Združene države Amerike so izvedle zračne napade na kompleks Cuartel de la Montaña v venezuelski prestolnici Caracas, kjer počivajo posmrtni ostanki nekdanjega predsednika Huga Cháveza. Po poročanju lokalnih medijev je bila stavba, ki je nekoč služila kot vojaški muzej, po Chávezovi smrti preurejena v njegov mavzolej in velja za pomemben simbol venezuelskega političnega režima. Napad na objekt, ki ima za državo velik kulturni in politični pomen, predstavlja resno zaostritev napetosti med državama. Operacija je bila usmerjena neposredno v kompleks v Caracasu, vendar podrobnosti o morebitnih žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode na sami grobnici še niso v celoti potrjene. Venezuelski uradniki so dejanje označili za neposreden napad na državno suverenost in zgodovinski spomin naroda. Ameriška stran uradnih razlogov za izbiro tarče, ki je bila v preteklosti vojaški objekt, še ni podrobneje pojasnila. Incident bi lahko sprožil nove nemire v regiji in dodatno poslabšal že tako zaostrene diplomatske odnose med Washingtonom in Caracasom.

Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bodo zagotovile varnega in zanesljivega prehoda. Izključil je Mario Corino Machado kot potencialno voditeljico Venezuele. Marco Rubio je v ZDA napovedal sojenje Nicolásu Maduru. Javier Milei je pozdravil Trumpovo potezo. JD Vance ni bil prisoten ob Trumpu med operacijo v Venezueli zaradi varnostnih razlogov.

ZDA so v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije. Poročali so o 45 smrtnih žrtvah v ameriškem napadu na Venezuelo.

Venezuelsko prestolnico Caracas je v zgodnjih jutranjih urah pretresla serija močnih eksplozij, ki so odjeknile na več lokacijah po mestu. Nad prestolnico so se začeli dvigovati gosti oblaki dima, kar je povzročilo preplah med lokalnim prebivalstvom. Čeprav natančen vzrok za eksplozije še ni uradno potrjen, so venezuelske oblasti dogajanje že označile za resno vojaško agresijo s strani Združenih držav Amerike. Vlada v Caracasu je ostro obsodila incident in ga označila za neposreden napad na suverenost države. Na terenu so trenutno reševalne službe in varnostne sile, ki poskušajo omejiti škodo in ugotoviti število morebitnih žrtev. Medtem ko Washington uradnih obtožb še ni komentiral, so razmere v mestu napete, prebivalce pa pozivajo k previdnosti, saj vzroki in obseg škode na kritični infrastrukturi ostajajo predmet preiskave.

Predsednik Nicolás Maduro je razglasil izredno stanje na nacionalni ravni zaradi napada na Caracas. Venezuelska vlada je aktivirala razporeditev milice in policije v zveznih državah Miranda, Aragua, La Guaira in v prestolnici Caracas. Republikanski senator Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo izvajale nadaljnjih vojaških akcij v Venezueli, medtem ko venezuelska vlada zahteva pojasnila.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sporočila, da je seznanjena s poročili o več eksplozijah, ki so v noči na soboto odjeknile v venezuelski prestolnici Karakas. Po poročanju televizijske mreže CBS News so v Beli hiši prejeli tudi informacije o domnevnih preletih letal nad mestom, vendar uradnih komentarjev o dogajanju še niso podali. Eksplozije so odjeknile v bližini pomembnih vojaških objektov, vključno z letalsko bazo La Carlota in vojašnico Fuerte Tiuna v južnem delu mesta. Zaradi incidentov je del mesta ostal brez oskrbe z električno energijo, kar je povzročilo dodatno vznemirjenje med prebivalstvom. Čeprav so oborožene sile ZDA potrdile, da so se eksplozije dejansko zgodile, so predstavniki Pentagona za medije zanikali kakršno koli vpletenost ali vedenje o neposredni udeležbi Washingtona v teh dogodkih. Lokalni viri še naprej poročajo o dimu, ki se vije nad vojaškimi območji, medtem ko venezuelske oblasti situacije še niso podrobneje pojasnile.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v soboto v zgodnjih jutranjih urah pretresle številne močne eksplozije, medtem ko so nad mestom preletavala vojaška letala. Čeprav natančne podrobnosti o žrtvah ali obsegu materialne škode še niso znane, poročila iz več virov potrjujejo detonacije na različnih lokacijah v prestolnici. Dogodek se je zgodil v času izrazito zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, pri čemer so nekateri tuji mediji poročali, da je ameriški predsednik Donald Trump morda že odobril neposredne napade na venezuelske cilje. Venezuelska vlada je v odzivu na dogodke obsodila ameriške grožnje in poudarila nevarnost zaradi povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju. Administracija v Caracasu trdi, da so eksplozije neposredna posledica agresivne politike Washingtona, ki vključuje tudi grožnje s kopensko invazijo. Napetosti so se stopnjevale že dlje časa, zlasti po ameriških obtožbah o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami in Trumpovi razglasitvi nekaterih regionalnih skupin za teroristične organizacije.

