Iranske oblasti so po navedbah Bele hiše preklicale načrtovane usmrtitve 800 oseb, ki so bile predvidene za sredo. Odločitev o prekinitvi usmrtitev, ki so bile uperjene proti udeležencem protivladnih protestov, je javnosti sporočila tiskovna predstavnica ameriškega predsednika Karoline Leavitt. Do napovedi prihaja v času zaostrenih odnosov, ko je predsednik Donald Trump Teheran neposredno opozoril na resne posledice, če se nasilno zatiranje demonstracij ne bo končalo. Kljub poročilom o preklicu množičnih usmrtitev v državi ostaja usoda posameznikov negotova. Med njimi je 26-letni trgovec Erfan Soltani iz mesta Fardis, ki so ga oblasti obsodile na smrtno kazen zaradi sodelovanja na demonstracijah prejšnji teden. Človekoljubne organizacije opozarjajo, da je Soltani le eden izmed približno 11.000 pridržanih protestnikov, ki se spopadajo z represijo režima ajatole Alija Hameneja. Vzporedno s diplomatskimi opozorili so Združene države Amerike uvedle nove sankcije proti sedmim visokim iranskim uradnikom in več subjektom, ki so povezani z nasilnim zatiranjem protestov ter nezakonito trgovino z nafto. Washington poudarja, da ostajajo vse možnosti odprte, medtem ko se ameriška administracija o razmerah v regiji intenzivno posvetuje tudi z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil niz obsežnih pobud, namenjenih izboljšanju cenovne dostopnosti v Združenih državah Amerike, ki vključujejo neposredne posege v elektroenergetski trg in regulacijo finančnih storitev. Njegov najnovejši načrt predvideva izredno posredovanje na energetskem trgu, kjer namerava upravljavce omrežij prisiliti v izvedbo nujnih dražb električne energije za tehnološka podjetja. Ta ukrep bi omogočil sklenitev 15-letnih pogodb za novo proizvodnjo energije, pri čemer bi stroške nadgradnje infrastrukture v višini približno 15 milijard dolarjev nosila podjetja sama, ne pa potrošniki preko položnic. Na finančnem področju je Trump predlagal uvedbo kapice na obrestne mere za kreditne kartice in nove omejitve pri študentskih posojilih. Ti predlogi so del širše strategije za zmanjšanje stroškov življenja, ki po javnomnenjskih raziskavah ostaja ena najpomembnejših tem za ameriške volivce. Analitiki ocenjujejo, da bi takšne omejitve lahko spodbudile razcvet alternativnih ponudnikov posojil, hkrati pa predstavljajo velik pritisk na tradicionalne bančne institucije. Hkrati se administracija sooča z močnim odporom v senatu glede poslovnih povezav predsednikove družine. Senatorka Elizabeth Warren je pozvala Urad kontrolorja valute (OCC), naj odloži obravnavo vloge za bančno licenco kripto platforme World Liberty Financial, ki so jo soustanovili Trump in člani njegove družine. Warrenova opozarja na nepredstavljiv konflikt interesov in trdi, da trenutna zakonodaja ne zagotavlja zadostnih etičnih varovalk pred predsedniškim vplivom na regulatorne agencije, dokler se Trump ne odreče svojemu lastniškemu deležu v podjetju.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo podpisal zakon o zdravih otrocih (Whole Milk for Healthy Kids Act), ki v šolske jedilnice po vsej državi vrača polnomastno mleko in mleko z dvema odstotkoma maščobe. Nova zakonodaja razveljavlja omejitve iz obdobja predsednika Obame, ki so od leta 2012 v okviru prizadevanj za zmanjšanje debelosti dovoljevale le nemastne ali manj mastne mlečne izdelke. Zakon, ki je bil v senatu sprejet soglasno, šolam omogoča večjo izbiro pri sestavi obrokov, vključno z aromatiziranim in organskim mlekom. Ob podpisu zakona, ki naj bi v veljavo stopil do jeseni, je Trump poudaril pomen svobodne izbire staršev in podpore mlekarskemu sektorju. Dogodek so zaznamovala poročanja nekaterih medijev o predsednikovi utrujenosti, saj naj bi med govorom kmetijske ministrice Brooke Rollins za kratek čas zaprl oči. Poleg kmetijske ministrice sta bila na slovesnosti prisotna tudi minister za zdravje Robert F. Kennedy mlajši in nekdanji minister Ben Carson, kar poudarja usmeritev administracije k novim prehranskim smernicam, ki zagovarjajo uživanje polnomastnih mlečnih izdelkov. Trump je priložnost izkoristil tudi za napoved novih trgovinskih ukrepov, ki presegajo področje kmetijstva. Napovedal je uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz določenih polprevodnikov in kritičnih mineralov. Ti ukrepi, sprejeti na podlagi nacionalne varnosti, so usmerjeni v zaščito ameriške tehnološke industrije in zmanjšanje odvisnosti od tujih dobaviteljev, kar nakazuje na stopnjevanje trgovinske napetosti v tehnološkem sektorju.

Zvezni sodnik Carl Nichols je v četrtek izdal predhodno odredbo, ki norveškemu energetskemu podjetju Equinor omogoča nadaljevanje gradnje velikega vetrnega parka Empire Wind ob obali New Yorka. Odločitev predstavlja pomemben pravni poraz za administracijo predsednika Donalda Trumpa, ki je pred božičem prek ministrstva za notranje zadeve izdalo ukaz o prekinitvi del, sklicujoč se na domnevne grožnje nacionalni varnosti. Projekt, ki je že 60-odstotno dokončan, bi bil po navedbah investitorja v primeru daljšega zastoja dokončno ustavljen, kar bi povzročilo nepopravljivo finančno in razvojno škodo. Sodnik Nichols, ki ga je na položaj imenoval prav Trump, je v obrazložitvi poudaril, da vlada ni ustrezno odgovorila na ključne argumente podjetja Equinor, vključno s trditvami o kršitvi postopkovnih pravil pri izdaji ukaza o zaustavitvi. To je že druga tovrstna sodna zmaga za industrijo vetrnih elektrarn na morju v enem tednu, saj so sodišča zavrnila poskuse administracije, da bi s sklicevanjem na zaupne podatke zaustavila že odobrene in delno zgrajene infrastrukturne projekte. Aktivisti, ki nasprotujejo vetrnim elektrarnam, so ministrstvo za notranje zadeve že pozvali k takojšnji pritožbi na odločitev. Odločitev sodišča prihaja v času širših prizadevanj Trumpove administracije za omejitev projektov obnovljivih virov energije in krepitev fosilnih goriv. Agencija za varstvo okolja (EPA) je v istem obdobju predlagala novo pravilo, ki bi zveznim državam omejilo možnost blokiranja naftovodov in plinovodov na podlagi okoljskih zakonov. Dogajanje odraža oster konflikt med zvezno oblastjo, ki favorizira fosilno industrijo, ter razvijalci zelene energije in zveznimi državami, ki si prizadevajo za energetski prehod.

Agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo izvedli obsežno hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post, ki poroča o delovanju zvezne vlade pod upravo predsednika Donalda Trumpa. Preiskava v Virginiji, ki so jo v ministrstvu za pravosodje odobrili na najvišji ravni, je del širšega pregleda domnevnega odtekanja zaupnih dokumentov. Agenti so novinarki zasegli telefon, dva prenosna računalnika in pametno uro, vendar so poudarili, da ona osebno ni primarna tarča preiskave. Operacija je domnevno povezana s primerom Aurelia Pereza-Lugonesa, sistemskega administratorja z varnostnim pooblastilom najvišje stopnje, ki naj bi nezakonito odnašal zaupna poročila obrambnega ministrstva. Natansonova je v zadnjem obdobju intenzivno poročala o prizadevanjih Trumpove administracije za zmanjšanje zvezne uprave in odpuščanje javnih uslužbencev, pri čemer je navajala številne vire znotraj vladnih služb. Medijski strokovnjaki in zagovorniki svobode tiska so ob tem izrazili globoko zaskrbljenost, saj gre za izjemno redek in agresiven ukrep proti predstavnikom medijev. Vzporedno z dogajanjem okoli Washington Posta so v javnost prišli tudi podatki neodvisnega novinarja Kena Klippensteina, ki je objavil 15 strani dolg dokument o tajnih operacijah agencije ICE. Dokumenti razkrivajo podrobnosti o operacijah, kot sta "Operation Benchwarmer" in "Operation Abracadabra", ki vključujeta nadzor nad priseljenci in ameriškimi državljani. To dodatno stopnjuje napetosti med preiskovalnimi novinarji in trenutno ameriško administracijo glede ravnanja z državnimi skrivnostmi in transparentnosti vladnega delovanja.

