Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v soboto zgodaj zjutraj sporočil, da so ameriške sile v operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške strani so operativci za izvedbo akcije povzročili popoln izpad električne energije v venezuelski prestolnici, kar je omogočilo aretacijo brez večjega odpora. Trump je ob tem izjavil, da bodo Združene države Amerike upravljale z Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in stabilen prehod oblasti. Novica o zajetju Madura je sprožila odzive po vsej Latinski Ameriki. Argentinska podpredsednica Victoria Villarruel je operacijo pozdravila in poudarila, da dogodek predstavlja ponovno rojstvo upanja za Venezuelo. Medtem ko Washington trdi, da gre za nujen ukrep v boju proti narkoterorizmu, kritiki opozarjajo na vprašanje suverenosti in neposredno vojaško posredovanje v tuji državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj Trumpova administracija napoveduje vzpostavitev začasne uprave do izvedbe demokratičnih procesov.

Združene države Amerike so v soboto izvedle vojaški napad na Venezuelo, pri čemer so se pojavile navedbe o ugrabitvi tamkajšnjega predsednika. Dogodek predstavlja najnovejši primer v dolgem nizu ameriških vojaških posredovanj in podpore različnim režimom v Latinski Ameriki. Ameriška stran je v preteklosti že večkrat uporabila svojo vojaško moč za zaščito svojih geopolitičnih interesov v tej regiji, kar je pogosto vključevalo tudi neposredno odstranitev voditeljev suverenih držav. Najnovejši napad se umešča v zgodovinski okvir več kot pol ducata vojaških intervencij, ki so jih ZDA izvedle v Latinski Ameriki od konca hladne vojne. Trenutne razmere v Venezueli sprožajo vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in stopnji ameriškega vpliva na politične procese v sosednjih državah. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so tovrstne akcije v preteklosti sprožale dolgotrajne napetosti in politične krize, ki so oblikovale sodobno podobo južnoameriške celine.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto potrdil, da so ameriške sile izvedle bliskovito operacijo, v kateri so v Caracasu zajele in iz države odpeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je celoten potek akcije spremljal v živo prek neposrednega prenosa, kar je primerjal z gledanjem televizijske oddaje. Operacija, ki se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska Washingtona na venezuelsko vodstvo. Akcija zajetja aktualnega predsednika v njegovi prestolnici odmeva po vsem svetu kot dokaz brezprecedente moči in odločnosti ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Analitiki dogodek označujejo za eno najbolj tveganih in hkrati odločnih potez v sodobni zunanji politiki ZDA, ki neposredno spreminja politično podobo Latinske Amerike. Madurova usoda in lokacija po zajetju ostajata predmet ugibanj, čeprav je jasno, da so ga ameriške sile že prepeljale izven meja Venezuele.

Turško ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi poudarilo pomen stabilnosti v Venezueli ter pozvalo vse vpletene strani k preudarnosti in vzdržanosti. Turčija pozorno spremlja razvoj dogodkov v državi in je izrazila pripravljenost, da na kakršen koli način prispeva k mirni rešitvi krize, ki bi zagotovila blaginjo venezuelskega ljudstva. Turška diplomacija je ob tem poudarila, da sta mir in stabilnost ključna za prihodnost te južnoameriške države, ki se spopada z zunanjimi pritiski in notranjo nestabilnostjo. Hkrati je vietnamsko ministrstvo za zunanje zadeve izdalo opozorilo svojim državljanom, naj zaradi zaostrenih razmer in nevarnosti resno premislijo o potovanju v Venezuelo. Tistim, ki se že nahajajo v državi, so svetovali nemaden umik z nevarnih območij. Odzivi prihajajo v času, ko se Venezuela sooča z stopnjevanjem napetosti med vlado in zunanjimi akterji, kar vpliva na varnostno situacijo v celotni regiji. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede vprašanja legitimnosti oblasti in zunanjih posegov v notranje zadeve države.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je pozval k pogovorom s protestniki, vendar vztraja, da jih je treba 'postaviti na svoje mesto'. Število smrtnih žrtev protestov v Iranu je naraslo na 16. Predsednik Trump je opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo Teheran nasilno obračunal z njimi. Povečalo se je tudi število aretacij.

Po prijetju Nicolása Madura je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da je podpredsednica Delcy Rodríguez izrazila pripravljenost za sodelovanje z ZDA. Poudaril je, da bo Maduro odgovarjal pred sodiščem v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Trump je razkril tudi načrte za prihodnost Venezuele, ki vključujejo tranzicijo oblasti, upravljanje naftne infrastrukture in morebitno vojaško prisotnost.

