišju ostaja na mizi, če bi se nasilje nad protestniki nadaljevalo. Strateška analiza kaže, da je predsednik Trump sprva nakazal neposredno vojaško pomoč iranskim protestnikom, a so ga logistični izzivi in opozorila o iranskem povračilnem ukrepanju prisilili v bolj premišljeno strategijo. Naslednjih pet do sedem dni bo ključnih za določitev smeri ameriške politike do Teherana, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje morebitne nove sankcije ali kibernetske operacije, ki bi nadomestile neposreden vojaški spopad.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Washingtonu od voditeljice venezuelske opozicije Maríe Corine Machado prejel njeno medaljo Nobelove nagrade za mir. Trump je dogodek označil za čudovito gesto in zatrdil, da si priznanje zasluži zaradi svojih prizadevanj pri končanju številnih oboroženih spopadov po svetu. Kljub predsednikovemu navdušenju pa je Nobelov odbor iz Osla nemudoma podal pojasnilo glede narave same nagrade. Nobelov center za mir je v uradni izjavi poudaril, da status lavreata ni prenosljiv. Čeprav fizična medalja lahko zamenja lastnika, naslov dobitnika Nobelove nagrade za mir ostaja vezan na prvotnega prejemnika, v tem primeru na Marío Corino Machado. S tem so jasno zavrnili interpretacijo, da bi Trump z izročitvijo predmeta uradno postal dobitnik tega prestižnega mednarodnega priznanja. Dogodek je sprožil mešane odzive v mednarodni javnosti. Medtem ko so Trumpovi privrženci potezo pozdravili kot priznanje njegovi zunanji politiki, so kritiki, zlasti iz Rusije in Norveške, dejanje označili za nesmiselno ali celo za poskus laskanja ameriškemu voditelju. Norveški odbor je potrdil, da Trump medaljo lahko obdrži kot osebno darilo, vendar to ne vpliva na uradni seznam dobitnikov nagrade.

Župan mesta Minneapolis Jacob Frey je prejšnji teden ostro nastopil proti prisotnosti zveznih agentov službe za priseljevanje in carine (ICE), potem ko je bila v streljanju ubita protestnica. Incident se je zgodil med protesti proti operacijam pridržanja priseljencev v zvezni državi Minnesota, kar je sprožilo val ogorčenja in poglobilo napetosti med lokalnimi oblastmi ter zvezno vlado. Frey je s svojo zahtevo, naj agenti zapustijo mesto, zavzel neposredno konfrontacijsko držo. Ameriški predsednik Donald Trump se je na županove pozive odzval z napovedjo okrepitve zveznih dejavnosti, namesto da bi umiril razmere. Ta odziv kaže na nadaljevanje politike ničelne tolerance do nezakonitih migracij in nepripravljenost na popuščanje lokalnim političnim pritiskom. Spor poudarja globoka razhajanja v ameriški družbi glede vprašanj priseljevanja in pooblastil zveznih organov znotraj mest. Lokalne oblasti v Minneapolisu so izrazile zaskrbljenost zaradi varnosti prebivalcev in vpliva tovrstnih zveznih operacij na skupnost. Kritiki Trumpove administracije trdijo, da uporaba zvezne sile v mestih le še povečuje nezaupanje in vodi v nasilje, medtem ko Bela hiša vztraja pri nujnosti zagotavljanja pravnega reda na področju migracijske politike.

Združene države Amerike so se odločile za krepitev svoje vojaške prisotnosti na Bližnjem vzhodu z napotitvijo letalonosilke v regijo. Po poročanju tujih medijev je ta korak sledil stopnjevanju napetosti in neposrednim grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, usmerjenim proti iranskim oblastem. Odločitev odraža prizadevanja Washingtona za povečanje pritiska na Teheran sredi naraščajočih regionalnih trenj. Vojaška krepitev sovpada z obdobjem notranjih nemirov v Iranu, kjer so oblasti ostro zatrle protestnike. Čeprav naj bi po nekaterih poročilih zaveznice v regiji, vključno z Izraelom in zalivskimi državami, predsednika Trumpa sprva odvrnile od neposrednega vojaškega posredovanja, se je Bela hiša kljub temu odločila za demonstracijo moči. Premik mornariških sil simbolizira uresničitev Trumpovih napovedi o pomoči, ki jih je predhodno naslovil na iranske protestnike. Analitiki ocenjujejo, da je strateški cilj operacije omejevanje iranskega vpliva in zagotavljanje varnosti zaveznikov. Prisotnost letalonosilke v bližini iranskih voda povečuje tveganje za morebitne nenamerne spopade, hkrati pa služi kot odvračalni dejavnik proti morebitnim iranskim povračilnim ukrepom.

Savdska Arabija, Katar, Egipt, Oman in Turčija so s skupnim diplomatskim prizadevanjem prepričali ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je vsaj začasno opustil načrte za zračne napade na Iran. Ključne zaveznice Združenih držav Amerike v regiji so Washington opozorile, da bi vojaško posredovanje povzročilo nepopravljivo nestabilnost na Bližnjem vzhodu in resno ogrozilo svetovno gospodarstvo. Lobiranje se je stopnjevalo v času, ko so se napetosti med Washingtonom in Teheranom približale vrelišču. Savdska Arabija in njene sosede so izrazile utemeljeno bojazen, da bi iranski povračilni ukrepi v primeru napada neposredno prizadeli njihovo infrastrukturo in varnost. Po navedbah visokih uradnikov iz regije so Trumpu predstavili scenarije, v katerih bi se lokalni spopadi hitro sprevrgli v širšo regionalno vojno, ki bi vključevala več držav in ohromila transportne poti za nafto. Ta usklajen pritisk je bil odločilen faktor pri Trumpovi odločitvi, da vojaške operacije zamakne in se namesto tega osredotoči na diplomatske in ekonomske pritiske. Kljub začasni prekinitvi načrtovanih napadov ostajajo odnosi med državama izjemno napeti, saj Washington še naprej spremlja iranske aktivnosti na področju bogatenja urana. Regionalne sile si medtem prizadevajo vzpostaviti trajne komunikacijske kanale, ki bi preprečili nenamerno eskalacijo. Odločitev Bele hiše, da upošteva mnenje arabskih prestolnic, nakazuje na pragmatično prepoznavanje tveganj, ki jih prinaša neposredna vojaška konfrontacija v eni najbolj nestabilnih regij na svetu.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je svojo Nobelovo nagrado za mir podarila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Predstavnik Bele hiše je potrdil, da namerava Trump odličje obdržati, saj gre po njegovih besedah za izjemno gesto medsebojnega spoštovanja. Odločitev Machadove simbolizira tesno politično zavezništvo med venezuelsko opozicijo in ameriško administracijo. Donald Trump se je na družbenih omrežjih Machadovi javno zahvalil in poudaril, da mu je nagrado predala zaradi dosežkov njegovega dela. Dejanje odmeva v mednarodni javnosti kot neobičajna diplomatska poteza, ki poudarja Trumpovo vlogo pri vprašanjih demokracije v Latinski Ameriki. Bela hiša je ob tem sporočila, da bo medalja ostala v predsednikovi lasti. Dogodek utrjuje položaj Machadove kot ključne zaveznice Združenih držav Amerike v boju proti režimu v Venezueli. Čeprav so Nobelove nagrade običajno osebna priznanja, se je voditeljica odločila za to javno manifestacijo podpore ameriškemu voditelju, kar bi lahko vplivalo na prihodnjo dinamiko sankcij in diplomatskih pritiskov na Caracas.