Kanadski predsednik vlade Mark Carney se v Pekingu mudi na štiridnevnem državniškem obisku, kjer se je srečal z najvišjimi kitajskimi predstavniki, vključno s premierjem Lijem Qiangom in zunanjim ministrom Wangom Yijem. Carney je obisk označil za začetek novega strateškega partnerstva in prelomnico v odnosih med državama, ki so bili pod prejšnjo vlado Justina Trudeauja močno zaostreni. Strani sta v četrtek podpisali več sporazumov o sodelovanju na področjih energetike, gozdarstva, varnosti hrane in kulture. Kitajski uradniki so obisk pozdravili kot novo izhodiščno točko za poglobitev medsebojnega zaupanja in zaščito prostega trga v času nepredvidljivih globalnih sprememb. Kanadska delegacija, v kateri je tudi zunanja ministrica Anita Anand, poudarja pomen multilateralizma. Kitajska stran je izrazila pripravljenost na odpravo motenj v odnosih in vzpostavitev trdnih vezi, ki bodo koristile obema gospodarstvoma. Glavni motiv za kanadsko približevanje Kitajski je potreba po diverzifikaciji trgovinskih poti in zmanjšanju odvisnosti od Združenih držav Amerike. Ta strateški premik se dogaja v luči zaostrene trgovinske politike administracije Donalda Trumpa, ki je lani uvedla carine na kanadsko blago. Carney je izrazil občudovanje nad vodstvom predsednika Xija Jinpinga, s katerim se bo predvidoma ponovno srečal v petek, da bi utrdila dogovore o dolgoročnem sodelovanju.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo podpisal proklamacijo, s katero je uvedel 25-odstotne uvozne carine na določene napredne računalniške čipe, vključno z Nvidiinim modelom H200 in AMD-jevim MI325X. Ukrep, ki temelji na določilih zakona o širitvi trgovine iz leta 1962 zaradi vprašanj nacionalne varnosti, cilja predvsem na polprevodnike, ki se v ZDA uvozijo z namenom ponovnega izvoza na tretje trge, kot je Kitajska. Kljub novi dajatvi je Trumpova administracija odobrila prodajo Nvidiinih čipov H200 na Kitajsko, vendar pod strogimi pogoji, ki vključujejo omejitve količin in obvezno prednostno oskrbo ameriškega trga. Sočasno z uvedbo carin so Združene države Amerike s Tajvanom sklenile obsežen trgovinski sporazum, vreden 250 milijard dolarjev, ki predvideva povečanje proizvodnje polprevodnikov na ameriških tleh. V zameno za obsežne naložbe tajvanskih podjetij, med katerimi izstopa velikan TSMC, bodo recipročne carine med državama omejene na 15 odstotkov, določeni ključni izdelki, kot so zdravila in deli za letala, pa bodo povsem izvzeti iz dajatev. Ta poteza je del širše strategije za zmanjšanje odvisnosti od tujih dobavnih verig in spodbujanje domače industrije. Medtem ko se Južna Koreja in druge zaveznice spopadajo z morebitnimi posledicami nove trgovinske politike, Trump stopnjuje pritisk tudi na druge države. Predsednik je napovedal možnost uvedbe do 500-odstotnih carin na blago iz držav, ki še naprej kupujejo rusko nafto, kar bi lahko močno prizadelo trgovinsko menjavo z Indijo. Vrhovno sodišče ZDA je medtem odložilo odločanje o ustavnosti predsednikovih pooblastil za uvajanje carin do 16. januarja, kar ohranja pravno negotovost glede dolgoročne veljavnosti teh ukrepov.

V Iranu je število ubitih v času protivladnih protestov po podatkih tiskovne agencije za človekove pravice HRANA naraslo na najmanj 2571 oseb. Med žrtvami je po poročanju organizacije tudi 12 otrok in devet civilistov, ki niso neposredno sodelovali na demonstracijah. Val protestov se je razširil v približno 180 mest, iranske oblasti pa medtem razmišljajo o usmrtitvah pridržanih demonstrantov; za 26-letnega udeleženca protestov se pričakuje, da bo usmrčen že danes. Iranska državna televizija je prvič priznala visoko število žrtev, kar potrjuje resnost razmer, o katerih so pred tem poročale le aktivistične skupine. Poleg visokega števila mrtvih so nevladne organizacije zabeležile tudi več kot 18.100 aretacij. Stopnjevanje nasilja s strani režimskih sil se nadaljuje kljub mednarodnim opozorilom in novim grožnjam s strani Združenih držav Amerike. Krvavi dogodki so neposredno nadaljevanje stopnjevanja represije, ki se je začela v začetku leta. Trenutna situacija odraža globoko politično krizo v državi, kjer se prebivalstvo spopada z omejevanjem človekovih pravic in ostro odzivnostjo varnostnih organov na kakršno koli obliko javnega nestrinjanja.

Iranske oblasti so napovedale pospešene sodne postopke in usmrtitve za pridržane udeležence vsesplošnih protivladnih protestov, ki so državo zajeli konec decembra 2025. Po navedbah nevladnih organizacij in mednarodnih medijev je število žrtev nasilnega zatiranja protestov preseglo 2500, varnostne sile pa proti demonstrantom še naprej uporabljajo pravo strelivo. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarskih težav, so se hitro preoblikovali v širši upor proti več desetletij trajajočemu režimskemu zatiranju in kršenju temeljnih človekovih pravic. Delovna skupina ADL za manjšine na Bližnjem vzhodu je ostro obsodila ravnanje islamske republike in pozvala mednarodno skupnost k odločnemu ukrepanju za zaščito iranskega ljudstva. Poročila organizacij za človekove pravice opozarjajo na množične poljubne aretacije in brutalne metode, ki jih režim uporablja za ohranitev oblasti. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj so razmere v državi dosegle kritično točko, ki ogroža stabilnost širše regije. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti večkrat opozoril, da bi Združene države Amerike lahko uporabile vojaško silo v primeru nadaljnjih pobojev mirnih protestnikov. Kljub mednarodnim pritiskom in grožnjam s sankcijami pa vrh iranskega pravosodja vztraja pri strogi kaznovalni politiki, kar kaže na pripravljenost režima na popolno zaostritev razmer za utišanje opozicije.

Organizacija za človekove pravice HRANA s sedežem v Združenih državah Amerike je sporočila, da je bilo v zadnjem valu protivladnih protestov v Iranu do 14. januarja ubitih najmanj 2571 ljudi. Iranske oblasti so nad demonstrante, ki nasprotujejo klerikalni ureditvi islamske republike, poslale varnostne sile, ki izvajajo množične aretacije in nasilno zatirajo upor. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl protestnike in napovedal pomoč, medtem ko izraelski obveščevalni viri navajajo še višje ocene žrtev. Zaradi stopnjevanja nasilja in represije so številni Iranci začeli zapuščati državo. Na mejnem prehodu Kapikoy v Turčiji so v sredo zabeležili prihod večjega števila iranskih državljanov, ki bežijo pred pregonom režima. Iranske oblasti so v prizadevanjih za ohranitev nadzora močno omejile dostop do komunikacijskih kanalov, kljub temu pa se protesti, ki veljajo za enega največjih izzivov teokratski vladavini v zadnjih desetletjih, nadaljujejo. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj poročila s terena kažejo na obsežne kršitve človekovih pravic in nesorazmerno uporabo sile proti civilistom. Medtem ko Washington spodbuja nadaljevanje protestov, so znotraj ameriške politike prisotne napetosti glede odziva na krizo, ki bi lahko dodatno destabilizirala regijo Bližnjega vzhoda in vplivala na mednarodne odnose.

Prizivno sodišče Združenih držav Amerike je v četrtek razveljavilo sodbo, ki je junija lani omogočila izpustitev palestinskega aktivista in imetnika stalnega prebivališča Mahmuda Khalila iz prisilnega pridržanja. Sodišče je s tesnim izidom 2:1 odločilo, da okrožno sodišče ni bilo pristojno za odločanje v Khalilovem primeru deportacije, kar odpira pot njegovi ponovni aretaciji. Khalil, ki je poročen z ameriško državljanko in ima v ZDA rojenega sina, je bil v središču javne pozornosti zaradi vodenja propalestinskih protestov na Univerzi Columbia. Administracija predsednika Trumpa primer izpostavlja kot pomembno pravno zmago, saj trdi, da so bili ukrepi proti Khalilu nujni zaradi domnevnega ogrožanja zunanjepolitičnih interesov ZDA. Ministrstvo za domovinsko varnost je v uradni izjavi poudarilo, da bivanje v državi s t. i. zeleno karto predstavlja privilegij, ki ga lahko država odvzame tistim, ki zagovarjajo nasilje ali podpirajo terorizem. Khalil te obtožbe zavrača in poudarja, da gre za poskus omejevanja svobode govora. Zadeva sproža širša ustavnopravna vprašanja o mejah svobode izražanja za tuje študente in zakonite rezidente v ZDA. Čeprav se prizivno sodišče ni opredelilo do vsebine Khalilovega zagovora glede prvega amandmaja k ameriški ustavi, njegova odločitev pomeni, da se mora aktivist s postopki deportacije spopadati v okviru imigracijskih sodišč in ne na zvezni ravni. Khalil je izrazil razočaranje nad sodbo, a napovedal nadaljnji pravni boj za svoje pravice.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal pripravljenost na intervencijo Združenih držav Amerike v Iranu, potem ko so nevladne organizacije poročale o več kot 2.000 ubitih protestnikih. Organizacija Human Rights Activists News Agency (HRANA) s sedežem v ZDA je razkrila, da so iranske varnostne sile med nasilnim zatiranjem protivladnih demonstracij usmrtile več tisoč ljudi. Trump je v odzivu na dogajanje napovedal »zelo odločne ukrepe«, če bo teheranški režim nadaljeval z usmrtitvami demonstrantov. Iranske oblasti so kljub mednarodnim opozorilom napovedale hitre sodne postopke in napovedale nove usmrtitve ujetih udeležencev protestov. Teheran trdi, da so sodni procesi nujni za vzpostavitev javnega reda, medtem ko mednarodna skupnost opozarja na kršitve osnovnih človekovih pravic in pomanjkanje pravičnega sojenja. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi napovedmi dodatno zaostrile, saj Trumpova administracija dogajanje označuje za nesprejemljivo humanitarno krizo. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj se število žrtev povečuje, protesti pa se širijo po celotni državi. Združene države Amerike so prek uradnih kanalov in družbenih omrežij sporočile, da ne bodo stale ob strani, medtem ko režim izvaja množične poboje lastnega prebivalstva. Za zdaj podrobnosti o naravi morebitnega posredovanja niso bile razkrite, vendar analitiki ne izključujejo niti vojaških možnosti niti dodatnih gospodarskih sankcij.