V ukrajinski prestolnici Kijev potekajo novi krogi intenzivnih posvetovanj med ukrajinskimi oblastmi ter njihovimi evropskimi in ameriškimi zavezniki. Osrednja tema pogovorov je oblikovanje varnostnih jamstev, ki bi Ukrajini zagotovila stabilnost v primeru morebitnega dogovora o premirju ali končanju vojne z Rusijo. Po navedbah predsednika Volodimirja Zelenskega je udeležbo na srečanju potrdilo petnajst držav, prisotni pa so tudi visoki predstavniki Evropske unije in zveze Nato. Medtem ko so evropski svetovalci za nacionalno varnost v Kijevu fizično prisotni, se je ameriška delegacija pogovorov udeležila prek videopovezave. Srečanje predstavlja ključno pripravo na vrh t. i. koalicije voljnih, ki bo prihodnji teden potekal v Franciji. Diplomatska prizadevanja se stopnjujejo v senci decembrskih pogovorov Zelenskega z Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer so razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu, vendar nekatera občutljiva vprašanja ostajajo odprta. Moskva je na dogajanje odgovorila z napovedjo zaostritve svojega stališča, pri čemer ruska stran Kijev obtožuje domnevnih napadov z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina in civilne cilje. Kljub ruskim trditvam so ameriški obveščevalni viri predhodno ocenili, da ukrajinske sile niso ciljale Putinove rezidence.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v soboto ostro obsodil raketne napade na venezuelsko prestolnico Caracas. Po poročanju o močnih eksplozijah in detonacijah, ki so v zgodnjih jutranjih urah odjeknile na več koncih mesta, je Petro prek družbenega omrežja X svetovno javnost opozoril na neposreden napad na Venezuelo. Zaradi zaostritve razmer in domnevnega obstreljevanja z raketami je kolumbijski voditelj zahteval takojšnje in nujno zasedanje Organizacije združenih narodov (OZN) ter Organizacije ameriških držav (OEA). Incident se je zgodil v obdobju izjemno visokih napetosti med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, kar dodatno povečuje tveganje za širši regionalni konflikt. Petro je poudaril, da so razmere kritične, in pozval mednarodno skupnost k hitremu ukrepanju, da se prepreči nadaljnje nasilje. Čeprav podrobnosti o izvoru raket in obsegu škode še niso popolnoma potrjene, so navedbe o bombnem napadu na glavno mesto sosednje države povzročile preplah v celotni latinskoameriški regiji.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v soboto, 3. januarja, sporočil, da so zračne sile Združenih držav Amerike izvedle vojaški napad na stavbo venezuelske nacionalne skupščine v Caracasu. Po Petrovih trditvah so ameriške oborožene sile neposredno ciljale sedež enodomnega parlamenta sosednje države, kar predstavlja dramatično zaostritev napetosti v regiji. Kolumbijski voditelj je ob tem objavil seznam domnevnih venezuelskih vojaških objektov, ki naj bi bili prav tako tarče ameriškega delovanja. Čeprav uradni Washington ali Caracas še nista podala podrobnejših potrditev o obsegu škode ali morebitnih žrtvah v sami stavbi parlamenta, Petrovi očitki nakazujejo na obsežno vojaško operacijo ZDA na venezuelskem ozemlju. Incident se dogaja v času izjemno nestabilnih odnosov med Venezuelo in njenimi sosedami ter Združenimi državami Amerike. Navedbe kolumbijskega predsednika, ki se spopada z regionalno politično krizo, vzbujajo resne skrbi glede suverenosti venezuelskih institucij in možnosti nadaljnjega stopnjevanja oboroženega konflikta v Latinski Ameriki.

Iransko zunanje ministrstvo je v izjavi ostro obsodilo vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki ga je označilo za očitno kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti Venezuele. Iran je pozval Varnostni svet Združenih narodov, naj ustavi ameriško agresijo.

Podpredsednik ruskega sveta federacije Konstantin Kosačev je ostro nastopil proti možnosti ameriške vojaške operacije v Venezueli. Po njegovih navedbah morebitno posredovanje Združenih držav Amerike nima nobene pravne podlage in bi pomenilo neposredno kršitev mednarodnega prava. Kosačev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju Telegram, kjer je poudaril, da so dejanja Washingtona brez legitimnih temeljev. Ruski politik je izpostavil, da bi kakršna koli enostranska vojaška sila s strani ZDA spodkopala suverenost Venezuele. Moskva prek svojih uradnih predstavnikov vztrajno zagovarja spoštovanje listine Združenih narodov in nasprotuje zunanji vmešanosti v notranje zadeve latinskoameriških držav. Kosačev meni, da ameriška politika do Venezuele ne temelji na dejstvih, temveč na geopolitičnih interesih, ki niso usklajeni z mednarodnimi normami.

Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolása Madura je obtožila Združene države Amerike neposredne vojaške agresije, potem ko naj bi ameriški predsednik Donald Trump odredil zračne napade na prestolnico Caracas. V soboto zjutraj so prebivalci poročali o močnih eksplozijah in preletih bojnih letal na nizki nadmorski višini, kar je povzročilo preplah v državi. Madurov režim je dogodke označil za dejanje imperialistične agresije, katere namen je prevzem nadzora nad naravnimi viri države, predvsem nafto. Zaradi napadov je bila v Venezueli razglašena izredna stopnja zunanjih nemirov, oblast pa opozarja, da bi takšne poteze Washingtona lahko pahnile celotno Latinsko Ameriko v kaos. Po navedbah uradnega Caracasa gre za najhujšo eskalacijo napetosti do zdaj, ki sledi dolgotrajnemu obdobju sankcij in diplomatskih pritiskov. Bela hiša teh konkretnih navedb o zračnih napadih na prestolnico še ni podrobneje komentirala, so pa ameriški viri v preteklosti že potrdili povečano vojaško aktivnost v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, v katerih so ZDA Venezuelo obtoževale vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in podpiranja terorističnih organizacij. Ta vojaški poseg bi lahko pomenil začetek širšega prizadevanja ZDA za nasilno zamenjavo režima v državi, kar bi korenito spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, so v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja odjeknile močne eksplozije, ki so jih spremljali preleti vojaških letal. Prebivalci so o pokih poročali okoli druge ure zjutraj po lokalnem času, hkrati pa je v več delih mesta prišlo do izpadov električne energije. Incident se je zgodil v obdobju močno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, potem ko je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump državi grozil z vojaškimi ukrepi. Čeprav so se v javnosti in na družbenih omrežjih takoj pojavila ugibanja o morebitnem ameriškem posredovanju, uradni viri iz Washingtona vpletenosti niso potrdili. Venezuelske oblasti se na dogodke še niso uradno odzvale, prav tako ni podatkov o morebitnih žrtvah ali materialni škodi v neposredni bližini eksplozij. Dogajanje v Caracasu ostaja nejasno, medtem ko mednarodna javnost pozorno spremlja razmere zaradi strateškega pomena države in tveganja za širši regionalni konflikt.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih sobotnih urah pretresle močne eksplozije in detonacije, ki so po navedbah ameriške mreže CBS posledica neposrednih vojaških napadov, ki jih je odredil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Napadi so bili usmerjeni na ključno vojaško infrastrukturo, vključno z glavnim vojaškim oporiščem Fuerte Tiuna na zahodu mesta in letalsko bazo La Carlota. Prebivalci so poročali o preletih letal, na družbenih omrežjih pa so zaokrožili posnetki ognja in dima iz različnih delov mesta. Operacija predstavlja drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in režimom Nicolása Madura, ki je pred tem že večkrat opozarjal na ameriške grožnje zaradi povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju. Čeprav podrobnosti o žrtvah in natančnem obsegu škode še niso v celoti znane, napadi sledijo nizu tajnih operacij in prejšnjih zračnih napadov z brezpilotniki, ki so se zgodili konec prejšnjega leta. Razmere v državi ostajajo izredno napete, saj venezuelske sile ostajajo v stanju visoke pripravljenosti.

Rusko zunanje ministrstvo je obsodilo vojaško agresijo ZDA nad Venezuelo in ocenilo, da so izgovori ZDA za agresijo neutemeljeni. Poudarili so, da so ruski diplomati v stiku z venezuelskim vodstvom in ruskimi državljani v Venezueli. Rusko zunanje ministrstvo je prav tako pozvalo ZDA, da nemudoma pojasnijo situacijo v zvezi z domnevnim zajetjem predsednika Nicolasa Madura in njegove žene.

V zgodnjih jutranjih urah v soboto so venezuelsko prestolnico Caracas pretresle močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki nizko letečih letal. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so prvi poki odjeknili okoli druge ure zjutraj po lokalnem času, čez približno 15 minut pa je sledil drugi val eksplozij. Lokalni viri poročajo o dimu, ki se dviga z letališča La Carlota, vendar natančen vzrok in lokacije vseh eksplozij uradno še niso potrjeni. Dogodek se je zgodil v času izrazito zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Venezuelske oblasti se na incidente še niso uradno odzvale, prav tako ni poročil o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode. Napetosti v regiji so se v zadnjih dneh stopnjevale, kar sproža ugibanja o naravi teh dogodkov, bodisi gre za vojaške vaje, sabotažo ali zračni napad.

Več eksplozij je pretreslo Caracas. Venezuelanska vlada je Združene države obtožila vojaškega napada na cilje v Venezueli in podala ostre obtožbe.

