Gvajanski predsednik Irfaan Ali je v soboto zjutraj sporočil, da je država uradno aktivirala svojo nacionalno varnostno arhitekturo. Odločitev je bila sprejeta kot neposreden odziv na intenzivne zračne napade Združenih držav Amerike na več vojaških baz in drugih strateških objektov v sosednji Venezueli. Po besedah predsednika Alija so tovrstni ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti gvajanskih državljanov ter zaščito ključnih strateških interesov države v luči zaostrenih regionalnih razmer. Operacija ameriških sil v Venezueli je povzročila povečano pripravljenost v regiji, saj se Gvajana nahaja v neposredni bližini tarč napadov. Gvajanske oblasti za zdaj niso poročale o morebitnih kršitvah svojega ozemlja, vendar poudarjajo, da bodo varnostne sile budno spremljale dogajanje ob meji. Aktivacija varnostnega načrta vključuje okrepljen nadzor in pripravljenost vseh obrambnih struktur države.

Ameriške vojaške sile so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Venezuele, Karakas, ki se je končala z aretacijo predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije in navedel, da sta bila zakonca Maduro po aretaciji izgnana iz države. Napad so spremljale močne eksplozije in sirene, deli prestolnice pa so zaradi poškodb infrastrukture ostali brez oskrbe z električno energijo. Predsednik Trump je v kratki izjavi izrazil ponos nad izvedeno akcijo v Karakasu. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega pritiska na venezuelsko vodstvo zaradi obtožb o vpletenosti v trgovino z drogami in vprašljive legitimnosti Madurovega režima. Na ulicah Karakasa so bili po napadu opazni tanki in okrepljena prisotnost vojaških sil. Washington je akcijo utemeljil kot nujno za stabilizacijo regije in boj proti narkokartelom, ki so po navedbah ameriške administracije delovali pod zaščito venezuelskega državnega vrha. Svetovna javnost z nestrpnostjo pričakuje podrobnejša pojasnila Bele hiše o nadaljnjih korakih v tej južnoameriški državi.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je po poročanju lokalnih medijev ostro obsodil nedavne vojaške operacije Združenih držav Amerike v Venezueli. Po ministrovih navedbah so ameriški helikopterji z raketami napadli civilna območja v prestolnici Caracas in na drugih lokacijah po državi. Padrino López je dejanje označil za "nizkotno in zahrbtno agresijo", ki je zadela tako vojaške tarče kot civilno infrastrukturo. Ob tem je poudaril, da se država ne bo pustila podjarmiti in da bodo oblasti nadaljevale z iskanjem morebitnih žrtev napadov. Napetosti med državama so dosegle vrhunec po napovedi vojaške eskalacije s strani Washingtona, ki vključuje tudi poročila o zajetju predsednika Nicolása Madura. Obrambni minister je državljane pozval k miru in opozoril, da sta kaos in anarhija orožji, ki sta lahko enako uničujoči kot bombe. Venezuelska stran napade interpretira kot poskus nasilne zamenjave oblasti, medtem ko napovedujejo odločen upor proti tuji vojaški intervenciji.

Zajem Nicolása Madura s strani ZDA je sprožil različne odzive v Latinski Ameriki, od obsodb do navdušenja. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in opozoril na nevaren precedens. Sočasno so se odzvali tudi kongresni voditelji v južni Kaliforniji.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura vlada v Caracasu mrtva tišina. Ulice nadzorujejo oboroženi agenti, v zraku pa je vonj po zažganem. Ameriški predsednik Trump in Marco Rubio sta nakazala možnost ameriške intervencije tudi na Kubi. Grški in kubanski sindikati so obsodili ameriško intervencijo v Venezueli.

Ruska federacija je v soboto ostro obsodila vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri so ameriške sile napadle državo in zajele predsednika Nicolása Madura. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je dejanje označilo za akt oborožene agresije, za katerega po njihovem mnenju ne obstaja nobena vzdržna utemeljitev. Moskva trdi, da je v Washingtonu ideološka sovražnost prevladala nad diplomacijo, kar je privedlo do kršitve mednarodnega prava. Ruske oblasti so izrazile globoko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov in pozvale k takojšnji prekinitvi sovražnosti ter začetku dialoga, da bi preprečili nadaljnjo eskalacijo v regiji. Odziv Moskve poudarja, da so bili uporabljeni izgovori za napad neutemeljeni. Medtem ko Rusija dogajanje obsoja, so se na operacijo odzvali tudi v Evropski uniji, kjer poudarjajo pomen spoštovanja mednarodnih pravnih norm, Nemčija pa je glede ameriškega vojaškega posredovanja izrazila zaskrbljenost.

Po poročanju New York Timesa naj bi Madurovi sodelavci sodelovali z Združenimi državami pri njegovi aretaciji. Ključno naj bi bilo 50 milijonov dolarjev nagrade, ki jo je ponudil Donald Trump. Pojavila se je tudi informacija, da je bila Madurova fotografija posneta na poti v Guantanamo Bay.