Združene države Amerike so uvedle nove sankcije proti iranskim političnim in varnostnim uradnikom, ki jih obtožujejo nasilnega zatiranja protivladnih protestov v Iranu. Ministrstvo za finance ZDA je med drugim ciljalo na sekretarja vrhovnega sveta za nacionalno varnost, ki naj bi pozival k nasilju nad demonstranti, hkrati pa so ukrepi prizadeli 18 posameznikov in podjetij, povezanih z mrežo bančništva v senci. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem izrazil podporo protestnikom in napovedal, da si bodo ZDA prizadevale za vzpostavitev miru v iranski naftni industriji. Kljub zaostrenim ukrepom so se napetosti na terenu po nekaterih poročilih nekoliko umirile. Iranski predsednik Masud Pezeškian je izjavil, da si vlada prizadeva rešiti gospodarske težave, ki so prvotno sprožile val nezadovoljstva, viri pa poročajo o zmanjšanju števila demonstracij. Posledično so ZDA znižale stopnjo nevarnosti v ključnem letalskem oporišču v Katarju, kamor se že vračajo vojaška letala. Ameriški finančni minister Scott Bessent je poudaril, da Washington podpira prizadevanja iranskega ljudstva za svobodo in pravičnost. Čeprav sankcije blokirajo dostop do premoženja v ZDA in onemogočajo poslovanje z ameriškimi subjekti, analitiki opozarjajo, da so ukrepi v veliki meri simbolični. Številni tarčni uradniki namreč nimajo znatnih finančnih sredstev ali poslovnih povezav neposredno v Združenih državah Amerike.

Iranski pravosodni vrh je napovedal pospešitev sodnih postopkov in izvršitev smrtnih kazni za osebe, pridržane med zadnjimi vsesplošnimi protesti v državi. Po podatkih nevladnih organizacij in aktivistov je bilo v ostrem zatiranju demonstracij ubitih že več kot 2.500 ljudi, približno 18.000 oseb pa naj bi bilo v priporu. Mednarodna javnost, vključno z Združenimi državami Amerike, je že opozorila na ostre povračilne ukrepe, če bo teokratski režim nadaljeval z usmrtitvami civilistov. Posebno pozornost je pritegnil primer 26-letnega Erfana Soltanija, ki naj bi bil po poročilih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) prvi protestnik, predviden za usmrtitev po izredno hitrem postopku. Soltani, sicer trgovec, je bil obtožen sodelovanja na demonstracijah prejšnji četrtek, obsodba pa naj bi bila izrečena v le nekaj dneh. Čeprav so se pojavile informacije o njegovi skorajšnji usmrtitvi, je iransko pravosodje te navedbe uradno zanikalo in zatrdilo, da se Soltani sooča z zaporno kaznijo zaradi ogrožanja nacionalne varnosti. Napetosti v državi se stopnjujejo zaradi nezadovoljstva z gospodarskimi razmerami in kršenjem človekovih pravic. Družine pridržanih in humanitarne organizacije obupano pozivajo k ustavitvi sodnih procesov, ki po njihovem mnenju ne dosegajo mednarodnih standardov pravičnega sojenja. Situacija ostaja negotova, saj režim kljub mednarodnim grožnjam in pritiskom vztraja pri strogi politiki do nasprotnikov oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo v Ovalni pisarni sporočil, da je po njegovih informacijah iranski režim ustavil pobijanje protivladnih protestnikov in da so načrtovane usmrtitve preklicane. Po navedbah nevladne organizacije za človekove pravice HRANA je bilo v zadnjih 17 dneh v Iranu ubitih najmanj 2.571 ljudi, klerikalne oblasti pa se soočajo z najsilovitejšim valom upora v zadnjih letih. Trump je pojasnil, da so mu zagotovila o ustavitvi nasilja podali viri z nasprotne strani, vendar Združene države Amerike teh trditev še niso neodvisno potrdile. Kljub Trumpovemu optimizmu so iz Irana prišla nasprotujoča si poročila. Medtem ko so oblasti v Teheranu navidezno odložile usmrtitev 26-letnega trgovca Erfana Soltanija, je vodja iranskega pravosodja Golamhosejn Mohseni-Edžei pozval k hitrim sodnim postopkom in strogemu kaznovanju tistih, ki so bili pridržani med demonstracijami. Republikanski senator Lindsey Graham je javno nasprotoval predsednikovim izjavam in poudaril, da iranski režim še naprej izvaja krvavo zatiranje, pri čemer se število smrtnih žrtev še vedno povečuje. Zaradi stopnjevanja napetosti so se Združene države Amerike odločile za delno evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid v Katarju, hkrati pa je Washington uvedel nove sankcije proti iranskim uradnikom, odgovornim za zatiranje protestov. Trump je v izjavah za javnost izrazil dvom o tem, ali bi iransko ljudstvo sprejelo vodstvo Reze Pahlavija, sina pokojnega šaha, hkrati pa je za zastoj v pogajanjih med Rusijo in Ukrajino nenavadno okrivil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Razmere v regiji ostajajo negotove, saj kritiki opozarjajo, da je iransko popuščanje morda le taktično in namenjeno pomiritvi Bele hiše.

Iranska družina 26-letnega Erfana Soltanija je v strahu za njegovo življenje zaprosila novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za posredovanje, potem ko so se v javnosti pojavile informacije o njegovi načrtovani usmrtitvi. Soltani, zaposlen v trgovini z oblačili, je bil aretiran 8. januarja v mestu Karadž zaradi sodelovanja na protivladnih protestih. Čeprav so mednarodne skupine za človekove pravice poročale, da naj bi bila usmrtitev izvedena preteklo sredo, uradne potrditve o njegovem stanju še ni. Iranski državni mediji so medtem navedbe o smrtni kazni zanikali in trdijo, da Soltani ni bil obsojen na smrt. Nasprotujoče si informacije vnašajo negotovost med svojce, ki so po preteku roka za usmrtitev ostali brez informacij o njegovi usodi. Primer je pritegnil široko mednarodno pozornost, zlasti po Trumpovih javnih grožnjah iranskemu režimu glede posledic morebitnih usmrtitev protestnikov. Razmere v Iranu ostajajo napete, saj teokratska oblast nadaljuje z ostrimi ukrepi proti udeležencem demonstracij, ki so se razširile po vsej državi. Mednarodna skupnost pozorno spremlja ravnanje Teherana, medtem ko se družine zaprtih spopadajo z netransparentnim pravosodnim sistemom, ki pogosto ne obvešča o statusu obtožencev do zadnjega trenutka.

V prvih dveh tednih leta 2026 se je Kremelj soočil z ostrimi kritikami znotraj lastnih elit zaradi molka in neukrepanja ob krizah dveh ključnih zaveznic, Venezuele in Irana. Medtem ko je ameriška vojska v Venezueli odstavila predsednika, Iran pa pretresajo množični protesti z grožnjo ameriškega posredovanja, Moskva kljub retoriki o strateškem partnerstvu in večpolarnem svetu svojima zaveznikoma ni ponudila nobene konkretne pomoči. Po navedbah virov blizu Kremlja so ruski uradniki in analitiki začeli odkrito dvomiti o dejanski moči Rusije, saj država zaradi tveganja novih sankcij Združenih držav Amerike in lastnih vojaških omejitev ne more tvegati neposredne intervencije. Strateška zadrega Rusije izvira predvsem iz strahu pred popolnim zlomom iranskega režima, ki je eden njenih najpomembnejših vojaških dobaviteljev. Analitiki opozarjajo, da bi morebiten padec oblasti v Teheranu lahko sprožil verižno reakcijo, kjer bi se ruske množice po zgledu iranskih protestnikov obrnile proti lastnemu vodstvu. Ruska zunanja politika je tako ujeta med željo po ohranitvi ugleda svetovne velesile in realnostjo, kjer bi vsako večje posredovanje lahko privedlo do usodnega poslabšanja že tako načetega gospodarstva. Molčeče spremljanje dogodkov v Teheranu in Caracasu kaže na omejen manevrski prostor predsednika Vladimirja Putina. Čeprav so se še v sredini leta 2025 odvijala intenzivna diplomatska srečanja z iranskim vrhom glede jedrskega programa, se zdaj zdi, da Moskva v zameno za stabilnost na lastnih tleh prepušča usodo svojih partnerjev zunanjim silam. Ruska elita to dojema kot poraz koncepta večpolarnega sveta, ki ga Moskva tako vztrajno zagovarja v mednarodni javnosti.