Nemški kancler Friedrich Merz je po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil izjavil, da je Maduro svojo državo pahnil v pogubo. Pri tem je poudaril, da je aretacija sporna.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele aktivno vlogo pri upravljanju Venezuele, dokler ne bo izvedena pravična tranzicija oblasti. Po silovitem napadu ameriških sil, v katerem sta bila ujeta venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga, je Trump operacijo opisal kot vojaško dejanje brez primere vse od konca druge svetovne vojne. Predsednik je poudaril, da ZDA ne bodo dovolile vrnitve sil, ki bi nadaljevale Madurovo politiko, temveč želijo prebivalcem Venezuele zagotoviti svobodo. Trump je v svoji rezidenci Mar-a-Lago na Floridi potrdil uporabo obsežnih zračnih, pomorskih in kopenskih sil ter dodal, da se ZDA ne bodo umaknile iz države, dokler ne vzpostavijo stabilnih pogojev za vladanje. Ob tem ni izključil možnosti ponovnega vojaškega posredovanja, če bi se to izkazalo za potrebno. Njegove izjave nakazujejo neposredno vmešavanje v notranje zadeve latinskoameriške države, kar predstavlja radikalen zasuk v ameriški zunanji politiki in stopnjevanje napetosti v regiji.

Združeni narodi so označili ameriško posredovanje v Venezueli za nevaren precedens. Dokumenti iz Bele hiše kažejo, da je bil nafta ključni motiv za posredovanje Trumpove administracije, čeprav so uradno kot razloge navajali trgovino z drogami in migracije. Trump je opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden po aretaciji Nicolása Madura. Maduro je bil leta 2020 obtožen v New Yorku. Varnostni svet ZN bo o dogodkih razpravljal v ponedeljek.

Venezuelojski podpredsednik je izjavil, da nimajo informacij o tem, kje se nahaja Nicolás Maduro, in zahteva dokaz, da je še živ. Venezuelski zunanji minister je poudaril, da aretacija Madura ne vpliva na njegov položaj predsednika in da ga morajo ZDA nemudoma vrniti v Venezuelo. Ameriški senator je, sklicujoč se na ameriškega državnega sekretarja, izjavil, da po aretaciji venezuelskega predsednika ne bo nobenih nadaljnjih ukrepov proti Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši izpostavil, da morata Moskva in Washington razrešiti vsa odprta vprašanja v medsebojnih odnosih. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da nedavne operacije v Venezueli niso vplivale na odnose z Rusijo, saj o tej temi s predsednikom Vladimirjem Putinom sploh nista razpravljala. Po njegovih besedah vprašanje Venezuele ni bilo del njunih zadnjih pogovorov, kar nakazuje na osredotočenost na druge geopolitične prioritete. Hkrati je predsednik ZDA zagotovil, da Washington ne pričakuje težav v odnosih s Kitajsko zaradi ameriškega pritiska na Caracas. Trump je pojasnil, da se bodo dobave nafte iz Venezuele v Kitajsko nadaljevale nemoteno, kar po njegovem mnenju stabilizira ekonomske odnose med velesilama. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko se ameriška administracija trudi uskladiti svoje zunanjepolitične cilje z interesi ključnih svetovnih akterjev, vključno z Rusijo in Kitajsko.

Po strmoglavljenju Nicolása Madura v Venezueli je Donald Trump sobotno vojaško operacijo označil za velik uspeh in ponudil nejasen načrt, da bo njegova administracija »vodila« Venezuelo. Medtem so poročali o prevozu Madura v New York. Poudarjena je bila dolga zgodovina ameriških vojaških intervencij in podpore diktaturam v Latinski Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnosti razkril podrobnosti in slikovno gradivo ameriške vojaške operacije v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil fotografijo Madura na krovu ameriške desantne ladje USS Iwo Jima, kamor so ga prepeljali po aretaciji. Po besedah ameriškega predsednika je sam v realnem času spremljal potek operacije iz svoje rezidence v Mar-a-Lagu v družbi vojaških generalov, ki so mu zagotovili, da nobena druga država na svetu ni sposobna izvesti tovrstnega podviga. Operacija, ki je bila zaradi taktičnih razlogov prestavljena za štiri dni, se je izvedla v nočnem času, ko so ameriške sile venezuelskega voditelja presenetile med spanjem. Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News poudaril, da je bil Maduro ob zajetju vidno šokiran. Medtem ko ameriška administracija dogodek prikazuje kot ključen korak k stabilizaciji regije in boju proti narkoterorizmu, so se v mednarodni javnosti že pojavili kritični odzivi. Nekateri analitiki in tuji mediji opozarjajo, da gre za kršitev mednarodnega prava in dejanje, ki prinaša nepredvidljiva tveganja za svetovno politiko.

Predsednik Trump je izrazil dvom o uresničitvi želja Nobelove nagrajenke Marie Corine Machado glede naslednika odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Prav tako je Trump napovedal začasno upravljanje Venezuele s strani ZDA, kar je sprožilo odzive političnih osebnosti in športnikov, kot je profesionalni golfist Jhonattan Vegas.

Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je zahtevala izpustitev Nicolása Madura po njegovi aretaciji s strani ameriških sil. Članki opisujejo Madura kot avtokrata, ki je izgubil Venezuelo in ki je vladal z represijo ter bil priča propadu države.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozvalo oblast v Združenih državah Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Moskva je v izjavi za javnost poudarila, da zahteva njuno svobodo, s čimer se je odzvala na nedavne dogodke, povezane z aretacijo ali pridržanjem venezuelskega voditelja s strani ameriških organov. Ruska stran je zahtevo označila za nujno in odločno, kar še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja legitimnosti oblasti v Venezueli. Ruska diplomacija s tem dejanjem ponovno potrjuje svojo vlogo ključne zaveznice Madurovega režima, medtem ko Združene države Amerike Madurovo vlado že dlje časa označujejo za nelegitimno. Poziv ministrstva odraža širšo geopolitično strategijo Rusije, ki se spopada z zahodnim vplivom v Latinski Ameriki in si prizadeva za zaščito svojih interesov v regiji. V uradnem sporočilu so poudarili, da pričakujejo takojšnje ukrepanje ameriškega vodstva.

