Dvostranska delegacija ameriškega kongresa je v soboto obiskala Dansko, da bi pomirila tamkajšnje oblasti in predstavnike Grenlandije po napovedih predsednika Donalda Trumpa o uvedbi carin. Trump je namreč zagrozil s povračilnimi ukrepi državam, ki ne bi podprle ameriških prizadevanj za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim arktičnim otokom. Vodja delegacije, demokratski senator iz Delawara Chris Coons, je poudaril, da trenutna retorika povzroča nepotrebne skrbi med zavezniki. Člani delegacije so izpostavili, da bi morala biti Grenlandija obravnavana predvsem kot ključna zaveznica Združenih držav Amerike in ne zgolj kot strateško sredstvo oziroma lastnina. Srečanje je bilo namenjeno predvsem utrjevanju diplomatskih vezi in zagotavljanju, da uradni Washington še vedno ceni tradicionalna zavezništva v severnoatlantski regiji, kljub nepredvidljivim izjavam iz Bele hiše. Ameriški kongresniki so se s tem distancirali od agresivne trgovinske politike izvršne veje oblasti. Obisk so sklenili s sporočilom, da partnerstvo z Dansko in Grenlandijo ostaja trdno ter temelji na skupnih varnostnih interesih na Arktiki, ki postaja vse bolj pomembno območje v svetovni geopolitiki.

Več tisoč ljudi se je v večjih danskih mestih in na Grenlandiji zbralo na protestih proti nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Protestniki so v Köbenhavnu, Aarhusu, Aalborgu in Odenseju izrazili nasprotovanje ideji o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja, pri čemer so poudarjali suverenost otoka. Shodi so se popoldne razširili tudi v Nuuk, glavno mesto Grenlandije. Udeleženci protestov so vzklikali gesla v grenlandščini, med drugim »Kalaallit Nunaat«, kar v prevodu pomeni Grenlandija oziroma dežela Grenlandcev. S tem so želeli poudariti svojo identiteto in zavrniti možnost, da bi otok postal predmet geopolitične kupčije med Združenimi državami Amerike in Dansko. Dogajanje so spremljali številni tuji mediji, ki poročajo o naraščajočem nezadovoljstvu nad retoriko Washingtona. Danska vlada in grenlandske oblasti so že pred protesti večkrat jasno sporočile, da Grenlandija ni naprodaj. Kljub temu so Trumpove izjave povzročile diplomatske napetosti med tesnima zaveznicama v zvezi NATO. Protesti so služili kot simbolna potrditev enotnosti med Dansko in njeno avtonomno pokrajino pri vprašanju ozemeljske celovitosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth napovedal uvedbo novega sklopa carin za osem evropskih držav, ki so na Grenlandijo poslale svoje vojaške enote. Ukrep, ki naj bi začel veljati 1. februarja, predvideva zvišanje carin na blago, ki ga te države izvažajo v Združene države Amerike. Predsednik je ob tem jasno poudaril, da bodo carine ostale v veljavi vse dokler ZDA ne bo omogočen nakup Grenlandije, s čimer je gospodarske pritiske neposredno povezal s svojimi ozemeljskimi ambicijami. Napovedane carine se bodo po napovedih v juniju zvišale z začetnih 10 na 25 odstotkov, v kolikor evropske države ne bodo popustile pri vprašanju statusa otoka. Evropske države so sicer že pred tem nakazale, da Grenlandije ne nameravajo prepustiti Združenim državam Amerike, kar je sprožilo oster odziv Washingtona. Trumpova poteza predstavlja uporabo trgovinske politike kot strateškega orodja za dosego geopolitičnih ciljev, kar je povzročilo precejšnje vznemirjenje v evropskih prestolnicah. Odzivi iz Evrope so polni zaskrbljenosti, saj bi takšni ukrepi lahko resno škodovali čezatlantski trgovini in gospodarski stabilnosti prizadetih držav. Gre za nadaljevanje Trumpove politike pogojevanja carinskih stopenj z drugimi političnimi ali strateškimi interesi, ki se je v preteklosti že kazala pri pogajanjih z drugimi svetovnimi velesilami in trgovinskimi bloki. Trenutno zaostrovanje odnosov kaže na novo fazo v napetih odnosih med Washingtonom in Brusljem.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal, da bodo Združene države Amerike 1. februarja 2026 uvedle desetodstotne carine na uvoz vsega blaga iz osmih evropskih držav. Ukrep bo prizadel Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko in Združeno kraljestvo. Trump je ob tem opozoril, da se bo carinska stopnja 1. junija 2026 zvišala na 25 odstotkov, v kolikor ne bo dosežen dogovor o popolnem ameriškem nakupu Grenlandije. Odločitev za uvedbo povračilnih ukrepov je posledica nasprotovanja omenjenih držav ameriškim načrtom za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim otokom. Grenlandija in Danska sta že večkrat poudarili, da otok ni naprodaj, evropske zaveznice pa so nedavno na zahtevo Danske tja napotile tudi vojaško osebje. Trump po drugi strani trdi, da je Grenlandija zaradi svoje lege in bogatih nahajališč rudnin ključnega pomena za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Najnovejše napetosti dodatno spodkopavajo lani sklenjene trgovinske dogovore med Washingtonom in Brusljem. Čeprav so ZDA julija 2025 zabeležile rekordne prihodke od carin v višini 150 milijard dolarjev, strokovnjaki opozarjajo, da bodo novi ukrepi močno prizadeli evropsko izvozno gospodarstvo in povišali cene za ameriške potrošnike. Napovedana poteza predstavlja novo fazo v Trumpovi protekcionistični politiki, ki je v preteklosti že vključevala grožnje zaveznicam, kot sta Indija in celotna Evropska unija.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih carinskih dajatev za države, ki nasprotujejo načrtom Združenih držav Amerike za priključitev Grenlandije ali tja pošiljajo vojaške sile. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da bodo ZDA s 1. februarjem uvedle 10-odstotne carine na vse izdelke iz Danske, Norveške, Švedske, Finske, Nemčije, Francije, Nizozemske in Združenega kraljestva. Te dajatve naj bi se 1. junija povišale na 25 odstotkov, v kolikor ne bo dosežen dogovor o popolnem ameriškem odkupu otoka. Napovedana poteza je sprožila nove napetosti v odnosih z evropskimi zaveznicami, ki so svoje sile na Grenlandijo po besedah ameriškega predsednika poslale z nejasnimi nameni. Trump vztraja, da bodo carine ostale v veljavi vse do končne sklenitve posla za prevzem ozemlja. Odločitev prihaja v času, ko se pričakuje razsodba vrhovnega sodišča ZDA o ustavnosti predsednikovih pooblastil za uvajanje carin na podlagi zakona o izrednih mednarodnih gospodarskih pooblastilih iz leta 1977. Ostro retoriko spremljajo opozorila o gospodarskih posledicah za evropski izvoz, saj so med tarčami največja gospodarstva Evropske unije. Gre za stopnjevanje agresivne trgovinske politike, ki jo Trumpova administracija uporablja kot vzvod za doseganje zunanjepolitičnih ciljev in ozemeljskih ambicij na Arktiki, kar povzroča precejšnjo negotovost na mednarodnih trgih in znotraj zveze NATO.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo ameriškemu prevzemu Grenlandije. Ukrep, ki naj bi stopil v veljavo 1. februarja, bo prizadel Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Nizozemsko in Finsko. Trump je ob tem opozoril, da se bodo carine 1. junija povišale na 25 odstotkov, če do takrat ne bo dosežen dogovor o "popolnem in celotnem nakupu" tega avtonomnega danskega ozemlja. Predsednik je svojo odločitev utemeljil z interesi nacionalne varnosti Združenih držav Amerike in trdil, da Kitajska ter Rusija prav tako kazujeta zanimanje za otok, ki ga Danska po njegovem mnenju ne more ustrezno zaščititi. Medtem ko so nekatere evropske države na Grenlandijo že napotile vojaško osebje, je dvostrankarska delegacija ameriškega kongresa obiskala København in Nuuk, da bi pomirila zaveznike ter zmanjšala napetosti, ki so nastale po Trumpovih grožnjah. Odnosi med Washingtonom in evropskimi prestolnicami so se dodatno zaostrili, saj Danska vztraja pri stališču, da Grenlandija ni naprodaj. Kljub nedavnim srečanjem visokih diplomatov v Washingtonu strani nista zbližali stališč. Trumpova administracija meni, da ZDA že predolgo subvencionirajo evropske zaveznice, zato zdaj pričakujejo odstop ozemlja kot povračilo za preteklo varnostno in finančno podporo.