Združeno kraljestvo je napotilo vojaškega častnika na Grenlandijo, kjer se bo pridružil novim evropskim silam pod vodstvom Danske. Odločitev vlade premierja Keira Starmerja prihaja v času, ko Danska krepko povečuje svojo vojaško prisotnost na Arktiki in na območju visokega severa. Skupna operacija vključuje več zavezniških držav, njen cilj pa je okrepiti varnostno arhitekturo v strateško pomembni regiji. Napetosti na tem območju so se povečale zaradi ponovnih pozivov novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi Združene države Amerike prevzele nadzor nad tem ozemljem ali ga celo anektirale. Grenlandija je sicer samoupravno ozemlje pod suverenostjo Danske, vendar Trump meni, da bi moral otok postati ameriška postojanka iz varnostnih razlogov. Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je poudaril pomen zavezniškega sodelovanja pri ohranjanju stabilnosti. Britanski prispevek z enim samim častnikom simbolizira politično podporo Danski in evropskim zaveznikom, hkrati pa odraža previdno diplomatsko držo Londona v odnosih z Washingtonom. Operacija je neposreden odgovor na spreminjajoče se geopolitične razmere in ozemeljske ambicije, ki so se znova pojavile v mednarodnem prostoru. Povečana prisotnost sil NATO in evropskih partneric na Arktiki služi kot odvračilni dejavnik pred morebitnimi poskusi destabilizacije regije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek, 15. januarja 2026, odločno zavrnil trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Kijev ovira uresničevanje mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Zelenski je v odzivu na Trumpove izjave poudaril, da Ukrajina nikoli ni bila in ne bo ovira za vzpostavitev miru, ter izpostavil pomen nadaljnjih diplomatskih odnosov z Združenimi državami Amerike. Trumpove obtožbe je pred tem podprl tudi Kremelj, kar je dodatno zaostrilo retoriko med Washingtonom in Kijevom. Odziv Zelenskega prihaja v času povečanih pritiskov nove ameriške administracije na ukrajinsko vodstvo, naj pristane na pogoje za končanje spopadov. Ukrajinski predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da si njegova država prizadeva za pravičen mir, hkrati pa je zavrnil odgovornost za morebitne zastoje v pogajalskem procesu, ki jih je Trump pripisal ukrajinski strani. Situacijo pozorno spremljajo tudi evropski zavezniki, ki so pred kratkim razpravljali o varnostnih jamstvih po morebitnem premirju. Politična napetost med Belo hišo in ukrajinskim predsedstvom se odraža tudi v širši mednarodni skupnosti, saj bi morebitna sprememba ameriške podpore lahko bistveno vplivala na potek konflikta. Zelenski je ob tem poudaril, da Ukrajina ostaja zavezana diplomaciji, vendar pod pogoji, ki ne ogrožajo njene suverenosti in prihodnje varnosti.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt se je v četrtek na novinarski konferenci burno odzvala na vprašanja o spornih izjavah predsednika Donalda Trumpa glede volitev in nedavnih incidentih, v katere je bila vključena ameriška imigracijska in carinska služba (ICE). Do verbalnega obračuna je prišlo, ko so novinarji izpostavili Trumpove opazke o domnevni možnosti preklica volitev, kar je Leavitt označila za nerazumevanje šaljivega konteksta. Razprava se je dodatno zaostrila ob vprašanjih o smrtnih žrtvah v pridržanju agencije ICE in nedavnem uboju ameriške državljanke Renee Good, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent omenjene službe. Ko je novinar Niall Stanage vprašal, kako se ti dogodki skladajo z zagotovili ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem, da agencija deluje brezhibno, ga je tiskovna predstavnica obtožila pristranskosti in neprofesionalnosti. Dogodek odraža napete odnose med novo ameriško administracijo in predstavniki medijev, zlasti pri temah, ki zadevajo delovanje varnostnih organov in ustavna načela. Leavitt je zavrnila kritike na račun agentov ICE in poudarila, da so nekatere interpretacije novinarjev zlonamerne, medtem ko kritična javnost zahteva večjo odgovornost agencije za njena dejanja.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Maria Corina Machado se je v četrtek v Beli hiši sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ob tej priložnosti mu je podarila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir kot priznanje za njegov domnevni prispevek k svobodi Venezuele. Srečanje so v Beli hiši označili za pozitivno, čeprav je Trump pred tem javno izrazil prepričanje, da bi moral nagrado prejeti on, saj naj bi v času svojega mandata končal osem vojn. Simbolna gesta je sprožila številne kritike in polemike tako v mednarodni javnosti kot v institucijah, ki podeljujejo to prestižno priznanje. Nobelov inštitut je ob tem pojasnil, da so njihove odločitve dokončne in da nagrade ni mogoče prenašati, deliti ali odvzeti, zato Machado kljub predaji medalje ostaja edina uradna nosilka naziva. Kritiki so dejanje označili za nepotrebno ponižanje in poskus pridobivanja naklonjenosti ameriške administracije, medtem ko so se na Norveškem odzvali s prezirom do takšnega razvrednotenja nagrade. Dogodek odraža napete odnose med venezuelsko opozicijo, ki si prizadeva za strmoglavljenje režima Nicolasa Madura, in ameriško politiko. Čeprav so se pojavila ugibanja o morebitni delitvi nagrade, pravila Nobelovega sklada tega ne dopuščajo. Analitiki opozarjajo, da gre predvsem za politično potezo Machado, s katero želi utrditi zavezništvo z Washingtonom v boju za demokratični prehod v domovini, vendar pa je s tem tvegala ugled v mednarodnih diplomatskih krogih.

Ameriške oblasti so v Karibskem morju zasegle novo, že šesto cisterno, povezano z Venezuelo, sta 15. januarja 2026 potrdila dva uradnika Združenih držav Amerike. Operacija se je odvila v času povečanih napetosti in neposredno pred pomembnim diplomatskim srečanjem. Zasegi plovil so del širših prizadevanj Washingtona za uveljavljanje sankcij in nadzor nad trgovskimi potmi, ki so povezane z režimi pod ameriškimi embargi. Novica o zasegu je sovpadla s prvim uradnim srečanjem med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Machadova je srečanje označila za izvrstno, kar nakazuje na tesno usklajevanje med ameriško administracijo in opozicijskimi silami v Venezueli. Trumpova administracija s temi koraki krepi pritisk na Caracas, hkrati pa v regiji uveljavlja svojo zunanjepolitično strategijo. Analitiki opozarjajo, da so ti ukrepi povezani s širšo strategijo Donalda Trumpa, ki vključuje tudi napovedane carine za trgovinske partnerje Irana, s čimer želi izolirati države, ki kršijo ameriške trgovinske omejitve. Zasegi tankerjev v zadnjih tednih potrjujejo odločnost Združenih držav Amerike pri izvajanju sankcij, kar neposredno vpliva na globalne energetske trge in geopolitično stabilnost v Latinski Ameriki.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je razkril nov zdravstveni načrt z naslovom "Veliki zdravstveni načrt", s katerim želi drastično znižati stroške zdravstvene oskrbe za ameriške državljane. Osrednji stebri predloga vključujejo neposredno preusmeritev subvencij potrošnikom namesto zavarovalnicam, trajno uveljavitev dogovorov s farmacevtskimi podjetji ter omogočanje prodaje nekaterih zdravil na recept v prosti prodaji. Bela hiša je pobudo označila za najbolj drzen in celovit program za zniževanje zdravstvenih stroškov v zgodovini države. Trump je Kongres že pozval k hitri odobritvi zakonodaje, pri čemer se močno opira na svoje pretekle izkušnje pri pogajanjih s farmacevtsko industrijo. Predlog predvideva sistemsko spremembo financiranja, ki bi zmanjšala vlogo posredniških zavarovalnic in povečala kupno moč posameznikov. Kritiki in podporniki se zdaj osredotočajo na izvedljivost teh ukrepov in njihov dolgoročni vpliv na trg zdravstvenih zavarovanj. Objava načrta prihaja v času povečanih političnih dejavnosti predsednika, ki je nedavno sprejel tudi več izvršnih ukazov na področju športa in gospodarstva. Reforma zdravstva velja za eno ključnih predvolilnih obljub, s katero želi Trump utrditi podporo med volivci, ki jih pestijo visoki življenjski stroški. Uspeh načrta v zakonodajnem postopku bo ključen za prihodnjo dinamiko ameriške notranje politike.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v uradni izjavi poudarila, da nedavna napotitev evropskih vojaških sil na Grenlandijo ne bo spremenila namer ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede prevzema tega avtonomnega danskega ozemlja. Po besedah tiskovne predstavnice odločitve evropskih držav nimajo nobenega vpliva na strateške cilje administracije Združenih držav Amerike. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa naj bi še naprej razvijala načrte, ki vključujejo možnost nakupa ali drugačnega načina prevzema nadzora nad tem strateško pomembnim otokom v Arktičnem oceanu. Izjava Bele hiše prihaja kot odgovor na okrepljeno vojaško prisotnost nekaterih evropskih zaveznic, ki so v zadnjem obdobju povečale svojo aktivnost v regiji, kar mnogi razumejo kot poskus zaščite suverenosti Kraljevine Danske. Kljub temu da Grenlandija ostaja avtonomno ozemlje pod dansko krono, Donald Trump vztraja pri svoji viziji, ki jo utemeljuje z nacionalno varnostjo in gospodarskimi interesi Združenih držav Amerike. Washington s tem sporočilom utrjuje svoje stališče, da zunanje geopolitične poteze evropskih sil ne bodo omejevale ameriških ambicij na severu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši gostil venezuelsko opozicijsko voditeljico in dobitnico Nobelove nagrade za mir Mario Corino Machado na delovnem kosilu, ki je potekalo za zaprtimi vrati. Ob tej priložnosti mu je Machadova simbolično predala svojo medaljo Nobelove nagrade za mir, kar sledi njeni predhodni napovedi o delitvi tega prestižnega priznanja z ameriškim predsednikom. Srečanje velja za ključen trenutek v oblikovanju prihodnje ameriške politike do Venezuele in utrjevanju vloge opozicije pri reševanju politične krize v tej južnoameriški državi. Machadova je po srečanju izjavila, da je nagrado "predstavila" Trumpu, kar odraža njeno strategijo iskanja močne zunanje podpore za demokratične spremembe v domovini. Donald Trump, ki je v preteklosti izrazil nezadovoljstvo, ker sam ni prejel Nobelove nagrade, je takšno gesto označil za veliko čast. Analitiki ocenjujejo, da poskuša venezuelska opozicija s to potezo zagotoviti odločnejšo vlogo Združenih držav Amerike pri stopnjevanju pritiska na režim v Caracasu. Dogodek poudarja tesno zavezništvo med Trumpovo administracijo in venezuelskimi demokratičnimi silami. Čeprav je srečanje potekalo brez prisotnosti medijev, sporočila obeh strani nakazujejo na usklajeno delovanje v prihodnje. Machadova, ki je Nobelovo nagrado za mir prejela leta 2025, s tem dejanjem utrjuje svojo pozicijo kot glavna sogovornica Washingtona v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump se v svojem drugem mandatu spopada z nizko podporo javnosti, saj zadnja javnomnenjska raziskava agencije AP-NORC kaže, da njegovo delo odobrava le 40 odstotkov odraslih Američanov. Rezultati so skoraj nespremenjeni od marca 2025, kar kaže na globoko razdeljenost države glede njegove gospodarske in zunanje politike. Večina anketirancev meni, da so njegove prioritete napačno zastavljene, hkrati pa prevladuje prepričanje, da so njegovi dosedanji ukrepi povzročili več škode kot koristi. Na mednarodnem prizorišču Trump ponovno zaostruje retoriko proti Evropski uniji, ki jo je označil za »zelo nepravično« do Združenih držav Amerike. Njegovo nezadovoljstvo izvira predvsem iz visokih glob, ki jih evropske institucije izrekajo ameriškim tehnološkim velikanom zaradi kršenja protimonopolne zakonodaje. V okviru svoje doktrine »Amerika na prvem mestu« Trump grozi z uvedbo novih carin na evropske izdelke, kar bi lahko še dodatno ohladilo transatlantske trgovinske odnose, ki so napeti že od njegove ponovne izvolitve. Poleg sporov z Evropo predsednik vztraja pri načrtu za prevzem Grenlandije, kar utemeljuje z interesi nacionalne varnosti. Vendar pa podatki kažejo, da kar 75 odstotkov Američanov nasprotuje takšni potezi. Kljub jasnemu nasprotovanju javnosti in negativnim odzivom na svetovnih trgih, kjer ameriška podjetja že občutijo posledice povračilnih ukrepov, Trumpova administracija ne kaže namere po spremembi svoje protekcionistične smeri.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek v Beli hiši gostil venezuelsko opozicijsko voditeljico in dobitnico Nobelove nagrade za mir Mario Corino Machado. Srečanje, ki je potekalo v obliki delovnega kosila v zasebnih prostorih, je bilo zasnovano diskretno in brez protokolarnih časti, ki so običajno namenjene voditeljem držav. Kljub neposrednemu pogovoru je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt poudarila, da se predsednikovo stališče do Machadojeve ni spremenilo; Trump še vedno meni, da opozicijska voditeljica nima zadostnega ugleda in podpore znotraj Venezuele za vodenje tranzicijskega procesa. Istočasno je ameriška administracija izrazila presenetljivo naklonjenost Delcy Rodriguez, ki so jo Združene države Amerike priznalas za začasno predsednico Venezuele. Leavittova je izpostavila, da Rodriguezova od začetka januarja izpolnjuje vse zahteve Washingtona in se odziva izjemno kooperativno. Ta dvojni pristop kaže na pragmatično, a hkrati previdno politiko Trumpove administracije, ki uradne stike vzdržuje z Rodriguezovo, medtem ko Machadojevo obravnava predvsem kot simbolno figuro upora. Machadojeva je v Belo hišo vstopila skozi zahodno krilo, ki ga običajno uporabljajo uslužbenci, kar dodatno poudarja neformalno naravo obiska. Med srečanjem je Trumpu posvetila svojo Nobelovo nagrado za mir, pogovori pa so se vrteli okoli prihodnosti Venezuele in soočanja z zapuščino režima Nicolása Madura. Kljub simbolni teži srečanja ostaja ameriška zunanja politika osredotočena na operativno sodelovanje z začasno vlado Delcy Rodriguez.