Širjenje protestov zaradi slabega gospodarskega stanja v Iranu je doseglo ruralne province, kjer je bilo v spopadih ubitih najmanj šest ljudi. Spopadi med protestniki in varnostnimi silami so se zgodili v treh iranskih mestih. To so prve smrtne žrtve, odkar so se začeli protesti zaradi visokih življenjskih stroškov.

Donald Trump je objavil fotografije iz improvizirane 'Situation Room' v Mar-a-Lagu, ki prikazujejo njega in njegovo ekipo med spremljanjem napadov v Venezueli, ki so pripeljali do zajetja Nicolása Madura. Na fotografijah so poleg Trumpa vidni tudi uradniki, kot je Marco Rubio, državni sekretar. Medtem ko so se pojavljale lažne fotografije zajetega Madura, je Trump delil edino pristno fotografijo, na kateri je Maduro v lisicah in ga spremlja DEA.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi ostro obsodilo vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevala uporabo sile proti venezuelskemu predsedniku. Peking je ameriško dejanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava, suverenosti in varnosti neodvisne države. Kitajska diplomacija je Washington pozvala, naj nemudoma preneha s kršenjem mednarodnih norm in se začne držati pravnih načel, ki urejajo odnose med narodi. Kitajska vlada je poudarila svojo neomajno nasprotovanje uporabi vojaške sile kot sredstva za doseganje političnih ciljev v tujih državah. Po navedbah ministrstva v Pekingu gre za nedopusten poseg v notranje zadeve Venezuele, ki spodkopava regionalno stabilnost. To stopnjevanje napetosti sledi predhodnim mednarodnim obsodbam ameriških potez, kar kaže na poglobljen geopolitični razkol glede vprašanja legitimnosti oblasti v Caracasu.

Ameriške specialne sile so v soboto, 3. januarja, v okviru obsežne operacije v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Po navedbah ameriških virov so Madura po zajetju nemudoma začeli pripravljati na prevoz v New York, kjer mu bodo predvidoma sodili zaradi večkratnih obtožb, povezanih z narkoterorizmom, korupcijo in kršitvami človekovih pravic. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, je sprožila mešane mednarodne odzive. Medtem ko so argentinske oblasti in venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado potezo pozdravili kot začetek svobode za državo, je brazilski predsednik Lula da Silva napad ostro obsodil. Brazilski voditelj je dejanje označil za nesprejemljivo prekoračitev meja suverenosti in pozval k odločnemu odzivu Združenih narodov. ZDA so Madura že dlje časa obtoževale vodenja kriminalnega kartela 'Soles', ki naj bi se ukvarjal s tihotapljenjem mamil in sistemskim uničevanjem venezuelske naftne industrije. Zaradi teh obtožb je bila za njegovo zajetje že pred časom razpisana visoka denarna nagrada. Trenutno stanje v Venezueli po zajetju ostaja negotovo, saj dogodek predstavlja enega največjih neposrednih vojaških posegov ZDA v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, ki je privedla do padca venezuelskega predsednika Nicolása Madura, izrazil opozorilo kubanskemu režimu. Rubio je v izjavi poudaril, da bi morale biti oblasti v Havani po dogodkih v Venezueli upravičeno zaskrbljene glede svoje prihodnosti. Operacija, ki je končala Madurovo vladavino, po besedah ameriških predstavnikov pomeni pomemben premik v regionalni politiki. Predsednik Donald Trump je ob tem dodal, da so razmere na Kubi v marsičem podobne tistim v Venezueli. Izpostavil je, da je cilj ameriške administracije pomoč kubanskemu ljudstvu v boju proti dolgoletnemu kastrizmu. Ameriška diplomacija padec venezuelskega režima vidi kot jasen signal preostalim avtoritarnim sistemom v regiji, da se pritiski za demokratične spremembe stopnjujejo.

Venezuelskega predsednika Nicolása Madura so po navedbah ameriških medijev pridržali v okviru operacije pod vodstvom Združenih držav Amerike in ga z letalom prepeljali v New York. Tam bo Madura, ki se spopada z več obtožbami ameriškega pravosodja, predvidoma dočakal začetek sodnega procesa. Informacijo je prvi objavil televizijski kanal ABC News, ki se sklicuje na neuradne vire v Washingtonu. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Podrobnosti o samem zajetju na venezuelskem ozemlju za zdaj ostajajo skope, vendar ameriške oblasti vztrajajo pri izvedbi sodnega postopka na svojih tleh. Dogodek bo verjetno povzročil precejšnje politične pretrese v Latinski Ameriki in sprožil vprašanja o zakonitosti tovrstnih mednarodnih posegov.

