Objavljeno: 6. 1. 2026 9:42
Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.
Srečanje zaveznikov Ukrajine v Parizu, vključno z evropskimi in ameriškimi predstavniki, je poudarilo usklajenost med Washingtonom, Kijevom in Evropo glede varnostnih jamstev. Osnutek izjave s pariškega vrha razkriva, da bodo varnostna jamstva vključevala zavezujoče obveznosti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je udeležil srečanja 'Koalicije voljnih' v Parizu, kar je del širših prizadevanj za oblikovanje skupnega ukrajinskega, evropskega in ameriškega stališča.
Na srečanju v Parizu so evropski voditelji in ameriški predstavniki izrazili pripravljenost zagotoviti Ukrajini pravno zavezujoča varnostna jamstva. Ta jamstva vključujejo podporo mednarodnim silam s strani ameriških vojaških sredstev v primeru ruske agresije. Srečanje je potrdilo usklajenost med evropskimi državami in ZDA glede varnostne podpore Ukrajini.
V Parizu je potekalo srečanje 'Koalicije voljnih', na katerem so se zavezniki dogovorili o okrepitvi ukrajinske vojske in gospodarski obnovi Ukrajine po prekinitvi ognja. Francija in Velika Britanija naj bi vzpostavili vojaške centre po vsej Ukrajini. Hrvaški premier Plenković je poudaril, da Hrvaška v Ukrajino ne bo poslala vojakov, a bo še naprej podpirala mir.
Na srečanju 'Koalicije voljnih' v Parizu so se zavezniki Ukrajine dogovorili o varnostnih jamstvih, pri čemer naj bi Francija po prekinitvi ognja napotila več tisoč vojakov za ohranjanje miru, vendar ne za boj. Italija je potrdila podporo varnosti Ukrajine, a izključila pošiljanje vojakov na teren. Srečanje je potekalo ob prisotnosti ameriških predstavnikov.
V Parizu je bila ustanovljena koordinacijska skupina za zagotavljanje operativnega sodelovanja med državami koalicije voljnih, ZDA in Ukrajino. Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da bo za dosego miru v Ukrajini potrebno soglasje Kijeva in držav EU, ki ga podpirajo, za določene kompromise. Posebni odposlanec ZDA Steve Uitkoff je izrazil upanje, da bo glede ukrajinskega konflikta mogoče doseči kompromis o ozemeljskem vprašanju.
Francija, Velika Britanija in Ukrajina so podpisale izjavo o nameri o razvoju večnacionalnih sil kot varnostno jamstvo za Ukrajino po prekinitvi ognja. Steve Whitkopf je potrdil, da je dogovor o varnostnih jamstvih skoraj zaključen. Dogovor se nanaša na napotitev vojakov v Ukrajino po prekinitvi ognja, vendar Rusija zavrača prisotnost tujih sil.
Po srečanju "koalicije voljnih" je britanski premier Keir Starmer napovedal, da bosta Združeno kraljestvo in Francija po prekinitvi ognja v Ukrajini zgradili vojaške baze in skladišča tehnike za ukrajinsko vojsko po vsej državi. Francija, Združeno kraljestvo in Ukrajina so podpisale deklaracijo o nameri razmestitve vojakov v Ukrajini po sklenitvi mirovnega sporazuma.
Emmanuel Macron je po srečanju Koalicije volonterjev v Parizu izjavil, da bi lahko Francija v Ukrajino napotila "več tisoč" vojakov za vzdrževanje miru po morebitni prekinitvi ognja z Rusko federacijo. Države, ki sestavljajo "Koalicijo volonterjev", so potrdile "Pariško deklaracijo", ki podrobno opisuje varnostna jamstva za trden in trajen mir v Ukrajini.
Hrvaški premier Andrej Plenković je ponovil, da Hrvaška ne bo poslala svojih vojakov v Ukrajino, vendar bo še naprej podpirala Kijev v obrambi pred rusko agresijo. Nekatere države naj bi sodelovale s silami, ki bi bile, v primeru dogovora o prekinitvi ognja, nameščene v Ukrajini.
Na srečanju 'Koalicije voljnih' v Parizu so se zavezniki Ukrajine dogovorili o varnostnih jamstvih, pri čemer naj bi Francija po prekinitvi ognja napotila več tisoč vojakov za ohranjanje miru, vendar ne za boj. Italija je potrdila podporo varnosti Ukrajine, a izključila pošiljanje vojakov na teren. Srečanje je potekalo ob prisotnosti ameriških predstavnikov.
"Zaveznice Ukrajine se v torek sestanejo v Parizu, da bi čim bolj konkretizirale svoje prispevke k prihodnjim varnostnim jamstvom."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Volodimir Zelenski | nevtralno |
| Rusija | Negativno |
| Združene države Amerike | Pozitivno |
| Pariz | nevtralno |
| Emmanuel Macron | nevtralno |
| Koalicija pripravljenih | nevtralno |
| Steve Witkoff | nevtralno |
| Jared Kushner | nevtralno |
| Donald Trump | nevtralno |
| Friedrich Merz | Pozitivno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje neposredno vpliva na evropsko varnostno arhitekturo, katere del je tudi Slovenija. Kot članica EU in NATO Slovenija spremlja razvoj varnostnih jamstev, saj morebitna stabilizacija razmer v Ukrajini vpliva na regionalno stabilnost in slovensko zunanjo politiko.