Več evropskih držav, vključno s Francijo, Nemčijo, Norveško in Švedsko, je na Grenlandijo napotilo svoje vojaške enote po neuspešnih diplomatskih pogovorih z Združenimi državami Amerike. Namen te poteze je okrepitev prisotnosti zveze Nato na otoku in zagotovitev varnostnih jamstev, ki bi ameriškega predsednika Donalda Trumpa odvrnila od namere po priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja. Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je po srečanju z ameriškimi predstavniki potrdil, da Washington vztraja pri svojem stališču, da je Grenlandija ključna za ameriško nacionalno varnost. Poljski premier Donald Tusk je ob tem opozoril na možnost politične katastrofe, če bi znotraj zavezništva Nato prišlo do spora glede prihodnosti otoka. Poudaril je, da bi poskus prevzema ozemlja države članice s strani druge članice pomenil konec solidarnosti, na kateri temelji zahodno zavezništvo. Medtem ko Danska načrtuje vzpostavitev trajnejše misije Nata na otoku kot alternativo ameriškemu prevzemu, Rusija dogajanje izkorišča za posmeh evropski obrambni sposobnosti in zahodne države obtožuje militarizacije Arktike. Operacija, poimenovana Arctic Endurance, predstavlja simboličen, a strateški odgovor na Trumpove trditve, da je Grenlandija nujna za vzpostavitev njegovega predlaganega protiraketnega ščita. Čeprav so trenutne napotitve številčno majhne, služijo kot neposreden signal Beli hiši, da evropske zaveznice ne nameravajo popustiti pri vprašanju suverenosti danskega ozemlja. Razmere ostajajo napete, saj Bela hiša še vedno ni izključila nobene možnosti za zagotovitev svojih interesov v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši gostil venezuelsko opozicijsko voditeljico in dobitnico Nobelove nagrade za mir Mario Corino Machado. Srečanje, ki je potekalo v obliki delovne večerje, je zaznamovala nenavadna gesta, saj je Machadova predsedniku predala svojo medaljo za Nobelovo nagrado za mir. Kljub temu simbolnemu dejanju pa Trump ostaja zadržan glede njene vloge kot morebitne naslednice odstavljenega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, saj tiskovna predstavnica Bele hiše poudarja predsednikovo vztrajno skepso. Politični odnosi med Združenimi državami Amerike in venezuelsko opozicijo ostajajo zapleteni, saj Washington kljub sprejemu Machadove nadaljuje z določenimi naftnimi posli z Venezuelo. Javnega nastopa obeh politikov po srečanju ni bilo, kar kaže na previdno diplomatsko držo ameriške administracije. Machadova se po srečanju skorajda ni odzvala na vprašanja novinarjev, kar nakazuje na morebitna nesoglasja ali neuspešne poskuse pridobitve popolne podpore ZDA. Ameriška administracija pod Trumpovim vodstvom trenutno blokira polno politično uveljavitev Machadove, medtem ko pretehtava svoje gospodarske interese v regiji. Čeprav srečanje predstavlja pomemben diplomatski dogodek, Bela hiša jasno sporoča, da Machado še nima zagotovljene podpore kot uradna voditeljica prihodnje venezuelske vlade po padcu Madurovega režima.

Guvernerka zvezne države Michigan Gretchen Whitmer je v govoru na avtomobilskem sejmu v Detroitu ostro kritizirala trgovinsko politiko predsednika Donalda Trumpa. Whitmer je poudarila, da bi ponovna uvedba ali zaostritev carin na uvožene dele in vozila lahko resno ogrozila delovna mesta ter zmanjšala konkurenčnost ameriških proizvajalcev avtomobilov v zvezni državi, ki velja za središče ameriške težke industrije. Demokratska guvernerka je svoje opozorilo podala le dva dni po tem, ko je predsednik Trump v istem mestu zagovarjal svojo strategijo carin kot orodje za zaščito domačega trga. Po njenih besedah takšni ukrepi povzročajo negotovost v dobavnih verigah in zvišujejo stroške proizvodnje, kar bi lahko dolgoročno oslabilo gospodarsko stabilnost Michigana. Whitmer je med obiskom razstavnih prostorov podjetja General Motors izpostavila pomen stabilnega mednarodnega trgovinskega okolja za nemoteno proizvodnjo tovornih vozil in športnih terencev. Njen nastop na medijskem dnevu avtomobilskega sejma v Detroitu odraža poglobitev političnih razhajanj glede prihodnosti ameriške industrijske politike in vpliva mednarodnih trgovinskih sporov na lokalno gospodarstvo.