Voditeljica venezuelske opozicije María Corina Machado je na zasebnem srečanju v Beli hiši ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu uradno predala svojo Nobelovo nagrado za mir. Machado, ki je prestižno priznanje prejela leta 2025 za svoja prizadevanja pri boju za demokracijo v Venezueli, je dejanje označila za simbolično priznanje Trumpovemu prispevku k prizadevanjem za svobodo venezuelskega ljudstva. Trump je darilo sprejel z zahvalo in poudaril, da nagrada predstavlja vlerodajnost njegovega opravljenega dela. Srečanje se je odvilo v času napetih političnih razmer v Latinski Ameriki, le nekaj tednov po tem, ko so ameriške sile v odmevni operaciji aretirale dolgoletnega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Slednji je bil obtožen trgovine z drogami in priveden pred sodišče v Združenih državah Amerike. Machado je potezo utemeljila z željo po oblikovanju trdnih vezi z novo ameriško administracijo med procesom vzpostavljanja nove vlade v Venezueli. Analitiki ocenjujejo, da je predaja nagrade strateška poteza, s katero si Machado želi zagotoviti polno podporo ZDA pri tranziciji oblasti. Čeprav je dejanje sprožilo mešane odzive v mednarodni javnosti, obe strani dogodek opisujeta kot zgodovinski mejnik v odnosih med državama. Trump je srečanje označil za veliko čast, s čimer je še dodatno potrdil svojo vlogo ključnega zaveznika venezuelskih opozicijskih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek napovedal možnost uporabe zakona o uporu iz leta 1807 (Insurrection Act), ki bi mu omogočil namestitev zveznih vojaških enot v zvezni državi Minnesota. Grožnja je odgovor na stopnjevanje protestov v Minneapolisu, ki so izbruhnili zaradi prisotnosti zveznih agentov urada za priseljevanje in carine (ICE) ter nedavnih strelskih incidentov. Napetosti so dosegle vrhunec po dveh streljanjih s strani zveznih uradnikov v enem tednu, pri čemer je bila ena oseba smrtno ranjena, druga pa hudo poškodovana. Zakon o uporu predsedniku Združenih držav Amerike omogoča, da obide omejitve civilne zakonodaje in vojsko uporabi za zatiranje "oboroženih uporov" ali "notranjega nasilja" na domačih tleh, kar se v ameriški zgodovini zgodi izjemno redko. Trump je lokalne oblasti opozoril, da bo ukrepal, če same ne bodo sposobne vzpostaviti reda in miru v mestu, kjer se protestniki spopadajo z zveznimi agenti, poslanimi v okviru obsežnega zatiranja nezakonitih migracij. Dogajanje v Minneapolisu odraža globoko razpoko med zvezno vlado in lokalnimi skupnostmi glede izvajanja migracijske politike. Kritiki opozarjajo, da bi uporaba vojske za namene ohranjanja javnega reda predstavljala nevaren precedens in bi lahko dodatno zaostrila že tako napete odnose med prebivalstvom in organi pregona. Medtem ko Trump poudarja potrebo po varnosti, nasprotniki trdijo, da njegova administracija s prisotnostjo zveznih agentov le še podpihuje nasilje.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek v Beli hiši sprejel voditeljico venezuelske opozicije in lanskoletno dobitnico Nobelove nagrade za mir Marío Corino Machado. Med srečanjem je Machadova Trumpu podarila svojo medaljo za mir, kar je označila za simbolno gesto medsebojnega spoštovanja in zahvalo za ameriško podporo venezuelski demokraciji. Predstavnik Bele hiše je za agencijo Reuters potrdil, da namerava Trump medaljo obdržati, sam predsednik pa se je Machadovi za potezo javno zahvalil na družbenih omrežjih. Gesta je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti in med norveškimi politiki, ki so dejanje označili za neprimerno. Nobelov inštitut v Oslu je ob tem podal uradno pojasnilo, da je Nobelova nagrada za mir strogo osebna in neprenosljiva, zato Trump s tem dejanjem formalno ne postaja dobitnik te prestižne nagrade. Kljub temu dogodek predstavlja pomemben simbolni trenutek v odnosih med Združenimi državami Amerike in venezuelskimi opozicijskimi silami. Srečanje je potekalo v času, ko se Trumpova administracija ponovno osredotoča na vprašanje legitimnosti oblasti v Venezueli. Čeprav je bila predaja medalje v nekaterih krogih opisana kot čudovita gesta, so kritiki poudarili, da gre za kršenje tradicije in pravil podeljevanja nagrad. Machado je Belo hišo po srečanju zapustila peš, medtem ko je Trump dogodek izkoristil za utrjevanje svoje podobe kot svetovnega mirovnika.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je med obiskom v Beli hiši ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu izročila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir, ki jo je prejela leta 2025 za prizadevanja pri vzpostavljanju demokracije v Venezueli. Machadova je po zasebnem srečanju pojasnila, da darilo predstavlja priznanje Trumpovi neomajni zavezanosti svobodi njene domovine in boju proti avtoritarnemu režimu. Bela hiša je v četrtek uradno potrdila, da bo predsednik Trump darilo sprejel in ga obdržal. Srečanje je po besedah opozicijske voditeljice zaznamovalo zgodovinski dan za Venezuelce, saj simbolizira tesno zavezništvo med Združenimi državami Amerike in demokratičnimi silami v tej južnoameriški državi. Trump se je za gesto javno zahvalil in dejanje označil za čudovito, obenem pa je ponovno izrazil podporo venezuelskemu ljudstvu v njihovi borbi za politične spremembe. Machadova je ob odhodu iz Bele hiše poudarila, da je bila podelitev medalje osebna odločitev, namenjena utrditvi mednarodne podpore. Čeprav so Nobelove nagrade priznanja, podeljena posameznikom za izjemne dosežke, je ta neobičajna gesta sprožila precejšnjo pozornost v mednarodni javnosti. Analitiki dogodek ocenjujejo kot diplomatsko potezo, s katero želi venezuelska opozicija zagotoviti kontinuiteto ameriške zunanje politike in pritiska na Caracas. Donald Trump, ki si je v preteklosti že večkrat javno želel prejeti to prestižno priznanje, je s tem vsaj simbolno dosegel enega svojih dolgoletnih ciljev.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek v Beli hiši sprejel venezuelsko opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado, ki mu je ob tej priložnosti simbolično predala svojo medaljo Nobelove nagrade za mir. Trump, ki je v preteklosti že večkrat izrazil željo po tem prestižnem priznanju, je dejanje označil za »čudovito gesto vzajemnega spoštovanja«. Bela hiša je kasneje potrdila, da namerava predsednik podarjeno zlato medaljo obdržati, kljub pojasnilom pristojnih institucij o naravi nagrade. Norveški odbor za Nobelovo nagrado in Nobelov center za mir sta se na dogodek odzvala s pojasnilom, da je naziv Nobelovega nagrajenca osebna čast, ki je ni mogoče prenašati na druge osebe. Čeprav se fizična medalja lahko podari, Donald Trump s tem dejanjem uradno ne postane dobitnik Nobelove nagrade za mir. Odbor je poudaril, da status lavreata ostaja vezan na osebo, ki ji je bila nagrada prvotno podeljena za njene dosežke. Srečanje med Trumpom in Machadovo je potekalo v času napetih političnih razmer v Venezueli, kjer se opozicija trudi zamenjati režim Nicolása Madura. Čeprav je bila gesta močno simbolična, analitiki opozarjajo, da Trump kljub pohvalam na račun Machadove še ni podal jasnih zavez glede prihodnje ameriške strategije do Venezuele ali neposredne podpore njeni vlogi pri vodenju države.

Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom generalne tožilke Pam Bondi se je znašlo pod plazom kritik in parlamentarnih preiskav zaradi domnevne zlorabe pooblastil in neizpolnjevanja zakonskih obveznosti. Republikanski kongresnik Thomas Massie je zahteval pričanje Bondijeve pred kongresom, ker ministrstvo ni objavilo celotne dokumentacije v zadevi Epstein, čeprav mu to nalaga zvezna zakonodaja. Do predpisanega roka 19. decembra je bilo namreč objavljenih manj kot odstotek vseh dokumentov, povezanih s pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom, kar je spodbudilo zahteve po imenovanju neodvisnega nadzornika. Istočasno so trije demokratski člani predstavniškega doma potrdili, da so pod preiskavo zveznega tožilstva zaradi sodelovanja v videoposnetku o vojaški dolžnosti. Jason Crow, Maggie Goodlander in Chrissy Houlahan so navedli, da urad zvezne tožilke Jeanine Pirro preiskuje njihove pozive vojakom, naj ne izpolnjujejo nezakonitih ukazov. Demokrati te poteze označujejo za politično motivirano maščevanje Trumpove administracije, ki naj bi kaznovala svoje kritike znotraj zakonodajne veje oblasti. Zaskrbljenost glede »orožja države« je dodatno podžgal vodja kabineta Bele hiše z izjavo, da se predsednik poslužuje poravnavanja osebnih računov prek pravosodnega sistema. Takšno delovanje po mnenju pravnih strokovnjakov spodkopava ustavna načela in vladavino prava, saj naj bi izvršna veja oblasti ministrstvo za pravosodje izkoriščala za osebna maščevanja namesto za zasledovanje javnega interesa. Kritiki opozarjajo, da takšni premiki Združene države Amerike oddaljujejo od demokratičnih norm k osebnemu vladanju.

