Leto 2025 se je uvrstilo med tri najtoplejša leta v zgodovini meritev

Leto 2025 je bilo po podatkih evropske službe za podnebne spremembe Copernicus in ameriških strokovnjakov tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev, kar potrjuje trend pospešenega segrevanja ozračja. Čeprav so bile temperature zaradi hladilnega učinka naravnega pojava La Niña v Tihem oceanu nekoliko nižje kot v rekordnem letu 2024, so zadnja tri leta skupaj prvič presegla kritično mejo 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. Strokovnjaki organizacije Berkeley Earth opozarjajo, da ekstremni temperaturni skoki med letoma 2023 in 2025 kažejo na pospeševanje stopnje segrevanja Zemlje. Poročilo izpostavlja, da je bilo zadnjih enajst let najtoplejših doslej, kar povečuje pritisk na države za hitrejšo opustitev fosilnih goriv. Znanstveniki napovedujejo, da bo dolgoročni prag 1,5 stopinje Celzija, ki ga določa Pariški sporazum, verjetno dokončno presežen že do leta 2030, kar je desetletje prej, kot so predvidevale prejšnje ocene. Povišanje temperatur v letu 2025 so pripisali predvsem kopičenju toplogrednih plinov in zmanjšani zmožnosti naravnih ponorov za absorpcijo ogljikovega dioksida. Posledice segrevanja so se v letu 2025 odražale v ekstremnih vremenskih dogodkih, vključno s katastrofalnimi požari v Los Angelesu, uničujočim ciklonom v jugovzhodni Aziji in hudo sušo v Iranu. Tudi začetek leta 2026 so že zaznamovali požari v Avstraliji in Argentini ter poplave v Indoneziji, medtem ko so snežna zameta povzročala težave v Evropi. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob tem opozoril, da je prebitje temperaturnih mej neizogibno, če svet ne bo drastično in nemudoma omejil emisij.

Leto 2025 se je zapisalo kot drugo najtoplejše leto v zgodovini meritev, takoj za letom 2024, kar potrjuje trend intenzivnega globalnega segrevanja. Kljub naravnemu hladilnemu učinku pojava La Niña so temperature ostale rekordno visoke, kar strokovnjaki pripisujejo neustavljivemu kopičenju toplogrednih plinov v ozračju. Podatki kažejo, da je bilo zadnjih dvanajst let najtoplejših doslej, pri čemer so zadnja tri leta presegla predindustrijsko raven za več kot 1,4 stopinje Celzija. V tem kritičnem obdobju je administracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa napovedala namero o umiku Združenih držav Amerike iz več kot 60 mednarodnih organizacij in pogodb, vključno z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Medvladnim odborom za podnebne spremembe (IPCC). Ta odločitev predstavlja dramatičen preobrat v ameriški zunanji politiki in po mnenju kritikov ogroža globalna prizadevanja za zmanjšanje emisij ter varovanje človekovih pravic, ki so neposredno povezane z varnim okoljem. Medtem ko se svet spopada s finančnimi posledicami suš, poplav in ekstremnih vročinskih valov, raziskave v Afriki opozarjajo na težave pri uveljavljanju pravil o podnebnem financiranju. Ameriški umik bi lahko dodatno oslabil mednarodno sodelovanje in znanstveno poročanje, kar bi najbolj prizadelo ranljive skupnosti v državah, kot sta Bangladeš in Fidži, ki so odvisne od globalne pomoči pri prilagajanju na podnebne spremembe.

Svetovni oceani so v letu 2025 absorbirali rekordno količino toplotne energije, kar predstavlja najvišjo raven od začetka sodobnih meritev. Mednarodna analiza, objavljena v strokovni reviji Advances in Atmospheric Sciences, razkriva, da se je vsebnost toplote v zgornjih 2000 metrih morske vode povečala za 23 zetadžulov. Ta količina energije je primerljiva s 37-letno svetovno porabo energije na ravni iz leta 2023, kar potrjuje trend neprekinjenega segrevanja deveto leto zapored. Študija, v kateri je sodelovalo več kot 50 znanstvenikov iz 31 raziskovalnih institucij po vsem svetu, poudarja, da segrevanje oceanov ni enakomerno porazdeljeno. Približno 16 odstotkov svetovnih oceanskih površin je zabeležilo rekordno visoke temperature, dodatna tretjina pa se je uvrstila med tri najtoplejša leta v zgodovini meritev. Najhitrejše segrevanje so raziskovalci zaznali v tropskem in južnem Atlantiku, severnem Pacifiku ter v Južnem oceanu. Znanstveniki z Inštituta za atmosfersko fiziko Kitajske akademije znanosti so opozorili na dolgoročne posledice takšnega kopičenja energije. Povečana vsebnost toplote v oceanih vpliva na globalne vremenske vzorce, dvig morske gladine in morsko biodiverziteto. Podatki, ki so jih združili iz vodilnih mednarodnih centrov v Aziji, Evropi in obeh Amerikah, potrjujejo jasen in vztrajen vzorec segrevanja v svetovnem merilu.