Zajem Nicolása Madura je sprožil mešane občutke v venezuelski skupnosti v Veliki Britaniji, od olajšanja do strahu in nelagodja. Peace Action je obsodil ameriški napad na Venezuelo kot nezakonitega. Pojavljajo se vprašanja o zakonitosti ameriškega napada in ali bi moral Trump o tem obvestiti ameriški kongres. Trump je izjavil, da Maria Corina Machado nima podpore ali spoštovanja. Pojavljajo se nova pravna vprašanja glede zajetja Madura in Trumpove napovedi, da bodo ZDA vodile Venezuelo.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na tiskovni konferenci naznanil, da bo njegova administracija upravljala Venezuelo vse do vzpostavitve varnega in ustreznega prehoda oblasti. Odločitev sledi poročilom o odhodu dosedanjega voditelja Nicolása Madura, pri čemer Trump poudarja potrebo po stabilizaciji države pod ameriškim nadzorom. Napoved je sprožila takojšnje odzive v latinskoameriški regiji, kjer so nekatere politične skupine že izrazile svojo podporo takšnemu razvoju dogodkov. Nacionalna stranka Hondurasa je v uradni izjavi podprla ukrepe ameriškega predsednika in poudarila, da si Latinska Amerika zasluži živeti v svobodi in demokraciji. Stranka je izpostavila pomen spoštovanja zakonov nasproti poljubnosti, ki jo je Venezuela doživljala pod prejšnjim režimom. Podpora vključuje tudi odobravanje morebitnega zajetja ali odstranitve ključnih akterjev prejšnje oblasti, kar naj bi omogočilo urejen prehod v nov politični sistem. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna skupnost spremlja izvajanje ameriških načrtov za prevzem upravnih funkcij v Caracasu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto razkril, da se venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores nahajata na krovu ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Trump je informacijo potrdil v telefonskem pogovoru za televizijo Fox News, kjer je izpostavil presenetljiv razvoj dogodkov v odnosih med državama. Ta premik sledi obdobju intenzivnih vojaških in diplomatskih pritiskov ZDA na venezuelski režim, vključno s preteklimi obtožbami o trgovini z mamili. Obenem je Trump zanikal navedbe, da bi se o vprašanju Madura pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom med njunim zadnjim telefonskim klicem, kar kaže na vzdrževanje ločenih diplomatskih poti z Moskvo glede latinskoameriškega vprašanja. Na dogajanje se je ostro odzvala nekdanja predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi, ki je Trumpovo ravnanje označila za hinavsko. Pelosijeva je poudarila neskladje med pregonom Madura zaradi mamil in lanskoletno Trumpovo pomilostitvijo nekdanjega honduraškega predsednika Juana Orlanda Hernándeza, ki je bil prav tako obsojen zaradi vpletenosti v trgovino z drogami. Trenutno dogajanje nakazuje na morebiten preobrat v dolgoletni krizi, vendar podrobnosti o naravi bivanja Madura na ameriški ladji ostajajo nejasne.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo, ki prikazuje venezuelskega voditelja Nicolása Madura v prostorih ameriške vojne mornarice. Na posnetku je Maduro upodobljen z lisicami na rokah, oblečen v športno opremo, medtem ko v roki drži plastenko vode. Po dostopnih informacijah naj bi se Maduro nahajal na krovu ameriške desantne ladje USS Iwo Jima, ob njem pa je opaziti agenta ameriške agencije za boj proti drogam (DEA). Objava fotografije sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA Madura že pred časom obtožile vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in narkoterorizem. Čeprav avtentičnost fotografije in točne okoliščine domnevne aretacije še niso neodvisno potrjene s strani uradnih vladnih organov v Caracasu, Trumpova objava nakazuje na drastičen zunanjepolitični premik in morebiten konec Madurove dolgoletne vladavine v Venezueli. Razmere v regiji ostajajo negotove, medtem ko mednarodna skupnost čaka na uradna pojasnila glede statusa venezuelskega voditelja.

V javnost so prišle prve uradne fotografije venezuelskega voditelja Nicolása Madura po njegovem prijetju s strani ameriških oblasti. Na posnetkih, ki jih je delil tudi ameriški predsednik Donald Trump, je videti Madura z zakritimi očmi in vklenjenimi rokami. Ameriška administracija je potrdila, da so bile proti njemu in njegovi soprogi vložene kazenske ovadbe, kar je privedlo do izvedbe operacije za njegovo pridržanje. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za odstranitev Madura z oblasti, saj ga obtožujejo vpletenosti v trgovino z mamili in korupcijo. Fotografije so bile objavljene kot dokaz o uspešnosti akcije in so hitro zakrožile po svetovnih medijih, kar označuje zgodovinski preobrat v odnosih med Washingtonom in Caracasom. Trenutno Maduro ostaja v ameriškem priporu, medtem ko potekajo nadaljnji pravni postopki.