Slovenija je kot zaveznica vključena v širši okvir pomoči Ukrajini, zato odločitve o mirovnih aranžmajih in prihodnji varnosti Kijeva neposredno zadevajo slovenske mednarodne obveznosti in dolgoročne gospodarske interese v regiji.
Ameriški diplomat Christopher Landau je ponovil, da so evropske države med letoma 2022 in 2024 za nakup ruskega plina porabile več denarja kot za pomoč Ukrajini. Landau se je odzval na komentar vojaškega analitika Jimmyja Rushtona.
Emmanuel Macron je napovedal, da bo v začetku januarja v Parizu "koalicija pripravljenih" usklajevala obseg in podrobnosti varnostnih jamstev za Ukrajino. Donald Trump je po srečanju z Zelenskim dejal, da sta Rusija in Ukrajina morda zelo blizu koncu vojne in da je dogovor o miru med Ukrajino in Rusijo pripravljen na 95%. Ukrajinski mediji poročajo, da so pogovori med Trumpom in Zelenskim uničili mirovni načrt Kijeva.
15. okt 12:04
Rusko obrambno ministrstvo poroča o uničenju več kot 175 ukrajinskih vojakov, ameriškega oklepnega vozila HMMWV in oklepnega avtomobila "Kozak" v Donecki ljudski republiki s strani skupine "Južna". Skupina "Zahod" je poročala o predaji dveh ukrajinskih vojakov. Ruske enote "Sever", "Zahod" in "Južna" naj bi izboljšale svoje položaje na območju posebne vojaške operacije. Skupina "Center" je zavzela Novopavlovko v Donecki ljudski republiki, skupina "Vostok" pa Aleksejevko v Dnjepropetrovski oblasti.
Donald Trump je dejal, da se s Putinom ne bo sestal, dokler ne bo ocenil, da obstaja dogovor o zagotovitvi miru v Ukrajini. Ruski odposlanec Kiril Dmitrijev je izjavil, da so Rusija, ZDA in Ukrajina blizu diplomatski rešitvi za končanje vojne in da Zelenski priznava obstoj frontnih linij.
28. dec 22:56
Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izrazil optimizem glede možnosti mirovnega dogovora med Rusijo in Ukrajino. Trump je dejal, da je že govoril s Putinom in verjame, da si oba želita mir. Dodal je, da bo poskušal Putina pripeljati nazaj za pogajalsko mizo, čeprav priznal, da je to zapleteno. Putin pa medtem ponovno grozi, da bo dosegel vse cilje invazije na Ukrajino z vojaškimi sredstvi, saj trdi, da ukrajinske oblasti ne želijo mirne rešitve.
5. jan 7:42
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru napovedal teden intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi doseči pravičen konec vojne z Rusijo. Načrtovana so srečanja po Evropi, katerih namen je krepitev ukrajinske obrambe in iskanje diplomatskih rešitev, čeprav podrobnosti o točnih lokacijah in terminih uradno še niso bile razkrite. Zelenski je poudaril, da se Ukrajina pripravlja na dva možna scenarija: diplomatsko pot ali nadaljevanje aktivne obrambe, če pritisk mednarodnih partnerjev na Rusijo ne bo zadostoval za prekinitev agresije. V sklopu teh prizadevanj so se načelniki generalštabov zavezniških držav danes sestali v Kijevu, kjer so razpravljali o prihodnji vojaški podpori in strateški usmeritvi države. Že v dneh pred tem so se v ukrajinski prestolnici srečali svetovalci za nacionalno varnost iz 14 držav Evropske unije in Kanade. Diplomatski niz se bo nadaljeval v Parizu, kjer bo koalicija pod vodstvom Francije in Velike Britanije pregledala rezultate kijevskih pogovorov. Kljub diplomatskim premikom pa so razmere na fronti ostale napete; ukrajinski generalštab je poročal o 154 spopadih v enem dnevu, pri čemer so bile ruske sile najaktivnejše na območjih Pokrovska in Guljajpolja.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Volodimir Zelenski | nevtralno |
| Rusija | Negativno |
| Združene države Amerike | Pozitivno |
| Pariz | nevtralno |
| Emmanuel Macron | nevtralno |
| Koalicija pripravljenih | nevtralno |
| Steve Witkoff | nevtralno |
| Jared Kushner | nevtralno |
| Donald Trump | nevtralno |
| Friedrich Merz | Pozitivno |
Dogajanje neposredno vpliva na evropsko varnostno arhitekturo, katere del je tudi Slovenija. Kot članica EU in NATO Slovenija spremlja razvoj varnostnih jamstev, saj morebitna stabilizacija razmer v Ukrajini vpliva na regionalno stabilnost in slovensko zunanjo politiko.
Slovenija je kot zaveznica vključena v širši okvir pomoči Ukrajini, zato odločitve o mirovnih aranžmajih in prihodnji varnosti Kijeva neposredno zadevajo slovenske mednarodne obveznosti in dolgoročne gospodarske interese v regiji.
/2026/01/06/video-53-695d62e5e096b433375464.jpg)