Administracija predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa je sporočila, da so iranske oblasti ustavile načrtovane usmrtitve 800 oseb, ki bi se morale odviti sredi vala množičnih protivladnih protestov. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je poudarila, da Washington pozorno spremlja razmere v državi, kjer se teokratski režim odziva na vsesplošen upor prebivalstva. Kljub prekinitvi usmrtitev Bela hiša poudarja, da ostajajo vse možnosti, vključno z vojaškim posredovanjem, odprte, če se bo nasilje nad protestniki nadaljevalo. Prekinitev usmrtitev se dogaja v času, ko se intenzivnost uličnih protestov v Iranu nekoliko zmanjšuje, vendar napetosti ostajajo visoke. Ameriška vlada ocenjuje, da je bil ta korak Teherana neposreden odziv na mednarodni pritisk in opozorila iz Washingtona. Iranski režim je pred tem poskušal zatreti nemire z uporabo sile in blokado komunikacijskih poti, kar je sprožilo ostre obsodbe svetovne javnosti. Ameriški predsednik Donald Trump je prek svojih predstavnikov sporočil, da Združene države Amerike ne bodo dopustile nekaznovanega pobijanja demonstrantov. Čeprav so nekatere usmrtitve trenutno ustavljene, Washington opozarja, da režim v Teheranu še vedno predstavlja grožnjo lastnemu ljudstvu in regionalni stabilnosti. Diplomatska in vojaška pripravljenost ZDA ostajata na visoki ravni, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnji razvoj dogodkov v tej islamski republiki.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek v Beli hiši gostil venezuelsko opozicijsko voditeljico in Nobelovo nagrajenko za mir Mario Corino Machado. Srečanje je potekalo v obliki delovnega kosila in je bilo zaprto za javnost, kar odraža visoko stopnjo diskretnosti pri obravnavi prihodnosti Venezuele. Obisk se je zgodil manj kot dva tedna po tem, ko so ameriške sile zajele nekdanjega predsednika Nicolása Madura, kar je povzročilo precejšnjo politično negotovost v regiji. Čeprav so se pred Belo hišo zbrali številni pripadniki venezuelske diaspore v podporo Machadovi, je tiskovna predstavnica ameriške administracije pojasnila, da Trump opozicijske voditeljice še ne vidi kot uradne predsednice države. Trenutno namreč potekajo kompleksna pogajanja med Washingtonom in prehodno vlado pod vodstvom Delcy Rodríguez, ki poskuša stabilizirati razmere po padcu Madurovega režima. Srečanje predstavlja ključen trenutek v prizadevanjih Machadove, da bi si zagotovila odločnejšo podporo Združenih držav Amerike pri prehodu Venezuele v demokracijo. Trumpova administracija kljub sprejemu ohranja previdno držo, medtem ko se v ozadju odvijajo diplomatski pogovori o sestavi prihodnje oblasti in usodi države, ki se spopada z dolgoletno gospodarsko in politično krizo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v video nagovoru odzval na obtožbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki mu je očital namerno zavlačevanje pri iskanju mirne rešitve konflikta v Ukrajini. Zelenski je poudaril, da Ukrajina ne predstavlja ovire za diplomatsko ureditev spora, temveč si prizadeva za pravičen mir. Njegov odziv prihaja po tem, ko je Trump javno izrazil prepričanje, da vodstvo v Kijevu sabotira prizadevanja za končanje vojne. Ruska stran je pričakovano podprla Trumpove izjave in jih uporabila za utrjevanje lastnih stališč. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da se Moskva strinja z oceno ameriškega predsednika in da prav Zelenski zavira mirovni proces. Podobno mnenje je izrazil tudi posebni odposlanec ruskega predsednika Kirill Dmitrijev, ki trdi, da je ameriškemu voditelju postalo jasno, da kijevski režim sabotira dosego miru. Diplomatske napetosti med Kijevom in Washingtonom se stopnjujejo v času, ko Rusija poudarja svojo domnevno odprtost za pogajanja, hkrati pa s Trumpovo pomočjo stopnjuje pritisk na ukrajinsko politično vodstvo. Odziv Zelenskega nakazuje na vse težji položaj Ukrajine pri ohranjanju podpore ključne zaveznice, medtem ko se v ozadju vrstijo ugibanja o prihodnji ameriški strategiji glede konflikta.

Zvezni sodnik Carl J. Nichols je v četrtek izdal predhodno odredbo, s katero je razvijalcu Equinor omogočil nadaljevanje gradnje obalne vetrne elektrarne Empire Wind ob obali New Yorka. Odločitev predstavlja pomemben pravni poraz za administracijo predsednika Donalda Trumpa, ki je decembra izdala ukaz o prekinitvi del, pri čemer se je sklicevala na zaupne pomisleke glede nacionalne varnosti. Sodnik Nichols, ki ga je na položaj imenoval prav Trump, je v utemeljitvi navedel, da vlada ni ustrezno odgovorila na ključne navedbe podjetja o procesnih kršitvah in da bi podaljšanje zastoja povzročilo nepopravljivo škodo projektu. To je že druga tovrstna sodna zmaga za industrijo obnovljivih virov energije v enem tednu, saj so sodišča zavrnila poskuse administracije, da bi s t.i. »zamrznitvijo« ustavila že odobrene energetske projekte. Družba Equinor, ki projekt vodi, je opozorila, da bi vztrajanje pri Trumpovem ukazu v nekaj dneh povsem ustavilo projekt in ogrozilo njegovo ekonomsko vzdržnost. Kljub trditvam ministrstva za notranje zadeve o varnostnih tveganjih je sodišče presodilo, da so dokazi za takojšnjo ustavitev del nezadostni. Okoljevarstvene skupine in zagovorniki fosilnih goriv zdaj pritiskajo na administracijo, naj se na odločitev pritoži. Robin Shaffer, predsednik organizacije Protect Our Coast New Jersey, je pozval ministra za notranje zadeve Douga Burguma k takojšnji pritožbi in iskanju nove odredbe za zaustavitev del do končne odločitve pritožbenega sodišča. Dogajanje odraža oster politični in pravni boj okoli energetske prihodnosti Združenih držav Amerike, kjer Trumpova administracija vetrno energijo označuje za neučinkovito, medtem ko razvijalci iščejo zaščito v pravni državi.

Izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi je v četrtek predstavil podroben načrt za prihodnost Irana v primeru strmoglavljenja trenutnega teokratskega režima. Njegova vizija vključuje takojšnjo opustitev teženj po jedrskem orožju, odločen boj proti trgovini z drogami ter uradno priznanje države Izrael. Pahlavi je obljubil tudi povečanje izvoza nafte in zemeljskega plina, kar bi po mnenju poznavalcev močno stabiliziralo svetovne energetske trge. Analitiki poudarjajo, da so predlogi strateško prilagojeni pričakovanjem administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa. S poudarkom na varnostnem sodelovanju in energetski dostopnosti Pahlavi išče močnejšo podporo Washingtona za svoja prizadevanja pri zamenjavi oblasti v Teheranu. Načrt predvideva preobrazbo države iz regionalne grožnje v zahodno zaveznico, ki bi aktivno sodelovala pri vzpostavljanju miru na Bližnjem vzhodu. Kljub ambicioznim napovedim strokovnjaki opozarjajo, da uresničitev tega scenarija ostaja pogojena s korenitimi notranjimi spremembami v Iranu. Pahlavijev nastop v Tel Avivu in poudarjanje zavezništva z Izraelom pomenita popoln odklon od desetletja trajajoče iranske zunanje politike, kar bi lahko služilo kot katalizator za nove diplomatske pritiske na trenutno vodstvo v Teheranu.

Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa je na bančnem računu v Katarju zadržala na stotine milijonov dolarjev, pridobljenih s prodajo venezuelske nafte. Sredstva, ki so bila zasežena v okviru sankcij proti venezuelskemu režimu, so zdaj ujeta v zapletenem finančnem mehanizmu v Zalivu. Čeprav bi ta sredstva teoretično lahko služila kot nujna gospodarska pomoč za Venezuelo, njihovo zadrževanje v tujini odpira številna vprašanja o preglednosti in končnem namenu teh finančnih tokov. Preusmeritev sredstev v Katar predstavlja posreden pristop k upravljanju s prihodki od energentov države, ki se nahaja pod strogim mednarodnim pritiskom. Po poročanju virov bi takšna pot lahko pospešila dotok nujno potrebnega denarja v Caracas za humanitarne namene, vendar kritiki opozarjajo na pomanjkanje jasnih informacij o tem, pod kakšnimi pogoji bodo sredstva sproščena. Washington s tem ohranja neposreden vpliv na finančno likvidnost venezuelske uprave. Mehanizem odraža širšo strategijo Združenih držav Amerike pri uporabi finančnih sankcij kot orodja zunanje politike. Zadrževanje sredstev v nevtralni tretji državi, kot je Katar, služi kot varovalka, ki preprečuje neposredno porabo denarja s strani vlade v Caracasu, hkrati pa omogoča morebitno uporabo sredstev za nadzorovane nakupe hrane in zdravil. Kljub temu ostaja usoda stotin milijonov dolarjev v kataru negotova, dokler ne bo dosežen politični dogovor med vpletenimi stranmi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Washingtonu napovedal temelje novega zdravstvenega načrta, ki ga je poimenoval "Veliki zdravstveni načrt", in pozval kongres k njegovi obravnavi. Pobuda prihaja v času, ko so republikanci pod vse večjim pritiskom javnosti zaradi naraščajočih stroškov zdravstvenih storitev in izteka subvencij, kar je povzročilo občuten skok zavarovalnih premij. Predsednik je obljubil znižanje stroškov za končne uporabnike, vendar načrt za zdaj ostaja brez jasno definiranih virov financiranja. Kljub ambicioznim napovedim se načrt spopada s precejšnjimi ovirami, saj Trumpova administracija ni podala natančne časovnice za izvedbo ali podrobnih tehničnih specifikacij. V razdeljenem kongresu bo potrjevanje zakonodaje zahtevno, saj kritiki opozarjajo na pomanjkanje konkretnih podatkov o tem, kako bo država nadomestila izpad sredstev ob hkratnem nižanju cen storitev. Trumpov predlog je tako v javnosti sprožil mešane odzive, pri čemer podporniki izpostavljajo nujnost reforme, nasprotniki pa opozarjajo na populistično naravo predloga. Novi predlog za reformo zdravstva se pojavlja v obdobju, ko se predsednik spopada tudi z upadom podpore in napetostmi z drugimi institucijami, vključno s Federalnimi rezervami. Trumpova administracija skuša s to potezo preusmeriti pozornost na notranjepolitična vprašanja, ki neposredno vplivajo na življenjski standard Američanov, vendar bo končni uspeh načrta odvisen od pogajanj v zakonodajnem telesu in jasnejše finančne konstrukcije.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil ostre odzive v lastnih političnih vrstah z izjavami, da Združene države Amerike novembra sploh ne bi smele izvesti vmesnih volitev. Poleg dvomov v demokratične procese je Trumpovo napovedovanje morebitne invazije, domnevno na Venezuelo, povzročilo globok razkol med republikanci. Neimenovani republikanski član kongresa, ki je v preteklosti nasprotoval ustavni obtožbi, je opozoril, da bi bila tovrstna vojaška akcija katastrofalna in bi lahko pomenila konec Trumpovega predsedovanja, saj bi se sam v tem primeru nagibal k njegovi odstavitvi. Znotraj republikanske stranke narašča nezadovoljstvo, saj številni zakonodajalci menijo, da bi enostranske in radikalne poteze Bele hiše resno ogrozile nacionalno varnost in politično stabilnost države. Trump je sicer že v preteklosti namigoval, da bi se lahko soočil z ustavno obtožbo (impeachment), če bi republikanci izgubili nadzor nad kongresom, vendar tokratne grožnje prihajajo neposredno od njegovih strankarskih kolegov. Ti opozarjajo, da so meje njihove podpore dosežene pri vprašanjih, ki neposredno ogrožajo ustavni red in mednarodni ugled države. Napetosti so odraz širših prizadevanj Trumpove administracije, ki je že v začetku leta 2026 stopnjevala pritisk na latinskoameriško regijo. Analitiki ocenjujejo, da so predsednikove izjave o odpovedi volitev in vojaških posredovanjih poskus preusmerjanja pozornosti od notranjepolitičnih težav, vendar tvegajo sprožitev postopka odstavitve, ki bi ga tokrat lahko podprl zadosten del republikanske večine v kongresu.