Ameriški predsednik Donald Trump je razkril podrobnosti o nedavnem zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki ga je primerjal s televizijsko oddajo. Trump je v izjavi za javnost dejal, da je operacijo spremljal v živo iz posebne sobe v Beli hiši, kjer so z ekipo podrobno sledili vsakemu koraku akcije. Po njegovih besedah je bil celoten potek dogodkov izjemno dramatičen in vizualno podoben filmski produkciji. Predsednik Združenih držav Amerike je poudaril, da so spremljali prav vse vidike operacije, kar mu je omogočilo neposreden vpogled v dogajanje na terenu v Venezueli. Njegovi komentarji so sprožili precej pozornosti v mednarodni javnosti, saj je uporaba izrazov, kot je 'televizijski šov', nenavadna za opis tako resne vojaško-obveščevalne operacije, ki vključuje aretacijo tujega voditelja države.

Združene države Amerike so izvedle operacijo, v kateri so aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in prvo damo Cilio Flores. Ameriško ministrstvo za pravosodje je Madura obtožilo zarote za narkoterorizem, saj naj bi po navedbah Washingtona vodil t. i. narkooblast, ki je načrtno preplavljala ameriški trg s prepovedanimi drogami. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je potrdil, da je Maduro trenutno v priporu in bo v kratkem stopil pred ameriško sodišče, kjer mu bodo sodili zaradi vpletenosti v mednarodno trgovino z mamil. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med administracijo Donalda Trumpa in vlado v Caracasu. Medtem ko ameriški uradniki dejanje označujejo za vzpostavitev pravne države in boj proti kriminalu, so nekateri mediji dogodek opisali kot ugrabitev tuje državne vodje. Republikanska stranka je po aretaciji nakazala, da novih vojaških napadov na Venezuelo za zdaj ne načrtujejo, vendar ostaja situacija v regiji izjemno napeta. Madurove obtožbe vključujejo tudi posest destruktivnih naprav, usmerjenih proti ZDA, kar naj bi ogrožalo nacionalno varnost države.

Vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) Kirill Dmitrijev je javno naslovil vprašanje na visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas glede njene podpore prihodnjim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike. Dmitrijev je v svojem pozivu izpostavil vprašanje, ali bi Kallasova podprla Washington, če bi bila naslednja tarča napada Grenlandija. Njegove izjave so sledile ameriškim vojaškim operacijam v Venezueli, ki so sprožile ostre odzive v Moskvi. Ruski uradnik je s tem retoričnim vprašanjem skušal izpostaviti domnevno nedoslednost evropske zunanje politike in njeno podrejenost interesom Združenih držav Amerike. Dmitrijev je Grenlandijo navedel kot hipotetičen primer, s čimer je želel spodbuditi razpravo o mejah evropske podpore ameriškim intervencijam po svetu. Kaja Kallas se na provokacijo ruskega predstavnika še ni uradno odzvala, pričakovati pa je, da bo Bruselj tovrstne izjave označil za del ruske dezinformacijske kampanje.

Predsednica vlade Trinidada in Tobaga Kamla Persad-Bissessar je odločno zavrnila navedbe o sodelovanju njene države v ameriški vojaški operaciji, uperjeni proti Venezueli. Do pojasnila je prišlo po trditvah Washingtona o ukrepih proti administraciji predsednika Nicolása Madura, kar je v regiji sprožilo precejšnje napetosti. Persad-Bissessarjeva je poudarila, da njena država ni bila del vojaških akcij Združenih držav Amerike, čeprav so bile na območju prisotne ameriške sile. Kljub uradnemu zanikanju sodelovanja v napadih je vlada Trinidada in Tobaga potrdila, da so od oktobra prejšnjega leta na njihovih obalah dovolili ameriške vojaške vaje. Te dejavnosti so bile po navedbah Port of Spaina namenjene izključno spremljanju dejavnosti znotraj in zunaj otoka, kar pa je sosednja Venezuela razumela kot neposredno grožnjo svoji nacionalni varnosti. Incident dodatno zaostruje diplomatske odnose v karibski regiji, kjer se interesi ZDA in Venezuele pogosto spopadajo.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto izrazilo globoko pretresenost in ostro obsodilo vojaške napade Združenih držav Amerike na Venezuelo. Kitajska diplomacija je ameriško uporabo sile proti suvereni državi označila za nesprejemljivo in eklatantno kršitev mednarodnega prava. Poleg zračnih napadov je Peking obsodil tudi ukrepe proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, vključno z njegovo aretacijo s strani ameriških sil. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je v izjavi za javnost poudaril, da Peking nasprotuje kakršnemu koli zunanjemu vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriške države. Kitajska vlada dogajanje spremlja z veliko zaskrbljenostjo, saj meni, da takšna dejanja ogrožajo regionalno stabilnost in kršijo osnovna načela Ustanovne listine Združenih narodov. Odnosi med Kitajsko in Venezuelo sicer temeljijo na tesnem gospodarskem sodelovanju, zato je odziv Pekinga pričakovano oster in usmerjen v zaščito diplomatskih norm.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene države Amerike k izpustitvi pridržanega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto ostro obsodilo ameriško ravnanje, medtem ko se mednarodna skupnost glede legitimnosti vojaške akcije močno razhajata. Ukrajina je skupaj z Ekvadorjem izrazila polno podporo ameriškemu napadu na Venezuelo, kar kaže na globoko politično polarizacijo med zavezniki Washingtona in Moskve. Kljub podpori nekaterih držav pa so številni evropski politiki izrazili resne pomisleke glede morebitnih kršitev mednarodnega prava. Dogajanje v Venezueli se tesno prepleta z geopolitičnimi napetostmi v Evropi, saj Rusija in Ukrajina zavzemata nasprotna pola v skoraj vseh večjih mednarodnih sporih. Moskva ameriško posredovanje interpretira kot nezakonit poseg v suverenost države, medtem ko Kijev v ameriških akcijah vidi upravičen boj proti avtoritarnim režimom.