Grenlandija se je v zadnjih tednih iz obrobne teme prelevila v osrednje vprašanje svetovne politike, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump izrazil zanimanje za nakup tega strateško pomembnega otoka. Naraščajoče zanimanje velesil za največji otok na svetu poganjajo predvsem podnebne spremembe, ki odpirajo nove pomorske poti, ter izjemen dostop do kritičnih surovin in redkih zemeljskih kovin. Poleg gospodarskih interesov igra ključno vlogo tudi varnostna arhitektura zveze NATO, v kateri ima otok zaradi svoje lege v Arktičnem oceanu neprecenljiv položaj. Kraljevina Danska, pod katero Grenlandija spada kot avtonomno ozemlje, je ameriške ponudbe odločno zavrnila in poudarila, da otok ni naprodaj. Pravni strokovnjaki izpostavljajo, da je danska suverenost nad otokom mednarodnopravno izjemno trdna, kar je v arktičnem prostoru, kjer so ozemeljske težnje pogoste, redkost. Kljub temu se v javnosti pojavljajo različni scenariji za razplet krize, ki segajo od tesnejšega gospodarskega sodelovanja do morebitnih novih oblik avtonomije, vendar analitiki opozarjajo, da bi nekatere rešitve lahko postale trajna past za lokalno prebivalstvo. Za Združene države Amerike Grenlandija ne predstavlja le ozemeljske širitve, temveč ključno obrambno točko pred vplivi Rusije in Kitajske v regiji. Grenlandija za Dansko pomeni pomemben del nacionalne identitete in prestiža v mednarodnem okolju, hkrati pa avtonomna vlada v Nuuku vse bolj teži k večji gospodarski neodvisnosti. Trenutna situacija je močno obremenila odnose med Københavnom in Washingtonom, kar bi lahko vplivalo na dolgoročno sodelovanje znotraj severnoatlantskega zavezništva.