Bela hiša je uradno sporočila, da nedavna napotitev evropskih vojaških sil na Grenlandijo nima nobenega vpliva na dolgoročni cilj predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega nakupa oziroma prevzema otoka. Tiskovna predstavnica ameriške administracije je na novinarski konferenci poudarila, da ameriška strategija in ambicije v regiji ostajajo nespremenjene, ne glede na povečano prisotnost evropskih zaveznikov na tem strateško pomembnem avtonomnem ozemlju Kraljevine Danske. Izjave iz Washingtona nakazujejo na vztrajanje pri geopolitični viziji, ki Grenlandijo vidi kot ključno točko za ameriške nacionalne interese na Arktiki. Kljub temu, da Danska in lokalne oblasti na Grenlandiji vztrajno zavračajo kakršno koli možnost prodaje, Trumpova administracija meni, da povečana vojaška dejavnost evropskih držav ne predstavlja ovire za njihove diplomatske ali gospodarske težnje. Analitiki ocenjujejo, da takšna retorika povečuje napetosti med Združenimi državami Amerike in evropskimi zaveznicami, saj namestitev vojakov služi predvsem krepitvi suverenosti in nadzora nad arktičnimi potmi. Bela hiša pa s temi izjavami potrjuje, da Grenlandija ostaja ena izmed prednostnih nalog ameriške zunanje politike pod trenutnim vodstvom.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v četrtek v Beli hiši sestal z voditeljico venezuelske opozicije in lanskoletno dobitnico Nobelove nagrade za mir Marío Corino Machado. Po približno dveurnem srečanju, ki ga je Machadova opisala kot odlično, je javnosti sporočila, da je Trumpu predala svojo medaljo Nobelove nagrade. Simbolna gesta je sledila njenim prejšnjim napovedim o delitvi priznanja, čeprav je Nobelov odbor predhodno jasno opozoril, da nagrada uradno ni prenosljiva na druge osebe. Kljub osebnemu srečanju in simbolni predaji nagrade pa ameriški predsednik ni spremenil svojega stališča glede politične prihodnosti Venezuele. Trump še naprej podpira začasno predsednico Delcy Rodríguez, saj v njej vidi ključ do stabilnosti v državi, zagotavljanja nemotene oskrbe z nafto in učinkovitejšega nadzora nad migracijskimi tokovi. Machadova ob tem ni želela podati podrobnejših informacij o tem, ali je Trump darilo uradno sprejel, poudarila pa je pomen njunega prvega osebnega srečanja. Dogodek odraža zapleteno dinamiko med Združenimi državami Amerike in venezuelsko opozicijo, kjer se osebne geste priznanja prepletajo s pragmatičnimi interesi ameriške zunanje politike. Medtem ko Trump že dlje časa javno izraža prepričanje, da bi si sam zaslužil Nobelovo nagrado za mir, dejanje Machadove služi kot poskus krepitve zavezništva, čeprav Bela hiša v Venezueli trenutno stavi na drugačne politične akterje.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek v Beli hiši sprejel venezuelsko opozicijsko voditeljico in dobitnico Nobelove nagrade za mir Mario Corino Machado na več kot dve uri dolgem zasebnem kosilu. Osrednji dogodek srečanja je bila simbolna gesta Machadove, ki je Trumpu v znak priznanja za njegov prispevek k venezuelski svobodi ponudila svojo Nobelovo medaljo. Ob tem je potegnila zgodovinsko vzporednico z Markizom de Lafayettom, ki je pred dvema stoletjema Simonu Bolivarju podaril medaljo z upodobitvijo Georgea Washingtona. Kljub odmevni gesti ostaja nejasno, ali je Trump medaljo dejansko sprejel ali jo je Machadova zgolj simbolično predstavila. Center za Nobelovo nagrado za mir se je na dogajanje že odzval s pojasnilom, da se medalja sicer lahko fizično preda drugemu lastniku, vendar dobitnik prestižnega naslova ostaja nespremenjen. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je pred srečanjem poudarila, da Washington še naprej spremlja razmere v Venezueli, vendar se Trumpovo stališče glede političnega vodenja države ni spremenilo. Srečanje je potekalo v času napetih političnih odnosov in ponovnega prizadevanja opozicije, da bi vprašanje Venezuele vrnila v središče ameriške zunanje politike. Machadova je po pogovorih izrazila optimizem in prepričanje, da se na ameriškega predsednika lahko zanesejo pri prizadevanjih za osvoboditev države. Bela hiša podrobnosti o vsebini pogovorov ali morebitnih novih časovnicah za politično tranzicijo v Venezueli ni razkrila.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po diplomatskem posredovanju Savdske Arabije, Katarja in Omana odločil, da ne bo izvedel načrtovanega vojaškega napada na Iran. Zalivske države so predsednika opozorile na resne regionalne posledice takšnega dejanja, kar je privedlo do njegove zaustavitve. Diplomatski pritisk je sledil Trumpovim prejšnjim napovedim o zaostritvi politike do islamske republike. Vzporedno se je Trump v Beli hiši sestal z voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Srečanje je bilo namenjeno pogovorom o prihodnosti Venezuele in zagotavljanju podpore opozicijskim prizadevanjem za spremembo oblasti v državi. Machadova je srečanje opisala kot izjemno uspešno, saj si prizadeva za aktivno vlogo pri prihodnjem upravljanju Venezuele. Nenavadno pozornost je vzbudila izjava Machadove, da je Trumpu med obiskom ponudila svojo Nobelovo nagrado za mir. Čeprav Machadova novinarjem ni pojasnila, ali je ameriški predsednik ponudbo sprejel, dejanje simbolizira tesno zavezništvo med ameriško administracijo in venezuelskimi opozicijskimi silami v njunem skupnem boju proti trenutnemu režimu v Caracasu.

Tajvan in Združene države Amerike sta uradno potrdila prelomni trgovinski sporazum, ki carine na tajvansko blago, izvoženo v ZDA, omejuje na največ 15 odstotkov. Po navedbah ameriškega ministrstva za trgovino in tajvanskega izvršnega juana dogovor vključuje zmanjšanje vzajemnih carin, ki se ne bodo več seštevale z dajatvami po načelu največjih ugodnosti (MFN). Poleg tega je Tajvan pridobil ugodnejšo obravnavo po 232. členu ameriške trgovinske zakonodaje, kar neposredno koristi izvozu polprevodnikov in njihovih derivatov na ameriški trg. V zameno za carinske olajšave so se tajvanska podjetja s področja polprevodnikov in naprednih tehnologij zavezala k obsežnim naložbam v Združenih državah Amerike. Skupni paket, ki vključuje neposredne naložbe in kreditna jamstva, znaša 500 milijard ameriških dolarjev. Od tega bodo tajvanska podjetja v ameriško gospodarstvo neposredno vložila vsaj 250 milijard dolarjev za vzpostavitev proizvodnih zmogljivosti, medtem ko bo tajvanska vlada zagotovila dodatnih 250 milijard dolarjev v obliki finančnih jamstev. Sporazum vzpostavlja tako imenovani "tajvanski model" sodelovanja v ameriških dobavnih verigah, ki Tajvanu zagotavlja status, primerljiv z Japonsko in Južno Korejo. Dogovor predvideva tudi posebne carinske izjeme za podjetja, ki gradijo tovarne v ZDA; ta bodo lahko brez plačila dodatnih dajev uvozila določene količine izdelkov, vezanih na njihovo načrtovano ali dejansko proizvodno kapaciteto. Cilj pogajanj je bil utrditi strateško partnerstvo na področju umetne inteligence in zagotoviti stabilnost v svetovni oskrbi s čipi.