Britanski predsednik vlade Keir Starmer je uradno izjavil, da Združeno kraljestvo ni bilo na nikakršen način vpleteno v nedavne ameriške zračne napade na Venezuelo. Starmer je poudaril, da njegova država ni sodelovala pri načrtovanju ali izvedbi operacije, ki so jo sprožile oborožene sile Združenih držav Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Premier je napovedal, da namerava v kratkem opraviti pogovor z ameriškim predsednikom, da bi neposredno pridobil vse potrebne informacije in razjasnil dejstva v zvezi z vojaškim posredovanjem. Izjava prihaja v času povečanih napetosti po ameriškem vojaškem posegu v tej južnoameriški državi. Starmerjevo vztrajanje pri neodvisnosti britanske politike v tem primeru kaže na previdnost Londona pri vpletanju v nove konflikte na ameriški celini, hkrati pa poudarja pomen vzdrževanja diplomatskih kanalov z Washingtonom. Britanska vlada se s tem distancira od neposredne odgovornosti za dogodke, vendar ostaja v tesnem stiku z zavezniki zaradi zagotavljanja stabilnosti v regiji.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v soboto zjutraj sporočila, da so ameriške vojaške sile v bliskoviti operaciji zajele in odpeljale predsednika Nicolása Madura ter prvo damo Cilio Flores. Operacija, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, je vključevala zračne napade na Caracas in okoliške zvezne države Miranda, Aragua in La Guaira. Po navedbah Rodríguezove so napadi zahtevali civilne žrtve, vendar natančno število mrtvih še ni znano. Venezuelska vlada je nemudoma aktivirala dekret o mednarodnem izrednem stanju, ki ga je Maduro pripravil že pred meseci ob povečanju prisotnosti ameriške mornarice v Karibih. Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je dejanje ostro obsodil in ga označil za nesprejemljiv precedens v mednarodni skupnosti ter kršitev venezuelske suverenosti. Po njegovih besedah uporaba sile spominja na najtemnejša obdobja vmešavanja v latinskoameriško politiko. Medtem brazilska vojska ocenjuje, da neposredne vojaške grožnje za Brazilijo ni, vendar z zaskrbljenostjo spremlja morebiten val beguncev. Analitiki v brazilski vojski so opozorili na dejstvo, da so ameriški helikopterji nad Caracasom leteli brez odpora, kar nakazuje na morebitno sodelovanje dela venezuelskih oboroženih sil pri odstranitvi Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle močne eksplozije. Maduro in Floresova sta bila s helikopterjem prepeljana iz države, trenutno pa se po navedbah ameriške administracije nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima na poti v New York. ZDA so proti Maduru in njegovi soprogi že vložile obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoč varen in razumen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo. Venezuelska vlada je dejanje označila za agresijo brez primere in zahteva dokaz, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Rusija in Kitajska sta napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v telefonskem pogovoru z venezuelsko podpredsednico Delcy Rodriguez poudaril podporo Rusije venezuelski vladi pri zaščiti njene suverenosti pred dejanji ZDA. Izrazil je tudi solidarnost z venezuelskim ljudstvom pred oboroženo agresijo.

Donald Trump je napovedal, da so ZDA izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri naj bi prijeli predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo. Operacijo je označil za obsežno in uspešno, pri čemer naj ne bi bilo ameriških izgub. Kljub temu Trump ne pričakuje poslabšanja odnosov z Rusijo zaradi te operacije, vendar je dodal, da morata Moskva in Washington urediti obstoječa odprta vprašanja.

Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura se pojavljajo vprašanja o prihodnosti države. Rusija je izrazila mešane odzive na potezo Trumpove administracije. Medtem ZDA trdijo, da bodo prevzele nadzor nad državo.