Skupina pripadnikov nemškega Bundeswehra je v sodelovanju z vojaki drugih evropskih držav začela izvidniško misijo na Grenlandiji. Namen operacije je podrobna raziskava te arktične otoka, ki postaja vse pomembnejša strateška točka v luči globalnih varnostnih sprememb in krepitve prisotnosti zavezništva Nato na severu. Raziskovalna misija poteka v času povečanih mednarodnih napetosti in poudarja pomen evropskega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti v Arktičnem oceanu. Hkrati z vojaškimi premiki na severu so se zaostrili odnosi z Združenimi državami Amerike. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump vztraja pri svoji strogi politični usmeritvi in znova grozi z uvedbo novih carin na uvoz izdelkov iz Evrope. Te napovedi vnašajo negotovost v čezatlantske odnose in bi lahko vplivale na prihodnje gospodarsko sodelovanje med zavezniki, medtem ko se Evropa trudi okrepiti lastno obrambno in zunanjepolitično neodvisnost. Operacija na Grenlandiji odraža širšo strategijo nemških oboroženih sil, ki so nedavno začele tudi s postopki za povečanje nabora kadrov. Povezava med krepitvijo vojaške pripravljenosti doma in aktivnim izvidovanjem na strateško pomembnih območjih kaže na resnost razmer, v katerih se trenutno nahaja evropska obrambna politika. Misija bo predvidoma trajala več tednov, zbrani podatki pa bodo ključni za nadaljnje delovanje zavezniških sil v regiji.

Kanadski premier Mark Carney je ponovno poudaril, da je Grenlandija pod zaščito Nata, s čimer se je odzval na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem prevzemu otoka. Carney je, medtem ko je bil na obisku na Kitajskem, izjavil, da je Kanada kot partnerica Danske zavezana obveznostim o kolektivni obrambi.

Ameriški predsednik Donald Trump je dodatno zaostril retoriko glede svojih načrtov za aneksijo Grenlandije in zagrozil z uvedbo novih carin državam, ki bi se uprle njegovim priključitvenim nameram. V petkovi izjavi v Beli hiši je poudaril, da je pripravljen uporabiti trgovinske ukrepe kot kazen za tiste države, ki ne bodo sledile ameriškim interesom glede tega strateškega otoka. Njegove izjave so povzročile nov val zaskrbljenosti v mednarodni skupnosti, zlasti v Evropski uniji, kjer nekatere države članice že preventivno krepijo svojo vojaško prisotnost na območju. Napetosti so se stopnjevale po neuspešnih diplomatskih pogovorih v začetku leta, ko je Washington vztrajal pri strateškem pomenu otoka za nacionalno varnost ZDA. Trumpova administracija trdi, da bi brez ameriškega nadzora nad Grenlandijo to ozemlje lahko prevzeli Rusija ali Kitajska, kar naj bi predstavljalo neposredno grožnjo zahodnemu zavezništvu. Danska, pod katero ozemlje spada, je v odgovor na prejšnje grožnje že izdala ukaze svoji vojski za zaščito suverenosti, kar stopnjuje možnost neposrednega konflikta. Medtem ko se vodstvo Evropske unije uradno še vedno odziva zadržano in poskuša situacijo prikazati kot manj resno, pa dejanski premiki enot in najnovejše grožnje s carinami kažejo na resno gospodarsko in politično krizo med ZDA in njihovimi tradicionalnimi zavezniki. Grožnja s carinami neposredno cilja na države, ki podpirajo dansko suverenost nad otokom, kar bi lahko močno zamajalo temelje svetovne trgovine in stabilnost znotraj zveze NATO.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Združene države Amerike so v letu 2025 prvič po več kot petdesetih letih zabeležile negativno neto migracijo, kar je neposredna posledica stroge priseljenske politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Po poročilu instituta Brookings se ocene neto migracije gibljejo med ničlo in odlivom približno 295.000 ljudi. Čeprav so se deportacije pod novo upravo močno okrepile, poročilo navaja, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov zaradi ostrejših pogojev za pridobitev vizumov in podaljšanih postopkov obdelave vlog. Strožji ukrepi so močno prizadeti študente in visoko usposobljene strokovnjake, zlasti iz Indije, ki predstavlja ključni vir delovne sile za ameriški tehnološki sektor. Analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajen trend upadanja števila priseljencev negativno vplival na zaposlovanje v kritičnih sektorjih, kot so tehnologija, zdravstvo in visoko šolstvo. Kljub negotovosti glede prihodnjih političnih usmeritev študija napoveduje, da se bo trend negativne neto migracije verjetno nadaljeval tudi v letu 2026. Na političnem področju se vplivi teh sprememb že kažejo v razpravah o življenjskih stroških. Republikanska stranka trdi, da množične deportacije in manjše število migrantov neposredno zmanjšujejo povpraševanje na nepremičninskem trgu, kar naj bi vodilo do nižjih najemnin in cen stanovanj v večjih metropolah. Podatki kažejo, da so se cene nepremičnin znižale v 14 od 20 mest z največjim deležem nezakonitih priseljencev, kar administracija uporablja kot dokaz uspešnosti svoje gospodarske politike pred prihajajočimi volitvami.