Voditeljica beneške opozicije in Nobelova nagrajenka za mir Maria Corina Machado se je v Beli hiši sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Po srečanju, ki je potekalo v obliki delovnega kosila za zaprtimi vrati, je Machadova izjavila, da je Trumpu izročila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir. Dogodek poudarja tesno sodelovanje med ameriško administracijo in beneško opozicijo v luči politične krize v tej južnoameriški državi. Kljub poročilom o predaji nagrade ostaja nejasno, ali je predsednik Trump darilo uradno sprejel, saj Machadova na neposredna vprašanja novinarjev o tem ni odgovorila. Nobelov odbor je že pred srečanjem opozoril, da pravila nagrade ne predvidevajo možnosti prenosa lastništva medalje na drugo osebo. Srečanje je sledilo Trumpovemu telefonskemu pogovoru z vršilko dolžnosti beneške predsednice Delcy Rodriguez, kar kaže na intenzivna diplomatska prizadevanja ZDA v regiji. Machadova je pogovore označila za odlične, vendar podrobnosti o vsebini razprav glede prihodnosti Venezuele niso bile razkrite. Ameriška politika pod Trumpovim vodstvom še naprej aktivno podpira opozicijske sile, medtem ko se v ozadju odvijajo kompleksni pogovori z različnimi predstavniki beneških oblasti o stabilizaciji države.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek predstavil obsežen predlog zdravstvene reforme z naslovom "Veliki zdravstveni načrt" (The Great Healthcare Plan), katerega namen je znižanje cen zdravil na recept in zmanjšanje zavarovalnih premij. Predlog temelji na povečanju preglednosti cen storitev in večji odgovornosti zavarovalnic, hkrati pa vključuje neposredna izplačila državljanom za njihove zdravstvene varčevalne račune. Trump je ob predstavitvi pozval kongres k hitremu sprejetju zakonodajnega okvira, s katerim bi kodificirali sporazume o cenah z farmacevtskimi podjetji. Objava načrta prihaja v času, ko se republikanska stranka sooča z močnim političnim pritiskom zaradi izteka subvencij za zdravstveno zavarovanje, kar je povzročilo strmo naraščanje stroškov za milijone Američanov. Kritiki iz vrst zagovornikov javnega zdravstva opozarjajo, da je predlagani okvir premalo podroben in da ne rešuje ključnih težav tistih, ki se soočajo z najvišjimi premijami v okviru sistema Obamacare. Namesto tega predlagajo podaljšanje obstoječih subvencij ali prehod na sistem splošnega zdravstvenega varstva. Bela hiša s tem predlogom poskuša nagovoriti volivce pred prihajajočimi vmesnimi volitvami, saj so stroški zdravstvenega varstva ena izmed ključnih prioritet ameriškega volilnega telesa. Čeprav administracija trdi, da bo načrt zmanjšal finančno breme gospodinjstev, ostaja usoda predloga negotova, saj je za njegovo uveljavitev potrebna odobritev v kongresu, kjer se pričakujejo ostra pogajanja glede financiranja in obsega kritja.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v uradni izjavi za javnost navedla, da so iranske oblasti ustavile 800 načrtovanih usmrtitev oseb, ki so bile obsojene zaradi sodelovanja na protestih. Po njenih besedah je ta odločitev Teherana neposredna posledica pritiska, ki ga izvaja ameriški predsednik Donald Trump. Leavittova je poudarila, da Washington pozorno spremlja razmere na Bližnjem vzhodu in da so vsi ukrepi ameriške administracije usmerjeni v zaščito človekovih pravic in preprečevanje nasilja nad civilisti. Kljub temu da je Iran po navedbah ameriške strani načrtovane usmrtitve začasno ustavil, v Beli hiši opozarjajo, da situacija ostaja napeta. Tiskovna predstavnica je izrecno poudarila, da ameriško vojaško posredovanje v regiji kljub tem premikom ostaja ena od možnosti na mizi. Administracija predsednika Trumpa namreč ne izključuje uporabe sile, če bi se razmere ponovno poslabšale ali če bi Iran nadaljeval z represivnimi ukrepi proti lastnemu prebivalstvu. Slovenija in preostala mednarodna skupnost dogajanje v Iranu spremljata z zaskrbljenostjo, saj morebitna eskalacija napetosti med Združenimi državami Amerike in Iranom neposredno vpliva na stabilnost svetovnih energetskih trgov in migracijske tokove. Navedbe Bele hiše sicer potrjujejo strategijo stopnjevanja pritiska, ki jo zagovarja trenutna ameriška vlada, vendar pa neodvisnih potrditev iz Teherana glede števila ustavljenih usmrtitev za zdaj še ni.

Ameriški predsednik Donald Trump bo vodil doslej največjo in najvišjo delegacijo Združenih držav Amerike na letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v švicarskem Davosu. Trumpov prihod, ki je predviden za 19. januar, pomeni njegovo prvo osebno udeležbo na tem srečanju po šestih letih. Po navedbah organizatorjev bo predsednik v središče razprav, ki letos potekajo pod geslom Duh dialoga, prinesel svojo agendo Amerika na prvem mestu, kar predstavlja neposreden izziv uveljavljenim konceptom multilateralizma, odprtih meja in absolutne prostotrgovinske politike. Napovedani obisk v Švici sovpada z obdobjem povečanih napetosti med Trumpovo administracijo in mednarodnimi institucijami. Izvršni direktor foruma Borge Brende je potrdil, da bodo predsednika spremljali ključni predstavniki njegove vlade, vključno z državnim sekretarjem. Analitiki ocenjujejo, da bo Trump srečanje izkoristil za utrjevanje nacionalne suverenosti in neposreden nagovor svetovni eliti, ki jo pogosto označuje za odgovorno za spodkopavanje ameriških gospodarskih interesov. Dogodek v Davosu sledi le nekaj dni po radikalni potezi Bele hiše, ko so Združene države Amerike uradno napovedale izstop iz številnih mednarodnih organizacij. Trumpova prisotnost na forumu, ki ga njegovi privrženci vidijo kot utrdbo globalizma, nakazuje na strategijo neposrednega soočanja z mednarodno javnostjo kljub izolacionističnim težnjam na področju formalnega institucionalnega sodelovanja. Pričakuje se, da bo obisk močno vplival na prihodnje razprave o mednarodnem sodelovanju in globalnem upravljanju.

Ruski uradniki so ostro kritizirali ponovna prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer so Zahod obtožili militarizacije Arktike. Kremelj je ob tem izrazil dvom o sposobnosti Evrope, da bi vojaško zaščitila ta strateško pomemben in z rudninami bogat otok. Ameriška stran je Grenlandijo označila za ključno komponento predlaganega protiraketnega sistema, znanega pod imenom Golden Dome. Evropske države, vključno s Francijo, Nemčijo, Švedsko in Norveško, so se na napovedi odzvale s potrditvijo namestitve svojih vojaških sil na otoku, ki je v posesti Danske. Danska vlada si prizadeva prepričati Belo hišo, naj se namesto priključitve ozemlja raje odloči za vzpostavitev stalne misije Nata na otoku. Nemško obrambno ministrstvo je poudarilo, da je krepitev varnosti nujna zaradi naraščajočih ruskih in kitajskih groženj v arktični regiji. Moscow je to potezo označil za uresničevanje protiruske in protikitajske agende ter izrazil resno zaskrbljenost nad širitvijo zveze Nato proti severu. Ruski predstavniki so v posmehljivem tonu komentirali odvisnost Evrope od varnostnih zagotovil Združenih držav Amerike in poudarili, da evropske zaveznice nimajo dejanske moči za samostojno delovanje v morebitnem konfliktu.

Vladimir Putin je izjavil, da se mednarodna situacija slabša in da svet postaja vse bolj nevaren. Kljub temu ni komentiral dogajanja v Venezueli in Iranu, vključno z možnostjo ameriške vojaške invazije na Venezuelo in grožnjami Donalda Trumpa Grenlandiji.

Dvostrankarska skupina ameriških zakonodajalcev je v Washingtonu predlagala ustanovitev nove zvezne agencije, ki bi razpolagala z 2,5 milijarde dolarjev sredstev za spodbujanje domače proizvodnje redkih zemelj in drugih kritičnih mineralov. Predlog zakona je nastal kot neposreden odgovor na prevladujoč položaj Kitajske na svetovnem trgu teh surovin, ki so ključnega pomena za visokotehnološko industrijo, vključno s proizvodnjo pametnih telefonov in vojaške opreme. Administracija predsednika Donalda Trumpa je že pred tem začela izvajati ostrejše ukrepe, s katerimi želi zmanjšati odvisnost države od uvoza iz azijske velesile. Nova agencija bi se osredotočila na celotno dobavno verigo, od rudarjenja do predelave in končne uporabe materialov v industriji. Pobudniki izpostavljajo, da trenutna odvisnost od kitajskih virov predstavlja tveganje za nacionalno varnost in gospodarsko stabilnost Združenih držav Amerike. S predvidenimi sredstvi naj bi spodbudili zasebne naložbe in pospešili razvoj tehnologij za ekstrakcijo mineralov na ameriških tleh. Zakonodajna pobuda odraža naraščajoče soglasje v ameriški politiki glede potrebe po večji suverenosti na področju strateških surovin. Čeprav so podrobnosti o delovanju agencije še predmet usklajevanj, predlog predstavlja enega najobsežnejših finančnih načrtov za prestrukturiranje mineralne politike v zadnjih desetletjih. Uspeh pobude bi lahko pomembno vplival na svetovne trgovinske tokove in cene surovin na mednarodnih trgih.