Združene države Amerike so izvedle vojaške napade v Venezueli, po katerih je bil predsednik Nicolás Maduro prepeljan iz države, je potrdila ameriška stran. Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je sporočila, da sta bila Maduro in njegova soproga Cilia Flores uradno obtožena na južnem okrožju New Yorka. Obtožnica jima očita zaroto za narko-terorizem, uvoz kokaina ter posedovanje težkega orožja in eksplozivnih naprav, umerjenih proti interesom ZDA. Pred stopnjevanjem vojaških napetosti je Maduro v televizijskem nagovoru sicer poskušal ubrati spravljiv ton do administracije Donalda Trumpa. Ponudil je sodelovanje na področju boja proti trgovini z drogami in odprtje venezuelskega naftnega sektorja za ameriška podjetja, pri čemer je Venezuelo označil za bratsko državo. Kljub tem ponudbam so ZDA nadaljevale s kazenskim pregonom in vojaškimi operacijami, kar temelji na preteklih obtožbah o vodenju narko-kartela Cartel de los Soles. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti in ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v Caracasu.

Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal vrsto zračnih napadov na vojaške objekte v Venezueli, kar predstavlja kritično stopnjevanje napetosti med državama. Po poročilih iz Caracasa so ameriške sile napadle strateško pomembno infrastrukturo, Trump pa je operacijo spremljal neposredno s svojega doma in kasneje potrdil, da je bil predsednik Nicolás Maduro v času napadov v močno utrjenem oporišču. Napadi so bili usmerjeni proti ciljem, ki jih Washington povezuje z dejavnostmi trgovine z drogami in vojaško podporo Madurovemu režimu. Na dogajanje so se že odzvali demokratski senatorji v Združenih državah Amerike, ki so ostro obsodili vojaško posredovanje. Opozorili so, da ni utemeljenih razlogov za sprožitev vojne z latinskoameriško državo, in pozvali k deeskalaciji konflikta. Operacija sledi mesecem stopnjevanja retorike in predhodnim omejenim napadom, ki so bili izvedeni v okviru ameriške kampanje pritiska na venezuelsko vlado.

Gansko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto, 3. januarja, uradno potrdilo začetek diplomatskih pogajanj z Ukrajino za izpustitev ganskega državljana, ki ga ukrajinske oblasti zadržujejo kot vojnega ujetnika. Zunanji minister Samuel Okudzeto Ablakwa je sporočil, da jih je ukrajinska vlada o pridržanju uradno obvestila, ganska stran pa si zdaj prizadeva za njegovo varno vrnitev v domovino. Istočasno je mednarodna fundacija Hugo Chavez (HCIF-PFS) ostro obsodila nedavne vojaške napade Združenih držav Amerike na Venezuelo. Predsednik sveta fundacije Alimamy Bakarr Sankoh je v izjavi za javnost dejal, da gre za nezakonito in neizzvano agresijo proti suvereni državi, ki krši mednarodno pravo. Fundacija je pozvala k takojšnji prekinitvi sovražnosti in spoštovanju venezuelske suverenosti v luči napadov, ki so se začeli v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja.

Med ameriško vojaško operacijo za zajetje Nicolása Madura je umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Maduro je bil pripeljan v Združene države, kjer naj bi mu sodili. Venezuelska skupnost na južni Floridi je proslavljala strmoglavljenje Madura.

Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je po nedavnem napadu Združenih držav Amerike na venezuelsko ozemlje prebivalce pozval k mirnosti in razsodnosti. V svojem nagovoru je poudaril, da državljani ne smejo "olajšati dela sovražnemu zavojevalcu", ameriško vojaško operacijo pa je označil za kriminalno in teroristično dejanje. Cabello je dogodek opisal kot pokol in pozval mednarodne organizacije, naj se nemudoma odzovejo na kršitve venezuelske suverenosti. Napetosti med državama so se stopnjevale po tem, ko so sile Združenih držav Amerike v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle napad, ki ga venezuelska vlada interpretira kot neposredno invazijo. Minister je v svojem nastopu poskušal preprečiti širjenje panike med prebivalstvom, hkrati pa je okrepil retoriko proti Washingtonu, ki ga Caracas že dlje časa obtožuje poskusov destabilizacije režima. Venezuelske oblasti zdaj poskušajo utrditi notranjo stabilnost in pripraviti odziv na mednarodni ravni, medtem ko preučujejo nastalo škodo in morebitne žrtve napada.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, njegovi ženi in sinu zaradi narkoterorizma in posedovanja orožja. Generalna državna tožilka ZDA Pam Bondi je izjavila, da sta Maduro in njegova žena obtožena v New Yorku. Po poročanju tujih medijev se Maduro nahaja na ameriški vojaški ladji, ki pluje proti New Yorku, Donald Trump pa je objavil fotografijo Madura z zavezanimi očmi in lisicami.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, kar je sprožilo val mednarodnih odzivov in povečalo napetosti med svetovnimi velesilami. Rusija je dejanje ostro obsodila in pozvala k preprečitvi nadaljnje eskalacije spora ter poudarila nujnost iskanja rešitve po diplomatski poti. Po navedbah ruskih oblasti je takšen poseg v suverenost države nesprejemljiv in ogroža regionalno stabilnost. Iranski vrhovni voditelj ajatolah Ali Hamenej se je odzval z grožnjo, da bodo sovražnika vrgli na kolena, in poudaril, da se pred pritiski zunanjih sil ne sme kloniti. Medtem ko večina latinskoameriških držav in Evropa izražajo resno zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, so se pojavili le redki glasovi podpore ameriški operaciji. Dogodek je povzročil preplah na mednarodnih trgih in v diplomatskih krogih, saj se pojavljajo ugibanja o morebitnem širšem konfliktu, ki bi lahko vključeval več regionalnih akterjev.