Združene države Amerike so izvedle serijo letalskih oziroma raketnih napadov na cilje v Venezueli, kar je povzročilo več močnih eksplozij v prestolnici Caracas. Napadi so sledili večmesečnemu stopnjevanju ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju, kjer so ZDA pod vodstvom administracije Donalda Trumpa krepile pritisk na režim predsednika Nicolása Madura. Venezuelska vlada je dejanja ostro obsodila in jih označila za neposredno vojaško agresijo, hkrati pa napovedala odločen odpor proti tujemu posredovanju. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti, ki so se stopnjevale od septembra 2025, ko so ameriški uradniki nakazali možnost obsežnejših vojaških prizadevanj za preprečevanje trgovine z drogami in morebitno zamenjavo oblasti v državi. Situacija v regiji ostaja izjemno nestabilna, saj je Venezuela že pred napadi razglasila izredne razmere in prejela diplomatsko podporo s strani Rusije, Kitajske in Irana. Trenutno še ni natančnih podatkov o številu žrtev ali celotnem obsegu povzročene materialne škode v Caracasu.

Po ameriškem napadu na Venezuelo je Rusija pozvala k izpustitvi Nicolása Madura in njegove žene iz ameriškega pripora. Nemški kancler Merz je dejal, da je Maduro pripeljal Venezuelo v pogubo, vendar se je glede pravne ocene ameriške akcije izrazil zadržano. Druge države, kot sta Francija in Italija, so bile bolj odločne v svojih odzivih.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo nad Venezuelo, v kateri so bombardirale prestolnico Caracas in ključna pristaniška mesta. Po navedbah ameriških uradnikov so bili cilji napadov vojaški objekti in strateška infrastruktura, s čimer so ZDA uresničile večmesečne grožnje o ukrepanju proti režimu Nicolása Madura. Priče v Caracasu so poročale o močnih eksplozijah na nočnem nebu in nizko letečih letalih, medtem ko so venezuelski uradniki napade označili za imperialistično agresijo, katere cilj je prisvojitev naravnih bogastev države. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je na napade odzval z razglasitvijo izrednega stanja na ravni celotne države in pozval k splošni mobilizaciji prebivalstva za obrambo domovine. Podporo Maduru je izrazil tudi kolumbijski predsednik Gustavo Petro, ki je potrdil informacije o napadih. Bela hiša in Pentagon uradnih izjav še nista podala, so pa predstavniki ameriške vlade potrdili, da so seznanjeni z dogajanjem na terenu. Dogodek pomeni drastično zaostritev dolgoletnega spora med Washingtonom in Caracasom, ki se je v zadnjem letu stopnjeval z vojaškimi provokacijami v Karibskem morju in gospodarskimi sankcijami.

Iranski voditelji so zavrnili grožnjo intervencije Donalda Trumpa v primeru nasilja nad protestniki. Iranski svet za nacionalno varnost je imel nujni sestanek po Trumpovi grožnji z vojaško akcijo. V Teheranu so na Trgu Palestine postavili mural z opozorilom ZDA glede njihovih vojakov. Trump je izjavil, da ZDA pozorno spremljajo situacijo in se bodo odzvale, če bo Iran uporabil nasilje za zatiranje protestov.

Po poročanju različnih medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Operacija naj bi bila načrtovana že prej, vendar je bila izvedba preložena. Trump je nato na družbenih omrežjih objavil, da so Madura ujeli.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v najnovejšem poročilu, ki ga je razkril New York Times, ugotovila, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. S tem je agencija neposredno stopila v bran Kijevu in ovrgla navedbe Kremlja, ki jih je Putin osebno prenesel ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v nedavnem telefonskem pogovoru. Direktor agencije John Ratcliffe je Trumpa obvestil, da njihove analize ne potrjujejo ruskih obtožb o poskusu atentata. Medtem ko se napetosti med Washingtonom in Moskvo stopnjujejo, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnih nagovorih podala povsem različni videnji prihodnosti. Putin je v kratkem nagovoru izpostavil enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločnost Ukrajine pri obrambi države. Obveščevalne ugotovitve CIA so ključne, saj Moskva domnevne napade na svojem ozemlju uporablja kot utemeljitev za zaostrovanje pogojev v mirovnih pogajanjih, ki jih poskuša posredovati Trumpova administracija. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpovo morebitno sprejetje ruskega narativa, kljub opozorilom lastnih obveščevalnih služb, resno ogrozilo ameriško zunanjo politiko in stabilnost v regiji. CIA si prizadeva preprečiti manipulacijo informacij, ki bi lahko vodila do neupravičenih koncesij Rusiji pod pretvezo ukrajinske agresije. Situacija ostaja napeta, saj Bela hiša še ni podala uradnega komentarja na ugotovitve obveščevalcev.

Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so protesti zajeli Iran. Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran ubil protestnike. Iranski uradnik je odgovoril na Trumpove grožnje in opozoril ZDA. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

V zgodnjih sobotnih urah so v venezuelski prestolnici Caracas odjeknile močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki nizko letečih letal. Po poročanju očividcev in tujih tiskovnih agencij je bil v južnem delu mesta v bližini pomembnega vojaškega oporišča opažen gost dim, hkrati pa je prišlo do izpada električne energije. Incident se je začel okoli druge ure zjutraj po lokalnem času, čemur je sledilo več zaporednih eksplozij v razmiku petnajstih minut. Natančen vzrok in točne lokacije eksplozij za zdaj ostajajo nejasni, dogodki pa so se odvili v času močno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Lokalni prebivalci so na družbenih omrežjih delili videoposnetke dima, ki se dviga nad mestom, vendar uradne oblasti o morebitnih žrtvah ali materialni škodi še niso podale izjav. Vojska in varnostne sile so v stanju visoke pripravljenosti, medtem ko preiskava o naravi eksplozij še poteka.

Donald Trump je sporočil, da sta bila Nicolas Maduro in njegova žena Cilia Flores zajeta in prepeljana v New York, kjer sta se pojavila na sodišču. Maduro naj bi bil aretiran v spanju, dva dni po tem, ko je izrazil pripravljenost na pogajanja s Trumpom. Trump je dejal, da bosta ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno predati oblasti. Operacijo v Venezueli je označil za »briljantno«, ni pa pojasnil, ali se je posvetoval s kongresom. Poudaril je tudi zanimanje ZDA za venezuelsko nafto.

Predstavnica oboroženih sil Združenih držav Amerike je v pogovoru za časnik New York Times zavrnila komentiranje navedb o morebitni vpletenosti ameriške vojske v eksplozije, ki so odjeknile v venezuelski prestolnici Caracas. Molk uradnega Washingtona sledi poročilom o seriji napadov v Venezueli, pri čemer ameriška stran ne potrjuje niti ne zanika operativne udeležbe svojih sil v teh dogodkih. Incident v Caracasu je povzročil precejšnje napetosti v regiji, medtem ko ameriška vojska ohranja strogo informacijsko zaporo glede dejavnosti svojih enot v tem delu Južne Amerike. Časnik New York Times poroča, da so vojaški predstavniki na vprašanja o prisotnosti ameriških vojakov na kraju eksplozij odgovorili le s skopim pojasnilom, da zadeve ne bodo komentirali, kar v diplomatskih krogih sproža ugibanja o naravi teh dogodkov.

Ameriški predsednik Donald Trump je japonsko premierko Sanae Takaichi uradno povabil na obisk v Belo hišo, ki naj bi se odvil spomladi prihodnje leto. Voditelja sta se o podrobnostih dogovorila v petek, 2. januarja, med petindvajsetminutnim telefonskim pogovorom. Glavni namen prihajajočega srečanja v Washingtonu je krepitev dvostranskega sodelovanja med državama na področju varnosti in gospodarstva. Med pogovorom sta Trump in Takaichijeva izrazila obojestransko pripravljenost za poglobitev zavezništva v azijsko-pacifiški regiji. Japonska stran poudarja pomen stabilnih odnosov z Washingtonom v luči naraščajočih regionalnih napetosti. To bo prvo uradno srečanje med voditeljema po nastopu mandata Takaichijeve, kar nakazuje na Trumpovo strategijo ohranjanja tesnih vezi s ključnimi zavezniki v Aziji.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v nizu nujnih izjav sporočil, da so Združene države Amerike izvedle raketni napad na Caracas, glavno mesto Venezuele. Po navedbah kolumbijskega voditelja je bila prestolnica tarča zračnih operacij, kar je sprožilo takojšen odziv v regiji. Petro je zaradi nastalih razmer pozval k nujnemu sklicu zasedanja Združenih narodov (ZN) in Organizacije ameriških držav (OAD), saj naj bi dejanje predstavljalo resno kršitev mednarodnega prava in stabilnosti v Južni Ameriki. Napad se dogaja v kontekstu zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, pri čemer kolumbijski predsednik opozarja na nevarnost širitve konflikta. Čeprav so navedbe o bombardiranju prestolnice za zdaj omejene na izjave kolumbijskega vrha, dogodek sledi predhodnim obtožbam o ameriškem vmešavanju v venezuelske notranje zadeve. Diplomatski krogi pričakujejo hitro odzivnost mednarodnih institucij, medtem ko se napetosti na meji med Kolumbijo in Venezuelo stopnjujejo zaradi neposredne bližine vojaškega delovanja.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v Caracasu sestal s Qiu Xiaqijem, posebnim odposlancem kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Srečanje je bilo namenjeno potrditvi trdnega zavezništva med državama v času povečanih napetosti med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Maduro je odnos s Kitajsko označil za »strateško partnerstvo, ki je prestalo vse preizkušnje«, in poudaril pomen sodelovanja pri soočanju z zunanjimi pritiski. Po poročanju državne televizije VTV sta strani pregledali več kot 600 sporazumov o sodelovanju, ki jih državi ohranjata na različnih področjih, od energetike do gospodarstva. Obisk kitajskega odposlanca pošilja močan signal Washingtonu, saj Peking s tem dejanjem potrjuje svojo podporo Madurovemu režimu kljub gospodarskim sankcijam in vojaškim pritiskom ZDA v Karibskem morju. Maduro je po srečanju izrazil zadovoljstvo nad »popolno unijo«, ki naj bi Venezueli zagotavljala stabilnost v mednarodnem okolju.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je po poročanju tujih medijev uradno zavrnila navedbe ruskega predsednika Vladimirja Putina, da je Ukrajina z droni napadla njegovo rezidenco v regiji Novgorod. Direktor agencije John Ratcliffe je o teh ugotovitvah osebno obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s čimer je neposredno izpodbijal argumente Kremlja, ki so bili uporabljeni za utemeljitev zaostritve ruskih stališč v mirovnih pogajanjih. Moskva je pred tem trdila, da so analize navigacijskih sistemov sestreljenih dronov potrdile poskus atentata na ruskega voditelja. Medtem ko se napetosti na obveščevalni ravni stopnjujejo, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnih nagovorih podala povsem različni viziji prihodnosti. Putin je v kratkem nagovoru izpostavil enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločnost Ukrajine pri obrambi države. Dogajanje spremljajo tudi očitki nekaterih analitikov, da obveščevalne službe skušajo vplivati na Trumpov odnos do Rusije, medtem ko se ameriški predsednik sooča z nasprotujočimi si informacijami o pripravljenosti Moskve na končanje spopadov.