Nemška zvezna vlada je napovedala, da bo okrepila deportacije kriminalcev v Afganistan in Sirijo in da načrtuje nadaljnje lete v ti dve državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je na sobotni tiskovni konferenci na Floridi ostro napadel kolumbijskega kolega Gustava Petra in ga opozoril, naj bo izjemno previden. Trump je Petra neposredno obtožil, da osebno sodeluje pri proizvodnji kokaina in da kolumbijske oblasti aktivno spodbujajo tihotapljenje prepovedanih drog v Združene države Amerike. Po Trumpovih besedah v Kolumbiji delujejo tovarne pod predsednikovim nadzorom, ki oskrbujejo ameriški trg. Besedni napad predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med voditeljema, ki segajo v preteklo leto. Trump je v svojih izjavah uporabil vulgarno izrazoslovje, ko je dejal, da mora Petro "paziti na svojo rit", s čimer je nakazal možnost ostrejših ukrepov proti južnoameriški državi. Incident dodatno zaostruje diplomatske odnose, ki so se poslabšali že po predhodni prekinitvi ameriške finančne pomoči Kolumbiji. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se na zadnje osebne diskvalifikacije še ni uradno odzval, je pa v preteklosti že pozival k mednarodnemu pregonu Trumpa zaradi vojaških operacij proti tihotapskim ladjam v Karibskem morju. Stopnjevanje retorike med Washingtonom in Bogoto resno ogroža regionalno sodelovanje pri boju proti narkokartelom.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah izrazil močan dvom glede politične prihodnosti venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado. Trump je zatrdil, da Machado nima zadostne podpore in ugleda, ki sta potrebna za učinkovito vodenje države. Te izjave predstavljajo opazen premik v retoriki, saj je bila Machado v preteklosti videna kot ključna zaveznica ameriških prizadevanj za demokratične spremembe v Venezueli. Trumpova ocena prihaja v času izjemno napetih odnosov med Washingtonom in Caracasom, kjer Združene države Amerike še naprej izvajajo pritisk na režim Nicolása Madura. Kljub temu da je Machado prejela Nobelovo nagrado za mir in velja za osrednjo figuro upora proti trenutni oblasti, Trumpove besede nakazujejo na morebitno spremembo strategije ameriške administracije pri iskanju novega vodstva v tej latinoameriški državi. Takšno stališče bi lahko oslabilo enotnost venezuelske opozicije v njenem boju proti Madurovemu režimu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih izjavah odkrito kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, pri čemer je poudaril, da ruski voditelj v konfliktih povzroča preveliko število žrtvov. Trump je v seriji izjav pojasnil, da ni več navdušen nad Putinovim ravnanjem, hkrati pa je zavrnil kakršne koli očitke o strahu pred ruskim diktatorjem. Ta sprememba v tonu nakazuje na pomemben odmik od prejšnjih poskusov vzpostavljanja tesnejših diplomatskih vezi in hitrega reševanja ukrajinske krize. Napetosti so se dodatno stopnjevale, ko je Trump prek družbenih omrežij delil uvodnik, ki je bil izrazito kritičen do Kremelj. Čeprav so se v preteklosti pojavljale navedbe o tesnem sodelovanju in pogostih telefonskih pogovorih, trenutna retorika kaže na resno zaustavitev mirovnih procesov. Trump je prav tako razjasnil, da s Putinom v zadnjem obdobju ni razpravljal o razmerah v Venezueli, kar še dodatno potrjuje omejeno komunikacijo med voditeljema v času naraščajočih mednarodnih trenj.

Združene države Amerike so skozi zgodovino večkrat neposredno in posredno posegle v notranjo politiko latinskoameriških držav, kar močno vpliva na trenutne zaostrene odnose z Venezuelo. Venezuelska predsednika Hugo Chávez in Nicolás Maduro sta Washington v preteklosti večkrat obtožila podpore poskusom državnih udarov, trenutna administracija pod vodstvom Donalda Trumpa pa stopnjuje pritisk z zasegi tankerjev in uvedbo strogih gospodarskih sankcij. Zgodovinski pregled ameriških intervencij razkriva vzorec podpore avtoritarnim režimom in rušenja levičarskih vlad, kar je v regiji pustilo globoke politične in gospodarske posledice. V zadnjem obdobju so se napetosti dodatno zaostrile zaradi ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju in zasegov plovil, ki prevažajo venezuelsko nafto. Maduro te poteze označuje za imperialistično agresijo in piratstvo, hkrati pa opozarja na nevarnost izbruha širšega regionalnega konflikta, ki bi Južno Ameriko lahko spremenil v novo krizno žarišče, podobno Gazi. Regionalne sile, vključno z Brazilijo, z zaskrbljenostjo spremljajo vojaško eskalacijo in pozivajo k deeskalaciji razmer.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle neposreden vojaški napad na venezuelsko prestolnico Karakas. Trump je na tiskovni konferenci v Palm Beachu na Floridi potrdil operacijo in poudaril, da gre za jasno opozorilo vsem, ki predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ZDA. Ameriška administracija je ob tem napovedala, da bo Washington neposredno usmerjal razvoj dogodkov v državi vse do vzpostavitve mirnega prehoda oblasti. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je prek družbenih omrežij sporočil, da se bo venezuelski predsednik Nicolás Maduro moral spopadati z roko pravice zaradi svojih zločinov. Po navedbah ameriških uradnikov so napadi usmerjeni proti režimu, ki ga obtožujejo vpletenosti v trgovino z mamili in kršenja človekovih pravic. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in predhodnih vojaških dejavnosti na območju Karibov, kjer so ZDA že prej uničevale logistične centre in plovila. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, saj Trumpova administracija ne izključuje nadaljnjih ukrepov za dosego zamenjave režima. Ta poteza pomeni drastičen odmik od pretekle politike omejenih sankcij in tajnih operacij k neposredni vojaški intervenciji na tleh suverene države. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi stopnjevanje konflikta lahko povzročilo obsežno humanitarno krizo v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem javnem nastopu poudaril, da se v odnosih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ne sooča s strahom. Trump je v izjavi, ki jo je prenašala Bela hiša, zavrnil kakršne koli osebne zadržke do ruskega voditelja, s katerim je v zadnjem obdobju vzpostavil intenziven diplomatski dialog glede reševanja konflikta v Ukrajini. Poleg razprav o varnostni arhitekturi v Evropi je Trump pojasnil, da v pogovorih s Putinom nista obravnavala razmer v Venezueli. Ta informacija je ključna za razumevanje prednostnih nalog ameriške zunanje politike, saj kaže na to, da so trenutna prizadevanja administracije skoraj v celoti usmerjena v stabilizacijo razmer na evropskih tleh in morebitno sklenitev mirovnega sporazuma med Moskvo in Kijevom. Trumpova retorika ostaja samozavestna, kljub preteklim kritikam glede njegovega odnosa do Kremlja.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo sobotni ameriški vojaški napad na Venezuelo, ki ga je označilo za dejanje oborožene agresije. Po navedbah Moskve je ameriški predsednik Donald Trump potrdil izvedbo zračnih napadov in zatrdil, da so ameriške sile zajele venezuelskega voditelja Nicolasa Madura ter ga prepeljale iz države. Ruska diplomacija poudarja, da za takšno vojaško akcijo ni bilo nobene vzdržne pravne podlage, temveč naj bi prevladala ideološka sovražnost nad diplomacijo. Moskva je zaradi dogodkov pozvala k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov in opozorila pred nadaljnjo eskalacijo napetosti v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko Združene države Amerike svoje dejanje upravičujejo z bojem proti kriminalu, Rusija trdi, da so bili ti razlogi le pretveza za nasilno spremembo režima. Situacija ostaja negotova, saj so ruski uradniki pozvali k mednarodni vzdržnosti, medtem ko poročila o usodi Madura in stanju na terenu v Venezueli po napadih še naprej prihajajo v javnost. Dogodek je povzročil oster odziv mednarodnih zaveznikov Venezuele, ki opozarjajo na kršenje suverenosti in mednarodnega prava.