Po aretaciji Nicolasa Madura so se oglasili nogometaši iz Venezuele, ki igrajo v Čilu, in izrazili olajšanje. José Antonio Kast je pozdravil ameriško posredovanje v Venezueli kot odlično novico za regijo. Kitajska je izrazila globok šok nad ameriškim napadom in aretacijo Madura ter obsodila "hegemonistično obnašanje" ZDA.

Združene države Amerike so v soboto, 4. januarja, izvedle obsežne letalske napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Operacija je v javnosti sprožila precejšnjo pozornost zaradi nenavadnega porasta naročil pic v restavracijah s hitro prehrano v bližini Pentagona le nekaj ur pred začetkom napadov. Gre za fenomen, ki ga javnost pogosto povezuje z obsežnimi nočnimi aktivnostmi ameriškega obrambnega ministrstva pred začetkom večjih vojaških operacij. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po napadih razglasil izredne razmere zaradi zunanjega vmešavanja, medtem ko so se na družbenih omrežjih vrstila ugibanja o t. i. pizza metru kot indikatorju prihajajočih vojaških aktivnosti. Ameriška administracija uradno še ni podala podrobnejših pojasnil o obsegu škode, vendar so viri potrdili močne eksplozije v bližini ključnih vladnih poslopij v Caracasu.

Venezuelska prestolnica Caracas je bila tarča domnevnih zračnih napadov Združenih držav Amerike, kar je sprožilo ostre odzive v regiji. Po poročanju lokalnih virov so v mestu odjeknile številne eksplozije, nad območjem pa so opazili vojaška letala in helikopterje. Vlada v Caracasu je Washington obtožila poskusa nasilnega prevzema strateških virov države in prizadevanj za strmoglavljenje aktualne oblasti. Kuba in Kolumbija sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojaškega posredovanja. Kolumbijska vlada je zaradi napadov nemudoma aktivirala nujni načrt za varovanje meje in humanitarno ukrepanje, s katerim želi ublažiti neposredne posledice ameriške intervencije na obmejnih območjih. Medtem ko Washington uradno utemeljuje svojo prisotnost v regiji z bojem proti narkokartelom, kritiki opozarjajo na destabilizacijo celotne Latinske Amerike.

Ameriška vojska je v seriji intenzivnih letalskih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas ciljala in zadela tamkajšnjo vojaško letalsko bazo La Carlota. Operacija je po dostopnih informacijah povzročila znatno materialno škodo na ključni vojaški infrastrukturi države. Posnetki z mesta dogodka potrjujejo, da je bil v napadu popolnoma uničen vsaj en protiletalski raketni sistem zemlja-zrak tipa BUK-M2E, ki ga uporablja venezuelska vojska. Napad predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, pri čemer so bile ameriške sile usmerjene v nevtralizacijo venezuelskih obrambnih zmogljivosti v samem središču prestolnice. Za zdaj uradni viri niso poročali o morebitnih žrtvah med vojaškim osebjem ali civilnim prebivalstvom, prav tako pa še ni uradne potrditve o širšem obsegu škode na letališču La Carlota, ki velja za eno strateško najpomembnejših točk v Caracasu. Venezuelska stran se na napad še ni uradno odzvala z obsežnejšim poročilom o stanju svoje zračne obrambe po incidentu.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal, da bo Kolumbija kot članica Združenih narodov sprožila postopke za sklic nujne seje Varnostnega sveta ZN. Razlog za to pobudo je po Petrovih besedah vojaški napad na Venezuelo, ki ga je predsednik ostro obsodil v objavi na družbenem omrežju X. Kolumbija si prizadeva za takojšnje ukrepanje mednarodne skupnosti, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo regije. Poleg Varnostnega sveta ZN je Petro k nujnemu srečanju pozval tudi Organizacijo ameriških držav (OAD). Kolumbijski predsednik poudarja, da je nujno obravnavati razmere na meji in zaščititi regionalni mir. Čeprav podrobnosti o naravi vojaškega napada v prvih poročilih niso bile podrobneje pojasnjene, Kolumbija vztraja pri mednarodnem nadzoru nad situacijo, ki bi lahko resno ogrozila varnost v Južni Ameriki.

