Združene države Amerike so pod upravo predsednika Donalda Trumpa znatno povečale pritisk na mehiško vlado, da bi ta dovolila neposredno posredovanje ameriških vojaških sil ali agentov CIE na mehiškem ozemlju. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na ameriške uradnike, Washington zahteva odobritev za izvajanje skupnih operacij, katerih cilj bi bil uničenje laboratorijev za proizvodnjo fentanila in razbitje narkokartelov. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je tovrstne predloge že večkrat zavrnila in poudarila suverenost države. Napetosti med državama so se v zadnjem obdobju stopnjevale zaradi Trumpovih predlogov o vojaški pomoči, ki jih Mehika razume kot poseg v notranje zadeve. Kljub ponudbam iz Washingtona, da bi ZDA zagotovile tehnično in kadrovsko podporo pri spopadanju z organiziranim kriminalom, v Ciudad de Méxicu vztrajajo pri politiki, ki zavrača prisotnost tujih oboroženih sil na svojem ozemlju. Vprašanje boja proti trgovini z drogami tako ostaja osrednja točka trenj v dvostranskih odnosih. Razmere dodatno zapleta dejstvo, da ZDA vprašanje varnosti in boja proti mamilom povezujejo s širšo agendo, ki vključuje tudi migracijsko politiko in carinske grožnje. Medtem ko Washington trdi, da so radikalni ukrepi nujni za zajezitev epidemije odvisnosti od fentanila, mehiška stran opozarja na zmanjšanje pretoka drog in si prizadeva za diplomatsko rešitev sporov brez vojaškega posredovanja sosednje velesile.

Pravosodni ministri dvanajstih ameriških zveznih držav, v katerih prevladujejo demokrati, so vložili tožbo proti administraciji predsednika Donalda Trumpa. Tožba, vložena na okrožnem sodišču v Rhode Islandu, izpodbija zakonitost pogojevanja zveznih sredstev s sprejetjem nove vladne politike, ki priznava le dva biološka spola, moškega in ženskega. Države, med katerimi sta Illinois in New York, trdijo, da Trumpova izvršna odredba 14168 in sledne usmeritve ministrstva za zdravje (HHS) nezakonito ogrožajo milijarde dolarjev kongresno odobrenih sredstev za izobraževanje in zdravstvo. Administracija je prek ministrstva za zdravje izdala nova pravila, po katerih morajo prejemniki zveznih sredstev pod okriljem naslova IX (Title IX) opustiti terminologijo o družbeni identiteti in uveljaviti koncept biološke nespremenljivosti spola. To vključuje šole, univerze in druge javne programe, ki bi v primeru neizpolnjevanja pogojev lahko izgubili financiranje. Samo v državi New York naj bi bilo po navedbah tamkajšnje pravosodne ministrice Letitie James ogroženih več kot 80 milijard dolarjev sredstev, medtem ko v Illinoisu opozarjajo, da bi uveljavitev teh pogojev pomenila kršitev njihovih državnih zakonov proti diskriminaciji. Tožniki trdijo, da predsednik s svojimi izvršnimi odredbami prekoračuje pooblastila, saj poskuša enostransko spreminjati zakonske določbe, ki jih je sprejel kongres. Poleg tega poudarjajo, da nova pravila prisiljujejo državne agencije v diskriminacijo transspolnih oseb na področju športa, dostopa do osebnih dokumentov in drugih pravic. Spor predstavlja nov velik pravni spopad med zvezno oblastjo in zveznimi državami glede ideoloških vprašanj in razdelitve proračunskih sredstev pod drugo Trumpovo administracijo.