Analitiki ameriške revije Politico so ocenili, da so možnosti, da bi ameriški predsednik Donald Trump leta 2026 uspel končati vojno v Ukrajini, v razmerju štiri proti ena. Ta napoved prihaja v času, ko so ameriški mediji, vključno s The New York Times, podrobno analizirali njegove predvolilne obljube. Ugotovili so, da je Trump pred prevzemom mandata v letu dni vsaj 83-krat javno zagotovil, da bi lahko konflikt med Rusijo in Ukrajino rešil v zgolj 24 urah. Kljub pogostim trditvam o hitri rešitvi, analitiki opozarjajo na kompleksnost razmer na terenu, ki so se v zadnjih mesecih dodatno zaostrile. Trumpova retorika se je skozi čas spreminjala, saj je v preteklosti Rusijo označil za »papirnatega tigra«, hkrati pa od evropskih zaveznic zahteval večji finančni prispevek. Vprašanje ostaja, ali bodo njegove diplomatske pobude dejansko privedle do premirja ali pa bodo njegove napovedi ostale le del politične kampanje brez realne podlage za takojšnjo zaustavitev sovražnosti.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump bi lahko negativno ocenil morebitno imenovanje Kirila Budanova na mesto vodje urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po mnenju Alessandra Orsinija, profesorja sociologije na rimski univerzi Luiss, bi takšna kadrovska poteza neposredno nasprotovala mirovnim načrtom, ki jih pripravlja ameriška administracija. Orsini je v pogovoru za časnik Il Fatto Quotidiano izpostavil, da bi vzpon Budanova, ki velja za zagovornika ostrejše vojaške linije, lahko povzročil napetosti v odnosih med Kijevom in Washingtonom. Analiza kaže, da bi Trump imenovanje Budanova razumel kot oviro pri prizadevanjih za stabilizacijo razmer in iskanje diplomatske rešitve konflikta. To se sklada s širšimi poročili o naraščajočem razkoraku med zahtevami ukrajinskega vrha po varnostnih jamstvih in Trumpovo vizijo zunanje politike, ki naj bi bila manj naklonjena obsežnim vojaškim zavezam. Dogajanje v Kijevu tako ostaja pod strogim nadzorom mednarodnih opazovalcev, saj bi kadrovske rošade lahko bistveno vplivale na prihodnjo dinamiko podpore ZDA Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi izjavami o pripravljenosti na neposredno vojaško posredovanje v Iranu povzročil precejšnje vznemirjenje v mednarodni javnosti in znotraj lastne stranke. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike "pripravljene, oborožene in opremljene" za posredovanje, če bi iranske oblasti stopnjevale nasilje in začele pobijati protestnike, ki se na ulicah zbirajo zaradi gospodarskih težav in visoke inflacije. Kljub odločni retoriki ameriškega predsednika trenutno ni opaziti večjih premikov ali prerazporeditev ameriških enot, ki bi kazali na neposredno pripravo na napad. Trumpovo stališče je naletelo na mešane odzive; medtem ko se je nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi zahvalil za podporo iranskemu ljudstvu, so nekateri konservativni politiki in republikanci, med njimi kongresnik Thomas Massie, izrazili nasprotovanje takšnim grožnjam. Kritiki poudarjajo, da bi morali biti interesi ZDA usmerjeni v svobodo govora in ne v morebitno kontrolo nad energetskimi viri, hkrati pa opozarjajo na tveganja novega velikega konflikta na Bližnjem vzhodu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski hkrati sporočil, da je mirovni načrt že devetdesetodstotno pripravljen. Putin je ruske vojake označil za junake in poudaril, da čas dela v korist Moskve, kljub temu da vojna vstopa v peto leto z ogromnimi človeškimi in materialnimi izgubami. Ruska strategija se je po prvotnem neuspehu bliskovite vojne prevesila v izčrpavanje nasprotnika, s čimer želi Putin izkoristiti morebitno nestrpnost in utrujenost zahodnih zaveznic. Kljub Putinovi retoriki o vztrajanju pri vojaških ciljih se diplomatska prizadevanja v ozadju očitno krepijo. Zelenski je v svojem nagovoru javnosti presenetil z izjavo o visoki stopnji pripravljenosti mirovnega sporazuma, kar nakazuje na intenzivna pogajanja, ki so v zadnjem mesecu vključevala tudi ameriške in ruske predstavnike na nevtralnih tleh. Analitiki pa opozarjajo, da so Putinove ambicije po širitvi »varnostnega območja« in nadaljnjem osvajanju ozemlja še vedno v nasprotju s ključnimi zahtevami Kijeva po ozemeljski celovitosti, kar bi lahko ogrozilo končni uspeh mirovnega procesa.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je sklenila, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina, s čimer je neposredno ovrgla trditve Kremlja. Direktor agencije John Ratcliffe je o teh ugotovitvah osebno obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, potem ko je Putin v telefonskem pogovoru poskušal prepričati Trumpa o ukrajinskem poskusu atentata. Po poročanju časnika The New York Times Moskva te obtožbe uporablja kot utemeljitev za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Medtem ko obveščevalni podatki spodbijajo ruski narativ, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ob vstopu v novo leto 2026 podala vsebinsko povsem nasprotujoča si nagovora. Putin se je v svojem kratkem govoru osredotočil na enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločenost za obrambo države. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpovo morebitno sprejemanje ruskih dezinformacij resno ogrozilo prihodnja mirovna pogajanja, sploh v luči naraščajočih napetosti po večjih ukrajinskih napadih z droni na regijo Novgorod.