V Portoriku so oblasti v soboto zaprle sedem ključnih letališč, vključno z glavnim mednarodnim letališčem v San Juanu, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaški napad na strateške cilje v Venezueli. Izvršni direktor pristaniških oblasti v Portoriku Norberto Negrón je pojasnil, da so poleg letališča Luis Muñoz Marín zaprli še mednarodni letališči v mestih Aguadilla in Ponce ter regionalna letališča v krajih Isla Grande, Ceiba, Culebra in Vieques. Ukrep so sprejeli zaradi zagotavljanja varnosti v zračnem prostoru, ki ga nadzoruje ameriška Zvezna uprava za letalstvo (FAA). Zračni prostor nad glavnim letališčem v San Juanu je ostal zaprt do nedelje zjutraj po lokalnem času, kar je povzročilo velike motnje v letalskem prometu po celotnem Karibskem otočju. Upravljavec letališča, podjetje Aerostar Holdings, je v sodelovanju z državnimi organi nudilo pomoč potnikom, ki so obtičali na terminalih. Odločitev o popolni zaustavitvi poletov je bila neposreden odziv na tveganja, ki jih je povzročila nenadna zaostritev vojaških napetosti med Washingtonom in Caracasom.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države Amerike v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po navedbah predsednika so ameriške sile med operacijo uspešno zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale iz države. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in postopnega stopnjevanja ameriške vojaške aktivnosti v regiji, ki se je začela s pomorskimi blokadami in tajnimi operacijami. Napad, ki ga nekateri tuji analitiki označujejo za Trumpov poskus odvračanja pozornosti od notranjepolitičnih težav, pomeni neposreden poseg v suverenost južnoameriške države z namenom zamenjave režima. Medtem ko Washington dejanje opravičuje kot boj proti narkoterorizmu in avtoritarnosti, kritiki opozarjajo na kršitve mednarodnega prava. Prizori po napadu v Venezueli kažejo na obsežno uničenje infrastrukture in visoko stopnjo mobilizacije ameriških sil na terenu.

Združene države Amerike so ponoči izvedle letalske napade na venezuelsko prestolnico Caracas, kar je sprožilo preplah med civilnim prebivalstvom in mednarodno skupnostjo. Po poročanju očividcev, vključno s predstavniki hrvaške skupnosti v državi, so mesto ob pol treh zjutraj pretresle močne eksplozije, ki jim je sledilo preletavanje vojaških letal. V mestu trenutno vlada napeto vzdušje, prebivalci pa so se zaradi varnosti zatekli v svoje domove, kjer v negotovosti pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov. V Venezueli po ocenah živi okoli 4000 oseb hrvaškega izvora, ki so poročale o izjemni tišini in napetosti, ki je sledila napadom. Predstavniki tamkajšnje hrvaške skupnosti poudarjajo, da so razmere nepredvidljive, saj so komunikacijske poti otežene, prebivalstvo pa se spopada z negotovostjo glede morebitnih novih vojaških posredovanj. Napad predstavlja drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost celotne regije Južne Amerike.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala napade na vojaške cilje v prestolnici Caracas. Po navedbah ameriške administracije so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer so ju uradi že obtožili vpletenosti v trgovino z narkotiki. V odziv na agresijo je Venezuela razglasila izredno stanje in ukazala splošno mobilizacijo vojske, medtem ko so se v Caracasu slišale močne eksplozije. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega pritiska na Madurov režim. Čeprav je Maduro še v začetku januarja 2026 kazal znake popuščanja in vabil ameriška podjetja, kot je Chevron, k ponovnim investicijam v venezuelski naftni sektor, se je Washington očitno odločil za nasilno zamenjavo oblasti. Grška komunistična partija (KKE) in drugi mednarodni akterji so vojaško posredovanje že obsodili kot imperialistično agresijo, katere cilj je prevzem nadzora nad venezuelskimi energetskimi viri v škodo ruskih in kitajskih interesov.

Izraelske oblasti so uradno ustavile delovanje več deset mednarodnih nevladnih organizacij na zasedenih palestinskih ozemljih, vključno z območjem Gaze in Zahodnim bregom. Skupno 53 mednarodnih organizacij je opozorilo, da bo ta ukrep kritično ohromil dobavo humanitarne pomoči, zdravstvenih storitev in nujne oskrbe za civilno prebivalstvo, ki se že zdaj spopada z izjemno pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad odločitvijo in pozval Izrael k preklicu prepovedi. Delo teh skupin je označil za nepogrešljivo pri reševanju življenj. Izraelska stran je svojo potezo utemeljila z varnostnimi razlogi in obtožbami o domnevnem izkoriščanju humanitarnih okvirov za teroristične dejavnosti, kar pa nevladne organizacije ostro zavračajo. Odločitev bo po mnenju strokovnjakov povzročila nepopravljivo humanitarno krizo na območju, kjer je od tujih akterjev odvisno preživetje večine prebivalstva.

Venezuelsko prestolnico Caracas so pretresle eksplozije, ki so po navedbah lokalnih oblasti posledica neposredne ameriške vojaške agresije. Venezuela je zaradi napadov, ki jih označuje za kršitev nacionalne suverenosti, že zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Administracija v Caracasu trdi, da gre za stopnjevanje sovražnosti s strani Združenih držav Amerike, kar je povzročilo precejšnjo materialno škodo in ogrozilo civilno prebivalstvo. Na dogajanje se je ostro odzval Iran, ki je obsodil ameriško posredovanje in ga označil za nesprejemljivo dejanje agresije proti suvereni državi. Teheran je v svoji izjavi poudaril, da tovrstna dejanja Washingtona destabilizirajo regijo in kršijo mednarodno pravo. Razmere v Južni Ameriki ostajajo napete, saj se zračni napadi dogajajo v kontekstu dolgotrajnih prizadevanj ZDA za zamenjavo oblasti v Venezueli in po nedavnih napovedih Washingtona o ostrejšem ukrepanju proti kriminalnim združbam v regiji.