Združene države Amerike so s pošiljanjem signalov o morebitni podpori namestitvi enot zveze Nato v Ukrajini sprožile nove razprave o prihodnosti konflikta. Po navedbah analitikov gre za taktično potezo, s katero želi Washington pritisniti na Rusijo, da bi ta pristala na koncesije glede svojih maksimalističnih ciljev. Posebna odposlanca ZDA za pogovore z Rusijo, Steve Witkoff in Jared Kushner, sta prvič pohvalila načelno pripravljenost Francije in Združenega kraljestva, da ob morebitni prekinitvi ognja v Ukrajino napotita svoje vojake kot del varnostnih jamstev. Pariška deklaracija, ki sta jo podpisali London in Pariz, predvideva sodelovanje evropskih sil v mehanizmu za spremljanje in preverjanje prekinitve ognja pod vodstvom ZDA. Kljub temu ostaja vprašanje uporabe 5. člena severnoatlantske pogodbe odprto. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth je pred tem na sedežu zveze Nato poudaril, da ZDA enot držav članic v Ukrajini ne bodo štele za krite s kolektivno obrambo, niti ne nameravajo tja napotiti lastnih vojakov. Ta premik v retoriki se dogaja v času, ko se zaveznice spopadajo z vprašanjem vzdržnosti ruskih izgub in dolgoročne strategije pomoči Kijevu. Medtem ko nekatere evropske države krepijo svojo vpletenost, Washington uporablja možnost razširitve obrambnega ščita na vojake v Ukrajini kot vzvod v širši geopolitični igri, kjer poskuša uravnotežiti omejevanje Rusije in naraščajočo konkurenco s Kitajsko. Ruska stran je nad temi napovedmi izrazila resno zaskrbljenost, saj bi prisotnost zahodnih sil neposredno vplivala na njene operativne načrte.

Poljska javna zgodovinska ustanova je pričela s pripravami na popis osebnih in materialnih izgub, ki jih je država utrpela zaradi sovjetske vojaške agresije in povojne prevlade Sovjetske zveze. Varšava s tem odpira pot za morebitno uradno zahtevo po vojnih odškodninah od Ruske federacije, kar bi lahko še dodatno zaostrilo že tako napete odnose med državama. Namestnik zunanjega ministra Władysław Teofil Bartoszewski je ob tem poudaril, da poljska vlada vprašanja vojnih reparacij za škodo, povzročeno v času Sovjetske zveze, nikoli ni obravnavala kot zaključeno poglavje. Projekt vključuje natančno dokumentiranje in katalogizacijo vseh oblik uničenja, od neposrednih žrtev vojaških operacij do dolgoročne gospodarske škode, ki je bila posledica podreditve Moskvi po drugi svetovni vojni. Dokumentacija bo služila kot pravna in zgodovinska podlaga za morebitne mednarodne odškodninske zahtevke. Poljske oblasti so podobne korake že pred časom sprožile tudi v odnosu do Nemčije, s čimer želijo celostno urediti vprašanje zgodovinskih krivic in povojne obnove. Analitiki ocenjujejo, da so ti koraki del širše strategije poljske zunanje politike, ki si prizadeva za priznanje odgovornosti za dejanja iz preteklosti. Čeprav so možnosti za dejansko izplačilo s strani Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah majhne, Varšava vztraja pri formalizaciji zahtevkov. Takšne poteze so v skladu z dolgoletnimi prizadevanji poljskih institucij za ohranjanje zgodovinskega spomina in uveljavljanje pravičnosti za žrtve totalitarnih režimov.

ZDA in Tajvan sta podpisala trgovinski sporazum, ki predvideva znižanje carin na tajvansko blago na 15 % v zameno za 250 milijard dolarjev novih tajvanskih investicij v ameriški tehnološki sektor. Po poročanju Newsmaxa naj bi bila vrednost posla 500 milijard dolarjev, saj naj bi tajvanska vlada vložila dodatnih 250 milijard dolarjev za širitev proizvodnje polprevodnikov. Kitajska je izrazila ostro nasprotovanje sporazumu. Donald Trump je napovedal nove carine zaradi spora z Grenlandijo. Voditelji Mercosurja in delegacij EU so prispeli v Paragvaj, kjer so podpisali dolgo pričakovani trgovinski sporazum.

Bela hiša je v uradni izjavi poudarila, da nedavna napoved o napotitvi evropskih vojaških sil na Grenlandijo ne bo vplivala na stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede te strateško pomembne arktične regije. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na tiskovni konferenci pojasnila, da so bili pogovori med ameriškimi uradniki ter visokimi predstavniki Danske in Grenlandije produktivni, vendar Washington ne namerava spreminjati svojih zunanjepolitičnih ciljev. Administracija predsednika Trumpa naj bi po navedbah uradnih virov Grenlandijo še naprej obravnavala kot ključno območje za ameriške nacionalne interese, ne glede na povečano vojaško prisotnost evropskih zaveznic. Sporočilo jasno nakazuje, da Združene države Amerike ne nameravajo odstopiti od svojega vpliva na otoku, ki ga Washington že dlje časa vidi v luči morebitnega odkupa ali vsaj tesnejšega strateškega partnerstva. Napetosti med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede vprašanja suverenosti in nadzora nad Grenlandijo se s tem dodatno stopnjujejo. Medtem ko Danska in lokalne grenlandske oblasti poudarjajo pomen evropskega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti, ameriška stran vztraja pri svoji neodvisni agendi, ki jo narekuje politika 'Amerika na prvem mestu'.