Ali Šat, palestinski gradbeni inženir iz Han Junisa, ki je bil pod okriljem dogovora z Združenimi državami Amerike izbran za novega upravitelja Gaze, je predstavil ambiciozen načrt za povojno obnovo območja. Njegov predlog predvideva odstranitev ogromnih količin ruševin, ki so nastale med spopadi, in njihovo nasipanje v Sredozemsko morje. S tem bi Gaza pridobila nove površine oziroma umetne otoke vzdolž obale, kar bi korenito spremenilo geografsko podobo regije. Načrt, ki ga podpira tudi administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je usmerjen v hitro čiščenje urbanih središč in omogočanje ponovne gradnje infrastrukture. Šat poudarja, da bi takšen pristop rešil logistično težavo odlaganja odpadnega gradbenega materiala, hkrati pa bi Palestincem zagotovil nov prostor za razvoj in turizem. Projekt velja za enega ključnih korakov v načrtu za stabilizacijo območja pod novim civilnim vodstvom. Kljub ambicioznosti pa predlog sproža vprašanja o okoljskih posledicah in politični vzdržnosti takšnega posega v Sredozemlje. Izbira Šata za upravitelja nakazuje premik k tehnokratskemu vodenju Gaze, ki uživa zunanjo politično podporo, vendar bo uresničitev načrta odvisna od varnostnih razmer na terenu in mednarodnega financiranja. Razprava o prihodnosti Gaze se tako seli s področja neposrednih spopadov k vprašanjem dolgoročne urbane in ekonomske sanacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo podpisal zakon o zdravem mleku za otroke (Whole Milk for Healthy Kids Act), ki javnim šolam ponovno omogoča serviranje polnomastnega in 2-odstotnega mleka. S tem je predsednik razveljavil določila iz obdobja administracije Baracka Obame, ki so v okviru boja proti debelosti omejevala šolsko prehrano na izdelke z nizko vsebnostjo maščob. Zakon, ki je bil v kongresu sprejet z močno dvostransko podporo, bo šolam omogočil večjo avtonomijo pri izbiri mlečnih izdelkov, vključno z aromatiziranim in organskim mlekom. Ob podpisu zakonodaje je Trump napovedal tudi nove trgovinske ukrepe na podlagi 232. člena zakona o širitvi trgovine. Ti ukrepi vključujejo uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz določenih polprevodnikov in kritičnih mineralov. Odločitev predstavlja nadaljevanje zaostrovanja ameriške trgovinske politike, ki se osredotoča na zaščito domače tehnološke industrije in zmanjšanje odvisnosti od tujih surovin. Dogodek je zaznamovalo tudi poročanje o predsednikovem zdravstvenem stanju oziroma utrujenosti, saj naj bi Trump med uradno ceremonijo v Beli hiši večkrat zaprl oči. Kljub temu je po podpisu poudaril pomen vrnitve izbire staršem in podpore ameriškim mlekarjem. Prireditev sta spremljala tudi kmetijska ministrica Brooke Rollins in minister za zdravje Robert F. Kennedy Jr., ki sta izpostavila nove prehranske smernice, ki dajejo prednost polnomastnim mlečnim izdelkom.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je dosegla dogovor s Konferenco katoliških škofov ZDA (USCCB), ki bo tujim duhovnikom, redovnikom in drugim verskim delavcem omogočil lažje pridobivanje vizumov za delo v Združenih državah Amerike. Dogovor je bil sklenjen po pogovorih med Trumpom in nadškofom Paulom Coakleyjem, ki vodi USCCB. Verska skupnost je to potezo pozdravila kot ključno za nemoteno delovanje cerkvenih institucij, ki se zanašajo na mednarodno osebje. Istočasno so se v javnosti znova pojavila ugibanja o zdravstvenem stanju in življenjskem slogu 79-letnega predsednika. Robert F. Kennedy Jr., ameriški sekretar za zdravje, je izrazil začudenje nad predsednikovo vitalnostjo glede na njegove znane prehranjevalne navade, ki vključujejo redno uživanje hitre hrane in dietnih gaziranih pijač. Kljub kritikam glede diete je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt julija 2025 sporočila, da so podrobni zdravniški pregledi potrdili, da Trump nima znakov popuščanja srca ali ledvic, čeprav so mu diagnosticirali blago kronično vensko popuščanje. Trump te navedbe o svojem odličnem zdravju redno uporablja kot politično orodje v primerjavi s svojimi političnimi nasprotniki, predvsem Joejem Bidnom. Čeprav so njegovi prehranski vzorci, ki po navedbah nekdanjih svetovalcev temeljijo na štirih glavnih skupinah – McDonald'su, KFC-ju, pici in dietni coli – pogosto tarča kritik medicinske stroke, predsednik vztraja pri svoji kondicijski pripravljenosti za vodenje države. Ta dvojnost med osebno disciplino in politično močjo ostaja ena osrednjih tem njegovega mandata.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je napovedal ostrejšo politiko za zaščito ameriškega dolarja kot vodilne svetovne rezervne valute, kar nekateri analitiki označujejo za sodobno različico Monroejeve doktrine. Njegova strategija je usmerjena predvsem proti državam skupine BRICS, v kateri imata ključno vlogo Kitajska in Rusija. Trump namerava omejiti vpliv teh držav v obeh Amerikah in preprečiti prizadevanja za dedolarizacijo, s katero želijo te države zmanjšati odvisnost od ameriškega finančnega sistema. Podatki Mednarodnega denarnega sklada kažejo, da se je delež dolarja v svetovnih deviznih rezervah v zadnjih dveh desetletjih znižal z več kot 70 odstotkov na manj kot 60 odstotkov. Medtem ko dolar ostaja ključen za mednarodno trgovino in državna posojila, vzpon Kitajske in njeno povečanje deleža rezerv predstavljata neposreden izziv ameriški finančni moči. Trumpova administracija meni, da je ohranitev prevlade dolarja nujna za ohranitev nizkih stroškov zadolževanja ZDA in izvajanje globalnega finančnega vpliva. Kritiki opozarjajo, da bi lahko agresivni ukrepi, kot so nove carine ali omejitve za države, ki se odmikajo od dolarja, povzročili dodatne napetosti v svetovnem gospodarstvu. Kljub temu Trump poudarja, da je zaupanje v dolar temelj ameriške nacionalne varnosti. Razprave o prihodnosti dolarja kot globalne valute so postale še bolj intenzivne zaradi vprašanj o dolgoročni stabilnosti ameriškega javnega dolga in geopolitičnih premikov na globalnem jugu.

Ameriške vojaške sile so v Karibskem morju v okviru poostrenega nadzora uprave predsednika Trumpa zasegle šesto tanker-ladjo, povezano z Venezuelo. Pripadniki mornariške pehote in mornarji iz združene namenske skupine Southern Spear so v koordinaciji z ministrstvom za domovinsko varnost v zgodnjih jutranjih urah prestregli plovilo Motor/Tanker Veronica. Operacija je bila izvedena z letalonosilke USS Gerald R. Ford, kar potrjuje stopnjevanje ameriškega pritiska na nezakonito trgovino z nafto v regiji. Zaseg predstavlja nadaljevanje strategije blokade venezuelskih naftnih derivatov, ki jo je uvedel predsednik Donald Trump z namenom omejevanja prihodkov režima v Caracasu. Do zdaj so ameriške sile v sklopu te kampanje zajele že šest tankerjev, ki so kršili sankcije ali delovali v okviru domnevno nezakonitih transportnih mrež. Ameriško južno poveljstvo (SOUTHCOM) je poudarilo, da so takšne akcije ključne za zagotavljanje regionalne varnosti in izvajanje mednarodnih sankcij. Zadnji incident dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom, hkrati pa vpliva na logistične poti nafte v Karibih. ZDA trdijo, da s temi ukrepi preprečujejo financiranje avtoritarnega vodenja Venezuele, medtem ko se napetosti na morju še naprej stopnjujejo. Mornarica napoveduje nadaljevanje aktivnega spremljanja sumljivih plovil v mednarodnih vodah okolice Latinske Amerike.