Združene države Amerike so sprožile vrsto vojaških napadov na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno zaostritev dolgotrajnih napetosti med državama. Ameriška administracija je operacije utemeljila kot nujne ukrepe za preprečevanje nezakonitih dejavnosti, vključno s trgovino z drogami, medtem ko venezuelske oblasti dejanja označujejo za agresijo in kršitev suverenosti. Napadi so bili usmerjeni predvsem na infrastrukturo in plovila, ki naj bi bila povezana s kriminalnimi mrežami pod zaščito tamkajšnjega režima. Dogajanje je povzročilo prekinitev dela v venezuelskem narodnem zboru, kjer so nameravali ustanoviti preiskovalno komisijo o posledicah ameriških vojaških posegov. Razmere v državi ostajajo izjemno negotove, saj Washington stopnjuje pritisk na Caracas, kar vpliva tudi na varnost v mednarodnem zračnem prostoru in pomorskih poteh v regiji. Odločitev za vojaško posredovanje sledi večmesečnemu diplomatskemu in gospodarskemu zaostrovanju, ki je Venezuelo že prej pahnilo v globoko izolacijo.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so napadle vojaške in civilne cilje v prestolnici Caracas ter regijah Miranda, Aragua in La Guaira. Venezuelske oblasti so napad označile za nedopustno agresijo in ga najostreje obsodile. Po poročanju ameriškega časnika New York Times je operacija neposredno vplivala na status venezuelskega vodstva, saj je državni tožilec Venezuele Washington že pozval k takojšnji izpustitvi predsednika Nicolása Madura, ki so ga ameriške sile očitno pridržale. Napetosti med državama so dosegle vrhunec po večtedenskih opozorilih iz Caracasa o domnevnih načrtih za destabilizacijo države. Venezuelska vlada trdi, da so bili napadi usmerjeni na civilno prebivalstvo in ključno infrastrukturo, medtem ko mednarodna javnost čaka na uradno potrditev lokacije in zdravstvenega stanja predsednika Madura. Dogodek pomeni drastično zaostritev odnosov v Latinski Ameriki in predstavlja enega najpomembnejših vojaških posegov ZDA v regiji v zadnjih desetletjih.

Združeni arabski emirati (ZAE) so v soboto izrazili globoko zaskrbljenost in pozvali k modrosti ter zadržanosti zaradi hitrega zaostrovanja politične in vojaške krize v Jemnu. Poziv je sledil obsežnemu premiku vladnih sil, ki jih podpira Savdska Arabija, na območja, ki so jih prejšnji mesec zavzeli južni separatisti pod okriljem Abu Dabija. Do zadnjih napetosti je prišlo, ko so vladne enote vstopile v dele mesta Mukala v strateško pomembni provinci Hadramut. Dogodki so dodatno poglobili razkorak med zalivskima zaveznicama, Savdsko Arabijo in ZAE, ki imata različne interese glede prihodnosti jemenskega ozemlja. Do stopnjevanja prihaja neposredno po savdskem bombardiranju pristanišča Mukala, ki je bilo usmerjeno proti emiratskim pošiljkam orožja za separatistične sile. Razmere v regiji ostajajo nestabilne, saj razkol znotraj koalicije ogroža stabilnost južnega Jemna in potencialno koristi uporniškim Hutijem.

Združene države Amerike so v soboto izvedle serijo letalskih in raketnih napadov na tarče v Venezueli, kar je povzročilo civilne in vojaške žrtve. Po poročanju lokalnih oblasti in razpoložljivih posnetkih so eksplozije odjeknile na več lokacijah v prestolnici Caracas, od koder se vijejo gosti oblaki dima. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem potrdil, da so ameriške sile v okviru operacij zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar predstavlja dramatičen zasuk v dolgoletnih napetostih med državama. V odziv na napade je venezuelska vlada v Caracasu razglasila izredno stanje na celotnem ozemlju države. Poročila navajajo, da so bili v napadih ubiti vojaki in civilisti, čeprav natančno število žrtev še ni potrjeno. Napadi so se zgodili v času močno zaostrene retorike Washingtona, ki je že pred tem nakazoval možnost kopenske invazije in vojaškega posredovanja proti Madurovemu režimu, ki ga ZDA označujejo za narkoterorističnega.

Donald Trump je izjavil, da so ameriške sile aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo ter ju prevažajo v New York. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ocenil, da ameriški napad na Venezuelo predstavlja nevaren precedens. Varnostni svet ZN bo o Venezueli razpravljal v ponedeljek.

Rusko zunanje ministrstvo je obsodilo vojaško agresijo ZDA nad Venezuelo in ocenilo, da so izgovori ZDA za agresijo neutemeljeni. Poudarili so, da so ruski diplomati v stiku z venezuelskim vodstvom in ruskimi državljani v Venezueli. Rusko zunanje ministrstvo je prav tako pozvalo ZDA, da nemudoma pojasnijo situacijo v zvezi z domnevnim zajetjem predsednika Nicolasa Madura in njegove žene.