Številni nemški mediji so poročali o ogorčenju, ki ga je povzročila šala designiranega ameriškega veleposlanika o tem, da bi Islandija postala 52. ameriška zvezna država. Dogodek se je zgodil v času napetih odnosov med ZDA, Grenlandijo in Dansko.

Kanadski premier Mark Carney in kitajski predsednik Xi Jinping sta se v Pekingu zavezala k izboljšanju odnosov med državama, po letih diplomatskih napetosti. Carney je nakazal na pospešeno vdor kitajskih električnih vozil v Severno Ameriko. Kitajska se sooča z nestabilnostjo v Iranu, vključno z grožnjami Donalda Trumpa o 25-odstotnih carinah na trgovinske partnerje Irana.

Združene države Amerike so sporočile, da napotitev evropskih vojakov na Grenlandijo ne bo vplivala na njihove dolgoročne strateške cilje glede tega arktičnega otoka. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je s tem potrdila, da ostaja osredotočena na morebiten nakup Grenlandije, čeprav so tako lokalne oblasti na otoku kot tudi Danska takšne namere že večkrat odločno zavrnile. Ameriška administracija ostaja ravnodušna do nedavnih izvidniških misij evropskih sil v regiji. Evropski vojaki so na otok prispeli v okviru širših prizadevanj za zaščito arktičnih interesov, kar odraža naraščajoče geopolitične napetosti na tem območju. Kljub temu Washington poudarja, da prisotnost zavezniških sil iz Evrope ne spreminja njihovih načrtov ali želje po širitvi ameriškega vpliva na severu. Grenlandija postaja vse pomembnejša zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Danska vlada je v odzivu na ameriške težnje ponovila, da Grenlandija ni naprodaj, in poudarila avtonomijo otoka pri odločanju o lastni prihodnosti. Situacija povzroča določena trenja znotraj transatlantskih odnosov, saj evropske države s svojo vojaško navzočnostjo simbolično potrjujejo suverenost Danske nad tem strateškim ozemljem. Bela hiša za zdaj ne kaže znakov, da bi odstopila od svojih retoričnih ali diplomatskih pritiskov glede statusa otoka.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Nedavne ankete so pokazale, da je podpora politiki množičnih deportacij Donalda Trumpa med neodvisnimi in neodločenimi volivci izjemno nepriljubljena. Trump se sooča z naraščajočo zaskrbljenostjo Američanov glede stroškov življenja in inflacije. Kljub temu, da je Trump zmagal na volitvah leta 2024 in prvič osvojil večino glasov, nekateri volivci postajajo razočarani.

Ameriški predsednik Donald Trump je po neuspešnih pogovorih o prihodnosti Grenlandije zagrozil z uvedbo carin proti državam, ki ne podpirajo priključitve Grenlandije ZDA. Prav tako je znova odprl vprašanje članstva ZDA v Natu, s čimer je stopnjeval pritisk na zaveznike.

Bela hiša je uradno sporočila, da nedavna napotitev evropskih vojaških sil na Grenlandijo nima nobenega vpliva na dolgoročni cilj predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega nakupa oziroma prevzema otoka. Tiskovna predstavnica ameriške administracije je na novinarski konferenci poudarila, da ameriška strategija in ambicije v regiji ostajajo nespremenjene, ne glede na povečano prisotnost evropskih zaveznikov na tem strateško pomembnem avtonomnem ozemlju Kraljevine Danske. Izjave iz Washingtona nakazujejo na vztrajanje pri geopolitični viziji, ki Grenlandijo vidi kot ključno točko za ameriške nacionalne interese na Arktiki. Kljub temu, da Danska in lokalne oblasti na Grenlandiji vztrajno zavračajo kakršno koli možnost prodaje, Trumpova administracija meni, da povečana vojaška dejavnost evropskih držav ne predstavlja ovire za njihove diplomatske ali gospodarske težnje. Analitiki ocenjujejo, da takšna retorika povečuje napetosti med Združenimi državami Amerike in evropskimi zaveznicami, saj namestitev vojakov služi predvsem krepitvi suverenosti in nadzora nad arktičnimi potmi. Bela hiša pa s temi izjavami potrjuje, da Grenlandija ostaja ena izmed prednostnih nalog ameriške zunanje politike pod trenutnim vodstvom.