Združene države Amerike so v soboto v Caracasu izvedle vojaško operacijo z imenom 'Popolna odločnost' (Resolution Absolute), v kateri so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in prvo damo Cilio Flores. Po besedah načelnika združenega štaba oboroženih sil ZDA, generala Dana Caina, je bila operacija rezultat večmesečnega načrtovanja, simulacij in priprav. General Caine je poudaril, da je bil poseg izveden natančno po načrtih in predstavlja kulminacijo obveščevalnih prizadevanj. Ameriške vojaške oblasti so razkrile podrobnosti o izvedbi misije, ki je bila usmerjena neposredno v predsedniško palačo oziroma rezidenco v prestolnici Venezuela. Akcija označuje dramatičen preobrat v odnosih med državama in neposreden poseg ameriških sil na venezuelsko ozemlje z namenom odstranitve dosedanjega vodstva. Madurova usoda po zajetju in morebitna privedba pred ameriško pravosodje ostajata predmet nadaljnjih uradnih postopkov.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val diplomatskih napetosti, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil vrsto ostrih opozoril iranskemu režimu. Trump je zatrdil, da so Združene države Amerike »pripravljene in naložene« (locked and loaded) za vojaško posredovanje, če bo Teheran s silo zatrl mirne protestnike, ki se v Iranu zbirajo zaradi gospodarske krize in visoke inflacije. Predsednik je v svojem zapisu obljubil, da bodo ZDA »prišle na pomoč« iranskemu ljudstvu, kar je v mednarodni skupnosti in domači politiki sprožilo ugibanja o morebitni spremembi režima. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove izjave naletele na mešane odzive, tudi znotraj njegove lastne Republikanske stranke. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta javno kritizirala predsednikovo napoved ter opozorila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Steve Bannon, nekdanji Trumpov strateg, je predsednika celo obtožil, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko Hillary Clinton. Medtem je Teheran zaradi groženj že uradno zahteval ukrepanje Združenih narodov, saj Trumpove besede razumejo kot neposredno grožnjo suverenosti države v času, ko so protesti v Iranu že zahtevali več smrtnih žrtev.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike rano zjutraj izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po besedah predsednika Trumpa so ameriške enote med operacijo uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trump je v izjavi iz svojega letovišča Mar-a-Lago pojasnil, da sta bila zakonca že prepeljana zunaj meja Venezuele, operacijo pa je opisal kot odločen poseg v državi. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Do vojaškega posredovanja je prišlo kmalu po tem, ko je Madurova administracija na ključnih točkah države namestila težko orožje in raketne sisteme. Ameriška stran je pred tem večkrat opozorila na svojo vpletenost v venezuelsko politično krizo, vendar se je operacija kljub temu zgodila nepričakovano hitro. Podrobnosti o trenutni lokaciji Madura in statusu venezuelskih vojaških sil po napadu za zdaj ostajajo neznane, prav tako še niso objavljena poročila o morebitnih žrtvah med civilnim prebivalstvom.