Venezuelci po svetu so različno reagirali na zajetje Nicolása Madura. V Madridu in Barranquilli so številni izrazili veselje in upanje, medtem ko so drugi zaskrbljeni zaradi prihodnosti države. Kljub zajetju Madura pa negotovost glede politične prihodnosti Venezuele ostaja, obstaja možnost preživetja chavizma, pojavljajo pa se tudi vprašanja glede vloge ministra za obrambo.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, kar predstavlja dramatično zaostritev več kot četrt stoletja trajajočih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Dogodek ogroža stabilnost latinskoameriške regije, kjer je čavista režim pod vodstvom Nicolása Madura kljub mednarodnim pritiskom in gospodarskim sankcijam ohranjal oblast s pomočjo naftnega bogastva in tesnih zavezništev z rivali Zahoda. Napad se je zgodil v času izjemne politične polarizacije in globoke humanitarne krize v državi, ki jo že vrsto let pestijo hiperinflacija in množične migracije prebivalstva. Analitiki opozarjajo, da bi neposredno vojaško posredovanje lahko korenito spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike, kjer so se v zadnjih desetletjih vlade pogosto menjale, venezuelski režim pa je ostajal stalnica. Odzivi mednarodne skupnosti so deljeni, saj imata obe strani močne zaveznike, vključno z Rusijo in Kitajsko na strani Venezuele ter večino zahodnih demokracij na strani ZDA. Trenutno stanje ostaja negotovo, saj se pričakujejo povračilni ukrepi ali nadaljnja diplomatska izolacija Caracasovih oblasti, medtem ko svetovna javnost svari pred morebitno dolgotrajno destabilizacijo celotne celine.

Predsednik Nicolás Maduro je razglasil izredno stanje na nacionalni ravni zaradi napada na Caracas. Venezuelska vlada je aktivirala razporeditev milice in policije v zveznih državah Miranda, Aragua, La Guaira in v prestolnici Caracas. Republikanski senator Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo izvajale nadaljnjih vojaških akcij v Venezueli, medtem ko venezuelska vlada zahteva pojasnila.

V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v noči na soboto odjeknile močne eksplozije, ki so pretresle celotno mesto. Lokalni prebivalci in medijski poročevalci so poleg detonacij zaznali tudi hrup, ki ustreza preletom vojaških letal. Po navedbah več medijskih virov naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaški napad na cilje v Venezueli, kar je sprožilo ugibanja o začetku neposrednega vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v tej južnoameriški državi. Napetosti so se stopnjevale, ko so opazovalci letalskih poletov opazili vojaško letalo ameriških zračnih sil (US Air Force), ki je letelo po nenavadni in vpadljivi poti v bližini venezuelskega zračnega prostora. Vlada v Caracasu je že podala ostre obtožbe na račun Washingtona, vendar uradne potrditve o obsegu škode ali morebitnih žrtvah še ni. Razmere ostajajo nejasne, saj obe strani podajata različne informacije o naravi eksplozij in vpletenosti tujih sil.

V glavnem mestu Venezuele, Caracas, so odjeknile silovite eksplozije, ko so sile Združenih držav Amerike izvedle napad na osrednji vojaški kompleks Fuerte Tiuna. Gre za najpomembnejšo vojaško lokacijo v državi, ki služi kot ključno središče moči in poveljevanja venezuelskih oboroženih sil. Po poročilih je serija eksplozij močno pretresla območje oporišča, ki velja za strateško jedro režima v Caracasu. Napad predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj Fuerte Tiuna ni le vojaška baza, temveč tudi simbol politične in obrambne stabilnosti države. Prizorišče, ki je bilo v preteklosti večkrat središče notranjepolitičnih bojev za oblast, je bilo tokrat tarča zunanjega vojaškega delovanja. Podrobnosti o žrtvah in natančnem obsegu materialne škode za zdaj še niso v celoti potrjene, vendar dogodek močno odmeva v celotni regiji.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški napad na venezuelsko prestolnico Caracas in ujele predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo val mednarodnih obsodb. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je operacijo označilo za kršitev mednarodnega prava in hegemonistično dejanje, ki ogroža mir v Latinski Ameriki in na Karibih. Peking je ob tem pozval Washington, naj preneha s kršenjem suverenosti drugih držav. V Italiji je vojaško posredovanje povzročilo oster odziv opozicijske Demokratske stranke (PD). Nekdanji pravosodni minister Andrea Orlando je poudaril, da gre za dejanje brez mandata mednarodne skupnosti ali odobritve ameriškega kongresa, kar uničuje temelje mednarodne legitimnosti. Voditeljica stranke Elly Schlein je izrazila globoko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, zlasti v povezavi z varnostjo številčne italijanske skupnosti v Venezueli, medtem ko je Giuseppe Provenzano izpostavil nujnost diplomatskih rešitev namesto vojaškega izvoza demokracije. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s silo v regiji.

Mehika je obsodila vojaški napad ZDA na Venezuelo in opozorila, da takšno dejanje resno ogroža stabilnost v regiji. Brazilski predsednik Lula je prav tako obsodil napad in dejal, da so ZDA presegle vse sprejemljive meje. Evropa medtem ostaja tiho, medtem ko je napad povzročil šok na naftnih trgih.