Pripadniki mirovnih sil Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) so sporočili, da so bili v petek, 2. januarja 2025, tarča izraelskega ognja na jugu države. Incident se je zgodil kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen za zagotovitev stabilnosti na tem območju. Po prvih uradnih podatkih v napadu ni bilo smrtnih žrtev ali ranjenih med modrimi čeladami, vendar organizacija UNIFIL opozarja na izjemno zaskrbljujoč trend ponavljajočih se napadov na njihove položaje. Mirovne sile so na območju nameščene v sodelovanju z libanonsko vojsko, njihova naloga pa je nadzorovanje demilitariziranega pasu. Izraelska stran se na zadnje obtožbe o streljanju še ni uradno odzvala, so pa podobni incidenti v preteklosti že povzročili ostre diplomatske odzive mednarodne skupnosti. Stopnjevanje napetosti na terenu ogroža krhek mir, ki je bil vzpostavljen po mesecih intenzivnih spopadov med izraelsko vojsko in oboroženimi skupinami v Libanonu.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je začel obisk na Kitajskem. Peking želi poglobiti vezi z Južno Korejo po nedavnih napetostih med Kitajsko in Japonsko zaradi Tajvana.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je v Caracasu sestal s posebnim odposlancem kitajskega predsednika Xi Jinpinga, Qiu Xiaoqijem, v času zaostrenih odnosov z Združenimi državami Amerike, ki so v Karibskem morju zbrale vojaške sile.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha se je v petek na družbenem omrežju X odzval na diplomatski spor s Češko republiko in podprl ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasila Zvariča. Sibiha je poudaril, da je veleposlanik ravnal povsem pravilno in diplomatsko, ko se je odzval na žaljive izjave predsednika češke stranke SPD Tomia Okamure na račun Ukrajine in njenega vodstva. Do spora je prišlo, potem ko je Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral Ukrajino, na kar se je Zvarič uradno odzval. Ukrajinski minister je ob tem k dialogu pozval češkega ministra za zunanjo trgovino in evropske zadeve Petra Macinko, ki je pred tem ukrajinskega veleposlanika javno pokaral zaradi njegovega posredovanja. Sibiha je zavrnil Macinkovo poučevanje in ga pozval h konstruktivnemu pogovoru, s čimer se je napetost med Prago in Kijevom na diplomatski ravni dodatno zaostrila. Kljub siceršnjemu močnemu zavezništvu med državama so retorični izpadi desnih populistov v Češki republiki povzročili precejšnje trenje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Predhodni vodja je odstopil novembra zaradi korupcijske afere.

Portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa je v uradni izjavi izrazil globoko solidarnost in sožalje družinam portugalskih državljanov, ki jih je prizadela tragična nesreča v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. V obsežnem požaru, ki je zajel letovišče, je po zadnjih podatkih življenje izgubilo 40 ljudi, 119 oseb pa je bilo poškodovanih. Med žrtvami so tudi portugalski državljani; uradni viri potrjujejo, da je ena oseba poškodovana, druga pa je še vedno pogrešana. Portugalska vlada aktivno spremlja situacijo in sodeluje s švicarskimi oblastmi pri identifikaciji preostalih žrtev. Predsednik države je poudaril pomen podpore družinam v teh težkih trenutkih, medtem ko reševalne ekipe nadaljujejo z delom na prizorišču nesreče. Tragedija v enem najbolj priljubljenih švicarskih smučarskih središč je sprožila val solidarnosti po vsej Evropi, portugalska diplomacija pa si prizadeva zagotoviti vso potrebno pomoč svojim rojakom.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v petek javno izjavil, da so nekateri posamezniki na čolnih preživeli napade, ki so jih izvedle sile Združenih držav Amerike v okviru vojaške operacije Lanza del Sur. Napadi so bili usmerjeni proti domnevnim tihotapcem mamil v mednarodnih vodah Tihega oceana. Petrova izjava prihaja po poročilih o incidentu 31. decembra, v katerem je ameriška vojska napadla dve plovili, pri čemer je po uradnih podatkih umrlo pet ljudi. Kolumbijski predsednik s temi navedbami opozarja na tveganja in posledice stopnjevanja ameriških vojaških operacij v bližini kolumbijske obale. Operacija Lanza del Sur, ki poteka tako v Tihem oceanu kot v Karibskem morju, predstavlja del širše strategije ZDA za zajezitev trgovine z drogami v Severno Ameriko. Odnosi med Bogoto in Washingtonom so se zaradi teh operacij dodatno zaostrili, saj predsednik Petro kritično ocenjuje neposredne vojaške posege na morju. Čeprav so ZDA potrdile izvedbo napadov, podrobnejših informacij o preživelih ali natančnih okoliščinah dogodka niso podale, kar povečuje napetosti med državama glede vprašanja suverenosti in metod boja proti narkokartelom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru dejal, da je mirovni sporazum za končanje vojne z Rusijo "90-odstotno pripravljen". Poudaril je, da bo zadnja faza pogajanj odločala o usodi Evrope in rešila milijone življenj.

Iranska vlada je ostro odgovorila na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike. Teheran je ZDA posvaril pred prestopom "rdeče črte" in napovedal odgovor, ki bi ga Amerika obžalovala. Iranski zunanji minister Aragči je Trumpovo grožnjo označil za nepremišljeno in nevarno.

Izraelska vlada in judovske skupine so ostro kritizirale župana New Yorka Zohrana Mamanija zaradi preklica protisemitističnih ukrepov in omejitev bojkota Izraela. Izraelsko zunanje ministrstvo je Mamanija celo obtožilo antisemitizma. Mamdani se je odzval z obljubo, da bo zaščitil judovske prebivalce New Yorka.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je izjavil, da je bilo nedavno imenovanje vodje ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova na položaj vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega izvedeno po neposrednem navodilu Velike Britanije. Mirošnik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS poudaril, da so odločitev sprožili tuji pokrovitelji v Londonu, ki naj bi imeli po njegovih besedah ključen vpliv na kadrovske premike znotraj ukrajinskega političnega vrha. Ruski uradnik je trdil, da takšne poteze kažejo na stopnjo odvisnosti Kijeva od zahodnih zaveznikov, zlasti Združenega kraljestva. Budanov, ki ga ruske oblasti sicer uvrščajo na seznam teroristov in ekstremistov, velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem aparatu. Njegov prestop na politično funkcijo v urad predsednika po mnenju ruskih predstavnikov pomeni dodatno krepitev vpliva obveščevalnih struktur in njihovih tujih partnerjev na vodenje države.

Finski ekonomist in profesor Tuomas Malinen je kritiziral stališča predsednika Alexandra Stubba do Rusije. Po njegovih besedah večina prebivalcev Finske ne podpira Stubbove protiruske politike.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v seriji telefonskih pogovorov s svojima kolegoma iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov (ZAE) obravnaval aktualno politično in varnostno situacijo v Jemnu. Fidan se je pogovarjal s savdskim zunanjim ministrom Faisalom bin Farhanom Al Saudom ter vodjo diplomacije ZAE šejkom Abdullahom bin Zayedom Al Nahyanom. Glavna tema diplomatskih prizadevanj so bili zadnji dogodki v Jemnu, kjer si Turčija prizadeva za stabilizacijo razmer in tesnejše regionalno sodelovanje. Ti pogovori odražajo aktivno vlogo Turčije v bližnjevzhodni diplomaciji, kjer Ankara poskuša usklajevati stališča s ključnimi arabskimi prestolnicami glede regionalnih kriz. Čeprav podrobnosti o konkretnih dogovorih niso bile razkrite, srečanje na daljavo potrjuje pomembnost jemenske krize za varnostno arhitekturo celotnega Arabskega polotoka in strateški interes Turčije pri zagotavljanju regionalnega miru. Diplomatska pobuda Fidana sledi širšemu trendu turškega sodelovanja z regionalnimi akterji pri reševanju dolgotrajnih konfliktov.