Bela hiša je v uradni izjavi poudarila, da nedavna napoved o napotitvi evropskih vojaških sil na Grenlandijo ne bo vplivala na stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede te strateško pomembne arktične regije. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na tiskovni konferenci pojasnila, da so bili pogovori med ameriškimi uradniki ter visokimi predstavniki Danske in Grenlandije produktivni, vendar Washington ne namerava spreminjati svojih zunanjepolitičnih ciljev. Administracija predsednika Trumpa naj bi po navedbah uradnih virov Grenlandijo še naprej obravnavala kot ključno območje za ameriške nacionalne interese, ne glede na povečano vojaško prisotnost evropskih zaveznic. Sporočilo jasno nakazuje, da Združene države Amerike ne nameravajo odstopiti od svojega vpliva na otoku, ki ga Washington že dlje časa vidi v luči morebitnega odkupa ali vsaj tesnejšega strateškega partnerstva. Napetosti med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede vprašanja suverenosti in nadzora nad Grenlandijo se s tem dodatno stopnjujejo. Medtem ko Danska in lokalne grenlandske oblasti poudarjajo pomen evropskega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti, ameriška stran vztraja pri svoji neodvisni agendi, ki jo narekuje politika 'Amerika na prvem mestu'.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naznanil uradno ustanovitev odbora za mir v Gazi. Gre za organ, ki bo po načrtih ameriške administracije nadziral upravljanje palestinske enklave in bdel nad izvajanjem mirovnega procesa v regiji. Čeprav je predsednik potrdil vzpostavitev telesa, podrobnejših informacij o konkretnih pristojnostih ali časovnici delovanja v javni objavi ni podal. Odbor bo sestavljalo 15 članov, katerih imena naj bi bila po Trumpovih napovedih razkrita v kratkem. Ustanovitev tega organa neposredno predvideva širši mirovni načrt za Gazo, ki ga pripravlja Washington. Odločitev predstavlja pomemben korak v zunanji politiki ZDA do bližnjevzhodnega vprašanja, vendar ostaja nejasno, kako bodo na takšno enostransko imenovanje nadzornega telesa odgovorili lokalni in mednarodni akterji. Uradni Washington naj bi z odborom poskušal vzpostaviti stabilnejšo strukturo upravljanja po končanju aktivnih spopadov. Kljub optimizmu v izjavah predsednika pa kritiki opozarjajo na pomanjkanje jasne vloge palestinskih predstavnikov v tem procesu. Za zdaj vsi nadaljnji koraki ostajajo odvisni od potrditve seznama članov, ki bodo neposredno vplivali na politično prihodnost območja Gaze.

Najnovejša raziskava Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR) razkriva, da zunanjepolitična agenda ameriškega predsednika Donalda Trumpa z geslom "Amerika na prvem mestu" nehote pospešuje vzpon Kitajske kot vodilne svetovne sile. Po ugotovitvah raziskave, ki je zajela skoraj 26.000 ljudi v 21 državah, se v mednarodni javnosti krepi prepričanje, da Združene države Amerike izgubljajo svojo prevladujočo vlogo, kar utira pot vzpostavitvi resnično multipolarnega sveta. Anketiranci iz ključnih držav, vključno z Rusijo, Kitajsko, Veliko Britanijo in Brazilijo, so v letu dni po vrnitvi Trumpa na oblast izrazili mnenje, da Kitajska postaja vse močnejša in vplivnejša. Strokovnjaki think-tanka ob tem poudarjajo, da ameriški izolacionizem in trgovinski protekcionizem ustvarjata prazen prostor v mednarodni diplomaciji, ki ga strateško zapolnjuje Peking. Večina vprašanih meni, da se ravnovesje moči neizogibno nagiba v prid azijske velesile. Rezultati študije kažejo na pomemben premik v globalni percepciji geopolitike, kjer se Združene države Amerike ne dojemajo več kot edini hegemon. Namesto tega se svetovne regije vedno bolj zanašajo na alternativna partnerstva, kar Kitajski omogoča širjenje gospodarskega in političnega vpliva pod krinko stabilnosti in gospodarskega sodelovanja. Takšni trendi bi lahko dolgoročno preoblikovali zavezništva in mednarodne standarde, ki so veljali od konca hladne vojne.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in podpredsednik Združenih držav Amerike J. D. Vance na srečanju nista uspela razrešiti nesoglasij glede prihodnosti Grenlandije. Po poročanju tujih medijev je vest o tem, da bo pogajanja vodil Vance namesto pričakovanega državnega sekretarja Marca Rubia, povzročila zaskrbljenost tako v Københavnu kot v Nuuku. Politika sta se kljub razlikam dogovorila za ustanovitev delovne skupine na visoki ravni, ki bo podrobneje preučila interese ameriškega predsednika Donalda Trumpa v povezavi z otokom. Danska stran je v pogajanja vstopila z zadržanostjo, saj podpredsednika Vancea nekateri krogi vidijo kot oviro pri vzpostavljanju konstruktivnega dialoga. Grenlandska in danska oblast sta sprva načrtovali mirne razprave o varnostnih in gospodarskih vprašanjih, vendar je neposredna vključenost Vancea spremenila dinamiko srečanja. Neimenovani viri navajajo, da v regiji prevladuje občutek nezaupanja do podpredsednikovih stališč. Ustanovitev skupne delovne skupine predstavlja poskus ohranitve diplomatskih kanalov odprtih, čeprav konkretnih rešitev glede suverenosti ali razširjenega ameriškega vpliva na otoku še ni na obzorju. Grenlandija ostaja strateško ključna točka v Arktiki, kjer si Združene države Amerike prizadevajo okrepiti svojo prisotnost zaradi varnostnih razlogov in naravnih virov, kar pa sproža trenja z dansko diplomacijo.

Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Kristalina Georgieva je v intervjuju za agencijo Reuters izjavila, da je organizacija pripravljena podpreti Venezuelo, vendar morajo ključni delničarji sklada najprej uradno priznati vodstvo države. Pogoj za začetek finančne pomoči je tudi uradna prošnja venezuelske vlade, ki pa je z institucijo praktično prekinila stike leta 2019 pod režimom Nicolása Madura. Georgieva je poudarila, da strokovnjaki MDS kljub pomanjkanju komunikacije pozorno spremljajo gospodarske kazalnike v državi. Direktorica sklada je izrazila resno zaskrbljenost nad gospodarskim stanjem v državi, kjer se inflacija ponovno pospešuje, kar bi lahko vodilo v novo obdobje hiperinflacije. Opozorila je tudi na obsežno migracijsko krizo, saj je državo v zadnjih letih zapustilo približno osem milijonov ljudi. Ta demografski odliv je po njenih besedah povzročil večje krčenje gospodarstva kot vojna v Ukrajini, saj je delež izseljenega prebivalstva sorazmerno večji. Poleg razmer v Latinski Ameriki se je Georgieva dotaknila tudi pomena neodvisnosti centralnih bank. Izrazila je jasno podporo predsedniku ameriških zveznih rezerv (Fed) Jeromeu Powllu, ki se sooča s pritiski in preiskavami s strani administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Poudarila je, da je avtonomija finančnih institucij ključna za ohranjanje stabilnosti svetovnega gospodarstva.

Ameriški senat je v četrtek sprejel obsežen proračunski sveženj, s katerim je zavrnil predlog predsednika Donalda Trumpa za drastično, 24-odstotno zmanjšanje sredstev za vesoljsko agencijo Nasa. Novi proračun v višini 24,4 milijarde dolarjev predstavlja le 1,6-odstotno zmanjšanje glede na prejšnje leto, s čimer so senatorji ohranili ključne znanstvene misije, ki bi bile ob uveljavitvi prvotnega predloga ogrožene. Medtem ko je Bela hiša zahtevala skoraj prepolovitev sredstev za direktorat za znanstvene misije, so zakonodajalci zagotovili 7,25 milijarde dolarjev, kar bo omogočilo nadaljevanje večine od 55 načrtovanih projektov. Istočasno se v Washingtonu stopnjujejo pritiski za znatno povečanje obrambnega proračuna. Admiral Daryl Caudle, poveljnik pomorskih operacij, je javno pozval, naj Združene države Amerike za obrambo namenijo več kot štiri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Po njegovih besedah bi ta "nova normalnost" znašala približno 1,25 bilijona dolarjev letno, kar bi po mnenju vojaškega vrha zagotovilo ustrezno stopnjo pripravljenosti in odvračanja v trenutnem geopolitičnem okolju. Predsednik Trump je za leto 2027 že napovedal obrambni proračun v višini 1,5 bilijona dolarjev. Dodatne polemike je povzročila ocena proračunskega urada kongresa (CBO) glede stroškov preimenovanja obrambnega ministrstva v ministrstvo za vojno. Uvedba sekundarnega naziva, ki jo je Trump odredil z izvršnim ukazom, bi lahko stala od 10 do 125 milijonov dolarjev, odvisno od obsega implementacije. Kritiki, med njimi senatorka Tammy Duckworth, opozarjajo, da gre za nepotrebno trošenje proračunskih sredstev, ki bi jih lahko porabili za oskrbo vojnih veteranov ali druge socialne programe. Ministrstvo za obrambo urada CBO še ni seznanilo s podrobnostmi izvedbe preimenovanja, zato končni znesek ostaja negotov.