ZDA so izvedle obsežen napad na vojaške in civilne cilje po Venezueli ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Organizacija CODEPINK je dejanje označila za nezakonito vojno dejanje. Pred tem je Abascal pozval Madura, naj se preda ZDA. Poročajo tudi, da se Portugalci v Venezueli bojijo nasilja in poslabšanja humanitarne krize. Maduro je bil pred predsedniško funkcijo voznik avtobusa in sindikalist.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v noči s petka na soboto pretresle silovite eksplozije, ki so sledile ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za izvedbo napada na veliki ravni. Trump je potrdil, da je ameriška vojska dobila zeleno luč za operacijo, ki vključuje tudi kopenske napade, kar predstavlja kritično stopnjevanje sovražnosti med državama. Po navedbah ameriških uradnikov so vojaški načrti za to misijo stekli že okoli božiča, čeprav so bile nekatere zračne operacije sprva usmerjene na druge regije. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je dogajanje označil za zelo hudo vojaško agresijo in v državi razglasil izredno stanje. Maduro je državljane pozval k mobilizaciji za obrambo domovine, medtem ko ameriška stran trdi, da so cilji povezani z uničevanjem infrastrukture narkokartelov. Gre za prvo neposredno vojaško posredovanje ZDA na venezuelskih tleh, saj so se prejšnji incidenti omejevali na operacije v mednarodnih vodah ali tajne dejavnosti obveščevalnih služb.

Ruske oblasti so sporočile, da se je število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na območju regije Herson, ki je pod ruskim nadzorom, povečalo. Napad, ki se je zgodil med novoletnim praznovanjem v vasi Horli, je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 24 življenj, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruski preiskovalni komite je dogodek opredelil kot teroristično dejanje, medtem ko Kremelj napad izkorišča za utrjevanje narativa o ukrajinskih napadih na civilne cilje. Ukrajinska stran je pred tem obtožila Rusijo napadov na Harkov, kar pa je rusko obrambno ministrstvo uradno zanikalo in obtožbe označilo za poskus preusmerjanja pozornosti z dogodkov v Hersonu. Napadi so se zgodili v času, ko so bila mirovna prizadevanja ponovno v ospredju, vendar so zadnja zaostrovanja in medsebojne obtožbe možnosti za pogajanja ponovno potisnila v ozadje. Rusija je zaradi napada že zagrozila s povračilnimi ukrepi, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji.

Venezuelska vlada je v soboto uradno zaprosila za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaški napad na prestolnico Caracas in po lastnih navedbah zajele predsednika Nicolása Madura. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je preko platforme Telegram sporočil, da gre za kriminalno agresijo ameriške vlade, ki krši mednarodno pravo. Zahtevo za srečanje so naslovili na somalijskega veleposlanika Abukarja Dahirja Osmana, ki trenutno predseduje Varnostnemu svetu. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale že konec leta 2025. Medtem ko Caracas poziva k mednarodni zaščiti suverenosti, je visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve Kaja Kallas pozvala k previdnosti in zmernosti pri odzivanju na nastale razmere, dokler se ne oblikuje skupno stališče mednarodne skupnosti. Razmere v državi ostajajo izjemno negotove, saj usoda zajetega predsednika in nadaljnji vojaški koraki ZDA niso v celoti pojasnjeni.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, ki je po poročanju tiskovne agencije Associated Press trajal manj kot pol ure. Operacija je bila izjemno kratka, vendar podrobnosti o tarčah ali uporabljenih sredstvih za zdaj ostajajo neznane. Po poročanju tujih medijev trenutno še ni jasno, ali Washington v prihodnje načrtuje dodatne vojaške dejavnosti proti tej južnoameriški državi. Incident predstavlja zaostritev odnosov med državama, čeprav uradni viri še niso podali izčrpnih pojasnil o motivih za tako hiter poseg. Mednarodni opazovalci pozorno spremljajo dogajanje, saj bi morebitno nadaljevanje sovražnosti lahko vplivalo na stabilnost v celotni regiji. Agencija AP navaja, da je bila akcija zaključena v manj kot 30 minutah, kar kaže na omejen obseg operacije.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja, izvedle zračni napad na Venezuelo, med katerim so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških obtožb o nezakonitosti Madurovega režima. Medtem ko Washington trdi, da je bila akcija nujna za vzpostavitev demokracije in pregon »narko-terorizma«, so se na dogodke že odzvale mednarodne institucije in tuje države. Evropska unija je v uradni izjavi pozvala k zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava. Čeprav Bruselj poudarja pomanjkanje legitimnosti Madurove oblasti, opozarja na pomen mirnega reševanja sporov. Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je izpostavil, da je prioriteta belgijske vlade zagotavljanje varnosti približno 230 belgijskih državljanov, ki se trenutno nahajajo v Venezueli. Venezuela se je na vojaško agresijo odzvala z zahtevo po nujni seji Varnostnega sveta Združenih narodov. Caracas napad označuje za grobo kršitev suverenosti in imperialistično agresijo, ki sledi dolgotrajni gospodarski blokadi in vojaškim pritiskom v Karibskem morju. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj svetovna javnost pričakuje nadaljnje poteze ameriške administracije in odziv zaveznic Venezuele, predvsem Kitajske.