Evropska komisija je v četrtek, 15. januarja 2026, uradno odobrila nacionalne obrambne načrte osmih držav članic Evropske unije v okviru programa SAFE (Security Action for Europe). Predlog za finančno pomoč v skupni vrednosti 38 milijard evrov je bil posredovan Svetu EU v dokončno potrditev, nanaša pa se na Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Hrvaško, Ciper, Portugalsko, Romunijo in Španijo. Sredstva so namenjena krepitvi vojaških zmogljivosti in gradnji obrambne infrastrukture, kar predstavlja del širših prizadevanj za neodvisnost evropske varnosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je odločitev označila za pomemben mejnik pri utrjevanju evropske varnosti. Po njenih besedah je Evropska unija v zadnjem letu na področju obrambe napredovala bolj kot v več predhodnih desetletjih skupaj. Program SAFE je ključen instrument, ki državam omogoča dostop do ugodnih finančnih sredstev za modernizacijo njihovih oboroženih sil, kar je v luči spremenjenih geopolitičnih razmer postalo prioriteta povezave. Odobritev teh načrtov sledi obdobju intenzivnih pogajanj in usklajevanj znotraj unije. Medtem ko so nekatere države, zlasti baltske, zagovarjale še večje proračunske izdatke za obrambo v prihodnjem finančnem obdobju, trenutna odobritev pomoči osmerici držav kaže na operativni začetek izvajanja obsežnih obrambnih investicij. Svet EU bo zdaj preučil predlog komisije, pri čemer se pričakuje hitra potrditev zaradi strateškega pomena projektov.

Ruski mediji povzemajo poročila analitičnega portala Responsible Statecraft, ki opozarjajo, da bi poskusi Združenega kraljestva in drugih članic Nata zaustaviti ruske tovorne ladje v mednarodnih vodah lahko povzročili jedrsko vojno. Poudarjajo, da bi takšne akcije lahko imele izjemno nevarne posledice.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Kreml je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za glavnega krivca za zastoj v mirovnih pogajanjih. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je potrdil, da se Rusija strinja s Trumpovo oceno, da Zelenski sabotira rešitev konflikta. Trumpove izjave so v nekaterih krogih naletele na kritike, ki so ga obtožile, da podpira propagando Kremlja in spodbuja nadaljnje ruske osvajalne težnje.

Vojaki iz Francije, Nemčije, Norveške in Švedske so prispeli na Grenlandijo, da bi okrepili varnost otoka. Francija je poslala 15 vojakov, Nemčija pa 13. Prihod evropskih sil sovpada z zastojem v pogovorih z Združenimi državami glede prihodnosti otoka.

V Grčiji so se pojavile kritike na račun ministrov, ki se izogibajo javni izpostavljenosti v težkih trenutkih za vlado. Potekala je razprava o preiskavi glede plačilne agencije OPEKEPE, ki je razkrila, da so do leta 2006 vse potekalo brez zemljiške knjige. V Salamini so izrazili nasprotovanje vpletanju grških ladij v vojne priprave daleč od meja države. Poudarili so prihod fregate "Kimon", ki bo podpirala Natove interese. Kritizirali so tudi kmečke blokade.

Chen Ting-fei je po zmagi na primarnih volitvah DPP izzvala Hsieh Lung-chieja (KMT) za župana Tainana in izrazila prepričanje v zmago. Chen in Hsieh sta se v preteklosti že petkrat srečala na volitvah. Medtem v國民黨 naslednji dan usklajujejo kandidate za župana Taichunga, kjer se za položaj potegujeta Jiang Chi-chen in Yang Qiong-ying. Stranka DPP v Tainanu je izrazila podporo Chen Ting-fei in pozvala k enotnosti za napredek mesta.

Nemški vojaki so odpotovali na Grenlandijo. Odprava je bila izvedena kljub nerešenemu konfliktu med ZDA, Dansko in Grenlandijo glede prevzema otoka s strani ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Pogovori med državami v Washingtonu niso prinesli rešitve.

Razmere na Bližnjem vzhodu so se močno zaostrile, saj poročila iz diplomatskih krogov nakazujejo na možnost ameriškega vojaškega posega v Iranu v naslednjih 24 urah. Dva evropska uradnika sta potrdila, da so Združene države Amerike že začele umikati del osebja iz ključnih vojaških baz v regiji, kar velja za preventivni ukrep pred morebitnim povračilnim odzivom Teherana. Po navedbah izraelskih virov naj bi predsednik Donald Trump odločitev o napadu že sprejel, ameriška vojska pa je v stanju visoke pripravljenosti. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostro retoriko in vojaškimi pripravami. Revolucionarna garda je sporočila, da so povečali zaloge raket in da so pripravljeni na takojšen protinapad. Teheran je sosednje države uradno opozoril, da bodo ameriška vojaška oporišča na njihovih tleh postala legitimne tarče, v kolikor bo Washington sprožil agresijo z njihovega ozemlja. Iranska državna televizija je ob tem objavila neposredne grožnje z atentatom na Donalda Trumpa, pri čemer so poudarili, da tokratni poskus ne bo neuspešen. Napetosti so se stopnjevale ob robu notranjih protestov v Iranu, kjer so ZDA nakazale možnost podpore demonstrantom. Gibanje zračnih sil v regiji, vključno z nenavadno potjo letala izraelskega premierja Netanjahuja čez Kreto, dodatno potrjuje strateške premike. Vojaški analitiki opozarjajo, da bi neposreden spopad med velesilo in islamsko republiko lahko povzročil destabilizacijo celotne regije in nepredvidljive posledice za svetovni energetski trg.

Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji v Minnesoti, ki dopušča uporabo oboroženih sil proti ameriškim državljanom. Poleg tega je pozdravil novice iz Irana, da protestnik Erfan Soltani ne bo usmrčen. ZDA so zasegle še en tanker, povezan z Venezuelo.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

V Washingtonu se je končalo ključno srečanje med delegacijama Danske in Združenih držav Amerike glede strateške prihodnosti Grenlandije. Po navedbah danskega javnega medija TV2 je pogovor trajal približno 50 minut, medtem ko nekateri viri poročajo o nekoliko daljšem srečanju. Kljub začetnim optimističnim ocenam danskega tiska, da je srečanje potekalo v konstruktivnem duhu, so kasnejše izjave danskega predstavništva potrdile, da Združenih držav niso uspeli prepričati o spremembi njihovih stališč. Zaradi naraščajočih geopolitičnih napetosti in neuspeha diplomatskih prizadevanj so Nemčija, Francija, Norveška in Švedska že napovedale napotitev svojih vojaških enot na Grenlandijo. Ta poteza kaže na stopnjevanje varnostnih ukrepov v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi naravnih virov in strateških pomorskih poti. Danska stran je po srečanju izrazila obžalovanje, saj diplomatska pot za zdaj ni prinesla želenega preobrata v ameriški politiki do otoka. Situacija ostaja napeta, saj so evropske zaveznice z napovedano vojaško prisotnostjo jasno nakazale, da nameravajo zaščititi svoje interese v regiji neodvisno od ameriških strateških načrtov. Analitiki ocenjujejo, da bi kratko trajanje sestanka lahko kazalo na globoka razhajanja med stranema, ki jih v tako omejenem časovnem okviru ni bilo mogoče razrešiti.

Visoki predstavniki Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije so srečanje na visoki ravni, ki bi se prvotno moralo odviti v Beli hiši, prestavili v sosednjo upravno zgradbo Eisenhower. Na pogovorih so sodelovali ameriški podpredsednik J. D. Vance, državni sekretar Marco Rubio ter zunanja ministra Danske in Grenlandije, Lars Løkke Rasmussen in Vivian Motzfeldt. Kljub spremembi lokacije so pogovori stekli hitro, saj so ključni del srečanja zaključili v manj kot uri. Spremembo lokacije in potek dogodka so spremljale napetosti in ostra retorika. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump se je na dogajanje odzval z zahtevo po odstranitvi določenih oseb, medtem ko so iz Bele hiše prihajala opozorila o morebitnih posledicah. Premik srečanja v zgradbo Eisenhower, ki stoji neposredno ob predsedniški rezidenci, nakazuje na določena logistična ali diplomatska nesoglasja v zadnjem trenutku. Podrobnosti o vsebini pogovorov ostajajo skope, vendar prisotnost najvišjih diplomatov vseh treh strani potrjuje pomen strateških vprašanj, povezanih z Arktiko in varnostnim sodelovanjem. Grenlandija in Danska ostajata ključni partnerici ZDA v regiji, vendar so zadnji dogodki v Washingtonu vnesli dodatno negotovost v sicer ustaljene diplomatske protokole.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Danska je okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji, tik pred ključnimi pogovori z Združenimi državami. Ta odločitev je odgovor na pritisk iz Washingtona.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Delavec podjetja Ford je bil suspendiran, ker je Donalda Trumpa označil za 'zaščitnika pedofilov'. Trump je medtem opisal mednarodne razmere kot 'nor svet'. Več držav NATA je napotilo manjše število vojaških sil v Grenlandijo, ZDA pa še naprej zahtevajo suverenost nad otokom. Trump je izjavil, da so v Iranu ustavili usmrtitve protestnikov, vendar ni izključil vojaške intervencije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da bo Francija sodelovala v vojaških vajah, ki jih organizira Danska na Grenlandiji.

Danski in grenlandski predstavniki so se v Washingtonu sestali s člani ameriškega Sveta za nacionalno varnost, da bi naslovili napetosti, ki so nastale po ponovnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o strateškem pomenu in morebitni priključitvi Grenlandije. Trump je svoje načrte utemeljil z vidika nacionalne varnosti ZDA, kar je med zavezniki v Evropi sprožilo precejšen nemir. Veleposlanik Kraljevine Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta v pogovorih poudarila avtonomijo otoka. V Nemčiji in celotni Evropski uniji se vrstijo kritični odzivi na ameriške ambicije, saj mnogi predloge o aneksiji ozemlja, ki pripada suvereni državi, označujejo za nesprejemljive. V javnosti so se pojavili tudi satirični odzivi, predvsem na Danskem, kjer so nekatere kampanje neposredno zasmehovale Trumpovo politiko. Kljub temu nekateri analitiki opozarjajo, da je potreben bolj poglobljen pogled na arktično regijo in njeno vse večjo geopolitično težo. Srečanje v Washingtonu velja za ključen korak pri preprečevanju nadaljnjega zaostrovanja odnosov med ZDA in Dansko. Čeprav so ameriške zahteve povzročile diplomatski spor, obe strani poudarjata pomen dialoga pri vprašanjih, ki zadevajo varnostno arhitekturo Severnega Atlantika in Arktike. Zaenkrat ni indicev, da bi Danska popustila pri vprašanju suverenosti nad največjim otokom na svetu.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je med obiskom Fordove tovarne odzval na provokacije neznanega delavca z neprimerno gesto. Medtem ko so ga snemale kamere, je Trump dvignil sredinec v smeri osebe, ki mu je domnevno namenjala žaljivke. Incident se je zgodil v času, ko je politik zapuščal prizorišče po srečanju z zaposlenimi. Bela hiša je incident pospremila z izjavo, v kateri so dejanje označili za ustrezen odziv na verbalni napad. Direktor komunikacij Steven Cheung je pojasnil, da je neznana oseba kričala vulgarne žaljivke v izbruhu besa, zato je bila predsednikova reakcija po njegovem mnenju povsem nedvoumna in primerna situaciji. Gesta je takoj sprožila številne odzive v ameriških medijih in na družbenih omrežjih. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med političnimi akterji in delom javnosti v obdobju intenzivnih političnih dejavnosti. Kljub temu da gre za osamljen incident, ta ponovno odpira vprašanja o standardih javnega komuniciranja najvišjih državnih predstavnikov v nepredvidenih situacijah.