V mestih po Združenih državah Amerike so se stopnjevali množični protesti, ki jih je sprožila smrt 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je prejšnji teden med obsežno zvezno operacijo v Minneapolisu ustrelil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Kljub naraščajočim napetostim in ogorčenju javnosti so zvezni agenti na območju zvezne države Minnesota prisotni tudi teden dni po incidentu, kar je sprožilo nove odzive lokalnih skupnosti. V mestu St. Paul so študenti v znak protesta zapustili predavanja, s čimer so se pridružili zahtevam po odgovornosti zveznih organov. Dogajanje v Minneapolisu je hitro preraslo v nacionalno vprašanje o pooblastilih in nadzoru nad agencijo ICE. Kongresnica Ilhan Omar je ostro kritizirala pomanjkanje transparentnosti in nadzora, medtem ko so zvezne oblasti v nekaterih primerih onemogočile dostop izvoljenim predstavnikom ljudstva do prostorov agencije. Kritiki poudarjajo, da so tovrstne operacije v mestnih središčih nevarne in pogosto povzročijo nepopravljivo škodo lokalnemu zaupanju v varnostne organe. Napetosti se na terenu še ne umirjajo, saj protestniki napovedujejo nove shode, medtem ko zvezne službe nadaljujejo svoje dejavnosti v regiji. Incident je ponovno odprl globoke družbene razprave o politiki priseljevanja in uporabi smrtonosne sile s strani zveznih agentov, kar bi lahko privedlo do širše politične krize v državi pred prihajajočimi zakonodajnimi razpravami o reformi zveznih agencij.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je objavila seznam športnih tekmovanj, ki so uvrščena med "večje športne dogodke", za katere veljajo izjeme pri nedavno uveljavljeni splošni prepovedi izdajanja vizumov. Ta odločitev bo športnikom, trenerjem in spremljevalnemu osebju omogočila vstop v državo za namen udeležbe na specifičnih tekmovanjih, kljub siceršnjim strogim omejitvam potovanj v Združene države Amerike. Seznam izjem vključuje številna profesionalna tekmovanja in turnirje, ki so ključni za ameriško športno industrijo, vendar pa presenetljivo ne vključuje svetovnega prvenstva v nogometu leta 2026 in olimpijskih iger leta 2028. Ukrep je bil sprejet po pritisku športnih lig, ki so si prizadevale za jasnost glede statusa mednarodnih udeležencev v času zaostrenih migracijskih politik. Uradniki so pojasnili, da so te izjeme nujne za nemoten potek profesionalnega športa, ki predstavlja pomemben del gospodarske dejavnosti. Kljub temu odločitev sproža vprašanja o doslednosti vizumske politike, saj nekateri največji svetovni dogodki v prihodnosti vsaj za zdaj niso bili vključeni v to kategorijo posebnih obravnav.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel člane hokejskega moštva Florida Panthers, ki so v letu 2025 ponovno osvojili naslov prvakov lige NHL. Ekipa s Floride je v prestolnico prispela na tradicionalni sprejem po zmagi v finalu Stanleyjevega pokala, kjer so slavili že drugo leto zapored. Predsednik je med slovesnostjo poudaril izjemen športni dosežek moštva in njihovo vztrajnost na poti do zaporednih naslovov. Ob robu dogodka v Ovalni pisarni se je Trump srečal tudi z igralci in vodstvom italijanskega nogometnega kluba Juventus FC, ki so bili prav tako na obisku v Washingtonu. Srečanje s predstavniki torinskega velikana je potekalo 18. junija 2025, kar kaže na pestro diplomatsko in športno dogajanje v predsedniški rezidenci v tem obdobju. Dogodek je služil kot platforma za promocijo mednarodnega športnega sodelovanja in proslavo ameriških športnih uspehov. Sprejemi zmagovalcev severnoameriških profesionalnih lig so v Beli hiši ustaljena tradicija, vendar sta tokratna zaporedna zmaga Floride in prisotnost evropskega nogometnega kolektiva vnesli dodatno težo dogodku. Panthers so s tem potrdili svojo prevlado v hokejskem svetu, medtem ko obisk Juventusa nakazuje na širjenje vpliva evropskega nogometa na ameriškem trgu.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v Beli hiši predala svojo Nobelovo nagrado za mir. Machado je upala, da bo v zameno za nagrado pridobila Trumpovo podporo v Venezueli po padcu Madurovega režima, vendar ni prejela zagotovil.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo, 15. januarja, napovedal uradno ustanovitev mirovnega sveta za območje Gaze, kar predstavlja ključni mejnik v drugi fazi ameriškega načrta za končanje spopadov v palestinski enklavi. Trump je novico objavil na svojem družbenem omrežju Truth Social, kjer je poudaril, da je odbor pripravljen prevzeti svojo vlogo pri stabilizaciji razmer. Gre za strateški premik v ameriški zunanji politiki, ki se pod novo upravo osredotoča na neposredno posredovanje pri doseganju trajnega premirja med spopadajočimi se stranmi. Svet za mir bo deloval kot osrednji organ za nadzor nad izvajanjem sporazumov in zagotavljanje humanitarne pomoči, hkrati pa bo služil kot diplomatska platforma za nadaljnja pogajanja. Po navedbah tiskovne agencije AFP je ustanovitev tega telesa del širšega prizadevanja Združenih držav Amerike za ponovno vzpostavitev varnosti na Bližnjem vzhodu. Člani komisije in njihove specifične pristojnosti bodo podrobneje opredeljeni v prihodnjih dneh, ko se bo načrt začel izvajati v praksi. Trumpova administracija s tem korakom utrjuje svojo vlogo glavnega mediatorja v regiji, vendar pa odločitev sproža različne odzive v mednarodni javnosti. Kritiki in podporniki pozorno spremljajo, kako bo novoustanovljeni svet sodeloval z lokalnimi oblastmi in drugimi mednarodnimi akterji, saj druga faza načrta predvideva zahtevne korake pri obnovi infrastrukture in zagotavljanju politične stabilnosti na območju Gaze. Napoved predstavlja pomemben odmik od prejšnjih diplomatskih pristopov in stavi na večji vpliv Washingtona na terenu.

Veleposlanik Združenih držav Amerike pri Združenih narodih je sporočil, da so glede morebitnega posredovanja v Iranu za Washington odprte vse možnosti. Napoved sledi poročilom o naraščajočem nasilju v državi, kjer naj bi bilo po določenih navedbah ubitih že več tisoč ljudi. Ameriška stran poudarja, da je njihov primarni cilj ustaviti nadaljnje prelivanje krvi in zagotoviti stabilnost v regiji. Predstavnik ZDA je v svojem nagovoru izpostavil, da je predsednik Donald Trump človek dejanj in ne zgolj besed, kar naj bi bila po njegovih besedah pogosta težava znotraj struktur Združenih narodov. Washington s temi izjavami stopnjuje pritisk na iranski režim, pri čemer ne izključujejo niti vojaškega posredovanja, če bi se razmere še dodatno zaostrile oziroma če diplomatska prizadevanja ne bi obrodila sadov. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja zaostrovanje retorike, saj bi kakršna koli neposredna intervencija v Iranu pomenila korenito spremembo varnostne arhitekture na Bližnjem vzhodu. Čeprav so konkretni načrti še neznani, uporaba fraze o vseh možnostih na mizi jasno nakazuje na pripravljenost ZDA na uporabo sile v primeru neuspeha mednarodnega pritiska.

Mehika se je leta 2025 pozicionirala kot vodilna dobaviteljica nafte in naftnih derivatov na Kubo, pri čemer je država na otok pošiljala predvsem surovo nafto najvišje kakovosti. Po podatkih državnega naftnega podjetja Pemex je Mehika med januarjem in septembrom 2025 na Kubo izvozila energentov v skupni vrednosti 400 milijonov dolarjev. Ta porast pošiljk predstavlja močan trend utrjevanja energetskih vezi med državama v obdobju, ko se Kuba sooča s hudo energetsko krizo. Poročila razkrivajo precejšnja neskladja v uradnih podatkih o izvozu, saj je Mehika Združenim državam Amerike poročala le o 13 odstotkih dejanskih pošiljk goriva na Kubo. Medtem ko Mehika doma zadržuje nafto nižje kakovosti, v Havano pošilja svojo najlažjo in najbolj kakovostno surovo nafto, kar dodatno poudarja strateško naravo teh pošiljk. Takšna praksa je povzročila napetosti v diplomatskih odnosih, zlasti z Washingtonom, ki ohranja strog gospodarski embargo proti Kubi. Operacije podjetja Pemex kažejo na namerno politiko podpore kubanskemu režimu s strani mehiške vlade. Kljub pritiskom mednarodne skupnosti in tveganju sankcij, se je Mehika odločila za vlogo glavnega energetskega poroka za otok. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti podatki o prikritem izvozu sprožili ostrejše odzive ameriške administracije, ki pozorno spremlja vsako kršitev omejitev trgovanja z energenti na karibskem območju.

Vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) Kiril Dmitrijev je izjavil, da bo naslednja strateška tarča ameriškega predsednika Donalda Trumpa Kanada. Dmitrijev je svojo oceno podal v luči Trumpovih preteklih interesov po širitvi ameriškega ozemlja in vpliva, pri čemer je kot predhodni primer navedel predsednikovo zanimanje za nakup Grenlandije. Po mnenju ruskega uradnika se bodo ameriška prizadevanja zdaj usmerila proti severni sosedi. Izjave Dmitrijeva so bile podane v petek, 16. januarja, in odražajo ruski pogled na zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod vodstvom Trumpa. Čeprav uradni Washington ni potrdil nobenih načrtov glede Kanade, Dmitrijev poudarja, da gre za logično nadaljevanje geopolitične smeri, ki jo je začrtala trenutna ameriška administracija. Analitiki opozarjajo, da gre pri tovrstnih izjavah ruskih predstavnikov pogosto za retorične manevre, namenjene vnašanju nemira med zahodne zaveznice. Kljub temu so trditve pritegnile pozornost mednarodne javnosti, saj neposredno namigujejo na morebitne nove napetosti v severnoameriški regiji in spremembe v diplomatskih odnosih med Washingtonom in Ottawo.

Vodja vojske narodne osvoboditve (ELN), ene največjih oboroženih gverilskih skupin v Kolumbiji, je v izjavi za javnost poudaril pripravljenost na zavezništvo z drugimi uporniškimi organizacijami v primeru ameriškega vojaškega posredovanja. Poveljnik ELN je izpostavil, da bi bila skupina pripravljena pozabiti na notranje spore in se združiti z ostalimi oboroženimi frakcijami, če bi bilo potrebno braniti državo pred tujim agresorjem. Ta poziv prihaja v času povečanih napetosti v regiji in ob ugibanjih o morebitnih vojaških načrtih Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki. Poziv k enotnosti je neposreden odziv na politiko nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Kolumbijo in sosednjo Venezuelo večkrat postavil v središče svoje zunanjepolitične retorike. ELN meni, da bi morebiten napad na Venezuelo ali neposredno vmešavanje v kolumbijske notranje zadeve zahtevalo skupen odpor vseh militantnih skupin, vključno s tistimi, ki so v preteklosti delovale kot tekmice. Organizacija s tem poskuša utrditi svojo politično vlogo pod pretvezo domoljubne obrambe. Strokovnjaki opozarjajo, da takšne izjave dodatno destabilizirajo varnostne razmere v Kolumbiji, kjer mirovni procesi z različnimi gverilskimi skupinami potekajo počasi in s številnimi zapleti. Morebitno povezovanje različnih oboroženih skupin, ki vključujejo tudi odpadniške frakcije nekdanje organizacije FARC, bi pomenilo resno grožnjo kolumbijski vladi in regionalni stabilnosti, saj bi se s tem povečala operativna moč upornikov na terenu.

Vojaki iz več držav članic zveze Nato so danes prispeli na Grenlandijo, kar predstavlja neposreden odgovor na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o strateškem pomenu in morebitni priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja k Združenim državam Amerike. Napotitev sil je interpretirana kot jasno sporočilo evropske zavezanosti ozemeljski celovitosti Danske in hkrati kot preizkus transatlantskih odnosov pod novo ameriško administracijo. Čeprav se uradni Washington na prihod enot javno še ni odzval s spremembo retorike, poteza Evropske unije in zavezništva nakazuje na stopnjevanje priprav na nove geopolitične pritiske. Operacija poudarja naraščajočo strateško vrednost Arktike, kjer se križajo interesi velesil zaradi novih pomorskih poti in naravnih virov. Danska vlada je ob podpori evropskih partneric s tem dejanjem utrdila svojo suverenost nad otokom, medtem ko Trumpova administracija Grenlandijo vidi predvsem skozi prizmo nacionalne varnosti in gospodarske ekspanzije. Razporeditev vojaških sil tako ne služi le obrambnim namenom, temveč deluje kot diplomatsko orodje za ohranjanje statusa quo v regiji. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti dogodki sprožili dolgotrajnejša trenja znotraj severnoatlantskega zavezništva. Združene države Amerike so v preteklosti že izrazile željo po nakupu otoka, vendar je trenutna situacija, ki vključuje vojaško prisotnost zaveznic, prvi resnejši fizični odraz nasprotovanja ameriškim ozemeljskim ambicijam na severu.

Neel Kashkari, predsednik podružnice Zveznih rezerv (Fed) v Minneapolisu, je v javnem nagovoru 14. januarja 2026 poudaril nujnost neodvisnosti osrednje ameriške denarne institucije. Njegov odziv prihaja po tem, ko je ameriško pravosodno ministrstvo (DOJ) sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Feda Jeromu Powellu. Kashkari je dejanje Trumpove administracije označil za zaskrbljujoč poseg v monetarno politiko in pozval javnost k razumevanju pomena avtonomije centralne banke za zagotavljanje gospodarske stabilnosti. Podporo Powellu so izrekli tudi guvernerji desetih tujih centralnih bank, med njimi guvernerka avstralske centralne banke Michele Bullock, ki so v skupni izjavi poudarili, da neodvisnost institucijam omogoča sprejemanje nujnih, a včasih politično nepriljubljenih ukrepov za obvladovanje inflacije. Spor se je dodatno zaostril zaradi očitkov glede 2,5 milijarde dolarjev vredne prenove sedeža Feda. Čeprav Trumpova administracija trdi, da je Powell zavajal kongres glede stroškov, dokumentacija razkriva, da je Powell že julija prejšnjega leta senatorjem poslal podrobna pojasnila o projektu in proračunskih prekoračitvah. Analitiki opozarjajo, da bi neposreden prevzem nadzora nad Fedom s strani Bele hiše lahko povzročil pretrese na svetovnih finančnih trgih. Kashkari je obrambo Powella izkoristil tudi za pojasnilo prihodnjih korakov, pri čemer je omenil možnost znižanja obrestnih mer v letu 2026, če bodo gospodarske razmere to dopuščale. Trenutne napetosti med izvršno oblastjo in centralno banko predstavljajo enega največjih izzivov za ameriški finančni sistem v zadnjih desetletjih.