Venezuelsko prestolnico Caracas in njeno širšo okolico so v noči na petek pretresle silovite eksplozije, ki so posledica obsežnega vojaškega napada Združenih držav Amerike. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih pritiskov Washingtona na administracijo v Caracasu. Ameriške sile so po navedbah nekaterih virov ciljale strateške točke v glavnem mestu in regiji, pri čemer naj bi se napadi osredotočili na ohromitev tamkajšnjih obrambnih in vladnih struktur. Po poročanju tujih medijev naj bi ameriška stran med operacijo domnevno "ujela" venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, čeprav uradne potrditve o njegovem statusu ali lokaciji še ni. Napadi so povzročili precejšen preplah med prebivalstvom, saj so se eksplozije vrstile skozi celotno noč. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, ki bi lahko pomenilo popolno destabilizacijo regije in korenito spremembo političnega vrha v Venezueli.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo nedavni vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki ga je označilo za grobo kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti te južnoameriške države. V uradni izjavi je Teheran poudaril, da morajo načrtovalci in izvajalci te agresije prevzeti polno odgovornost za svoja dejanja. Iran s tem stopnjuje diplomatsko podporo venezuelskemu režimu, medtem ko so se napetosti v regiji po vojaškem posredovanju znatno povečale. Iranske oblasti so ob tem pozvale mednarodno skupnost k odločnemu ukrepanju proti enostranskim vojaškim posegom, ki destabilizirajo mednarodni red. Odnosi med Iranom in Venezuelo ostajajo tesni, saj se obe državi že dlje časa spopadata z ekonomskimi pritiski in sankcijami s strani zahodnih sil.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle serijo vojaških napadov na vojaške in civilne objekte v Venezueli, kar so potrdili uradniki v Washingtonu in predstavniki venezuelske vlade. Okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času so glavno mesto Caracas stresle močne eksplozije, nad mestom pa so bili opaženi nizko leteči zrakoplovi. Po poročilih lokalnih prebivalcev je prišlo do izpada električne energije v bližini strateških vojaških objektov, iz nekaterih baz pa se je vil gost črn dim. Pentagon in Bela hiša sprva nista podala podrobnejših komentarjev, so pa ZDA naknadno potrdile, da so cilje izbrale zaradi domnevnih povezav s trgovino z drogami in nezakonitimi migracijami. Vlada predsednika Nicolása Madura je ameriška dejanja označila za agresijo in pozvala svoje privržence k uličnim protestom. Ameriška Zvezna uprava za letalstvo (FAA) je medtem že prepovedala vsem komercialnim letalom ZDA vstop v venezuelski zračni prostor zaradi trajajočih vojaških aktivnosti. Napadi predstavljajo dramatično zaostritev strategije administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za odstranitev Madura z oblasti in uničenje logističnih poti za tihotapljenje prepovedanih substanc.

Zimsko vreme in močno deževje sta v Gazi znatno poslabšala že tako kritične humanitarne razmere, ki so posledica trajajočega oboroženega spopada med Izraelom in gibanjem Hamas. Najhujše posledice vremenskih razmer čutijo ranjeni, otroci in tisoči razseljenih oseb, ki bivajo v improviziranih zatočiščih. Nizke temperature in poplave so povzročile dodatno trpljenje prebivalstva, ki se že spopada s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, zdravil in primerne infrastrukture. Zdravstvene ustanove poročajo, da mraz in vlaga otežujeta okrevanje ranjenih v vojni, saj so higienske razmere v prenapolnjenih taboriščih nezadostne. Humanitarne organizacije opozarjajo na povečano tveganje za širjenje nalezljivih bolezni, medtem ko prebivalci poskušajo zaščititi svoje premoženje pred vdorom vode v šotore. Razmere v palestinski enklavi ostajajo kritične, saj oskrba s pomočjo zaradi uničenih cest in nenehnih vojaških operacij poteka oteženo.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v noči s petka na soboto izvedle obsežne vojaške letalske napade v Venezueli, katerih osrednji cilj je bil režim predsednika Nicolasa Madura. Po navedbah ameriških uradnikov so sile ciljale ključne vojaške objekte v prestolnici Caracas in obalnih območjih, pri čemer je bilo slišati najmanj sedem močnih eksplozij. Trump je potrdil, da so ameriške sile pridržale Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju nato izgnale iz države. V prestolnici so se po zračnih napadih oglasile sirene za nevarnost, deli mesta pa so ostali brez električne energije, vključno z glavno vojaško bazo. Očividci so poročali o preletih težkih transportnih helikopterjev in bojnih letal, medtem ko so se pred predsedniško palačo razporedila venezuelska oklepna vozila. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot vojaško agresijo in kršitev mednarodnega prava, pri čemer trdi, da je pravi namen napada prevzem nadzora nad državnimi naravnimi viri, zlasti nafto. Ameriška vojska sprva ni želela podrobneje komentirati svoje neposredne vloge, vendar so potrditve o Trumpovem ukazu prišle iz krogov blizu Bele hiše. V Venezueli je bilo razglašeno izredno stanje, Maduro pa je pred svojim izgnanstvom ukazal popolno mobilizacijo vseh obrambnih sil za zaščito države.

Združene države Amerike so izvedle napade v Venezueli, medtem ko je venezuelski notranji minister Diosdado Cabello izjavil, da bo njegova država premagala ameriške vojaške napade. Washington je sporočil, da so napadi vključevali tudi zajetje predsednika Nicolasa Madura.