Donald Trump je javno zahteval, da se Grenlandija preda ZDA, kar je sprožilo kritike celo med njegovimi podporniki. Analitiki menijo, da bi Trump morda spremenil svoje stališče, če bi Evropa ponudila "prepakiran" varnostni dogovor. Medtem naj bi Trump pripravljal načrte za zmago na vmesnih volitvah leta 2026, kar je povzročilo nemir v Beli hiši. Marco Rubio naj bi imel zakulisni vpliv na dogajanje v Venezueli.

Združene države Amerike so v svoji zgodovini bistveno spremenile svoj geografski obseg s serijo strateških nakupov ozemelj, ki so segali od Aljaske do Floride. Ti procesi so bili ključni za oblikovanje današnjih meja države in so pogosto vključevali diplomatska pogajanja z evropskimi kolonialnimi silami. Trenutne razprave o morebitnem ameriškem zanimanju za Grenlandijo tako niso osamljen primer, temveč del širšega zgodovinskega vzorca ameriške ozemeljske ekspanzije. Zgodovinski primeri, kot je nakup Aljaske od Rusije ali Floride od Španije, kažejo na dolgotrajno prakso Washingtona, da namesto vojaških osvajanj uporabi finančna sredstva za pridobivanje strateško pomembnih območij. Vsak tak nakup je prinesel nove naravne vire in strateško prednost, hkrati pa je zmanjšal vpliv drugih velesil na severnoameriški celini. Zanimanje za Grenlandijo, ki se v javnosti znova pojavlja, odraža geostrateške interese v Arktični regiji, kjer so vprašanja suverenosti in nadzora nad potmi ter viri postala ključna v sodobni geopolitiki. Čeprav so takšni predlogi v današnjem času naleteli na mešane odzive, zgodovina potrjuje, da so Združene države Amerike s takšnimi transakcijami v preteklosti že uspešno utrdile svojo vlogo svetovne velesile.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je bil obtožen, da spreminja ZDA v 'banana republiko' zaradi groženj s kazenskimi postopki proti predsedniku Federal Reserve, Jeromu Powellu. Demokrati so zahtevali informacije o tem, koliko 'upornikov' s 6. januarja je bilo zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za domovinsko varnost. Republikanski senator je bil zasmehovan zaradi izjave o 'koruptnem delu' Trumpovega boja s Federal Reserve.

Po grožnjah ZDA je Danska napovedala okrepitev svoje vojske na Grenlandiji, kjer imajo ZDA že vojaške baze. Donald Trump je na svojem družbenem omrežju zapisal, da bi postal NATO z Grenlandijo v rokah ZDA veliko bolj mogočen in učinkovit. Medtem ameriški naftarji niso navdušeni nad Trumpovim načrtom, ki se nanaša na Venezuelo.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Nemški kancler Friedrich Merz je danes izrazil pričakovanje, da bodo Združene države Amerike v sodelovanju z Dansko nadaljevale z obrambo in zaščito Grenlandije. Merz je poudaril, da bodo potekajoči pogovori v naslednjih dneh in tednih natančneje določili naravo in obliko tega sodelovanja. Po njegovih besedah so v podrobnih pogovorih z dansko stranjo z namenom izboljšanja varnostne situacije na tem strateško pomembnem območju. Nemški kancler je izpostavil pomen Grenlandije za širšo varnostno arhitekturo Zahoda in poudaril, da je sodelovanje med Washingtonom in Københavnom ključno za stabilnost regije. Čeprav podrobnosti prihodnjega sodelovanja še niso povsem jasne, Merz ostaja optimističen glede nadaljevanja ameriške prisotnosti. Izjave nemškega kanclerja prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo vprašanja o prihodnji ameriški zunanji politiki in njihovi vlogi v Arktični regiji. Nemčija kot ključna evropska gospodarska sila pozorno spremlja te pogovore, saj varnostna situacija na severu neposredno vpliva na stabilnost celotne Evropske unije in Natovih zaveznic.