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v sredo napovedalo, da bo z 21. januarjem ustavilo obdelavo in izdajo priseljenskih vizumov za državljane 75 držav, vključno z Rusijo, Brazilijo, Pakistanom in Iranom. Administracija predsednika Donalda Trumpa je odločitev utemeljila z navedbo, da se priseljenci iz teh držav v nesprejemljivi meri zanašajo na ameriške programe socialne pomoči. Zamrznitev bo po besedah zunanjega ministrstva trajala toliko časa, dokler oblasti ne zagotovijo postopkov, ki bi preprečili vstop tujcem, ki bi postali breme za ameriške davkoplačevalce. Ukrep, ki sledi doktrini »Amerika na prvem mestu«, vpliva na vse kategorije priseljenskih vizumov, vključno z družinskimi in zaposlitvenimi vizumi ter tistimi iz loterije za zeleno karto. Medtem ko so nekatere države, kot je Pakistan, izrazile upanje na hitro ponovno vzpostavitev rednih postopkov po notranji reviziji, so uradniki v Washingtonu poudarili, da bodo novi ukrepi zagotovili finančno samostojnost priseljencev. Kljub prekinitvi izdajanja vizumov bodo prosilci iz prizadetih držav še vedno lahko oddajali vloge in se udeleževali načrtovanih intervjujev, vendar vizumov do preklica ne bodo prejeli. Odločitev zunanjega ministrstva pod vodstvom Marca Rubia temelji na poostrenih pravilih glede t. i. »javnih bremen« (public charges), ki so bila pripravljena že novembra lani. Ukrep ne vpliva na nepriseljenske vizume, kot so turistični in poslovni vizumi, kar je ključno zaradi prihajajočih dogodkov, kot sta svetovno prvenstvo v nogometu leta 2026 in olimpijske igre leta 2028. Kljub temu ta poteza predstavlja pomembno zaostritev ameriške migracijske politike in vpliva na države z vseh celin, od Oceanije (Fidži) do Afrike (Somalija, Eritreja, Nigerija, Gana) in Karibov (Haiti).

Kanadski predsednik vlade Mark Carney se je v Pekingu sestal s kitajskim premierjem Lijem Qiangom, kar označuje začetek prvega uradnega obiska kanadskega voditelja v tej državi po osmih letih. Srečanje predstavlja ključen premik v zunanji politiki Kanade, ki si prizadeva popraviti odnose po dolgem obdobju diplomatskih napetosti in zmanjšati svojo gospodarsko odvisnost od Združenih držav Amerike, kjer so se obeti za prihodnje sodelovanje poslabšali. Kitajski premier Li Qiang je med pogovori izrazil pripravljenost na krepitev sodelovanja na področjih čiste energije, digitalne tehnologije, sodobnega kmetijstva, letalske industrije in financ. Kitajska stran je izpostavila pomen oblikovanja novih gonil gospodarske rasti in pozvala kanadska podjetja k večjim vlaganjem na kitajski trg. Carney je obisk označil kot začetek nove dobe v odnosih med Ottawo in Pekingom. Diverzifikacija kanadskega izvoza in iskanje novih trgov sta postala prednostni nalogi za Carneyjevo administracijo. Obisk, ki poteka med 13. in 17. januarjem, je neposreden odgovor na spreminjajočo se geopolitično dinamiko v Severni Ameriki. Obe strani sta izrazili optimizem glede prihodnjega sodelovanja, kljub preteklim nesoglasjem, ki so zaznamovala zadnje desetletje.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z aktivacijo zakona o vstaji (Insurrection Act) in napotitvijo zvezne vojske v Minnesoto, če tamkajšnje oblasti ne bodo zaustavile spopadov med protestniki in agenti urada za priseljevanje in carine (ICE). Napetosti v Minneapolisu so se stopnjevale po 7. januarju, ko je zvezni uslužbenec ustreli 37-letno Renée Good, kar je sprožilo val nasilnih protestov in napadov na zvezne objekte. Predsednik je prek družbenih omrežij sporočil, da bodo zvezne sile posredovale, če »skorumpirani politiki« v Minnesoti ne bodo vzpostavili reda in zaščitili uslužbencev ICE, ki jih je označil za patriote. Po njegovih navedbah gre za organizirane akcije profesionalnih agitatorjev in upornikov, ki kršijo zvezno zakonodajo, medtem ko lokalne oblasti po njegovem mnenju ne ukrepajo zadostno. Dogajanje na terenu spremljajo nenehni spopadi med protestniki in pripadniki ICE, ki izvajajo poostrene ukrepe na področju priseljevanja. Napetosti med zvezno vlado in zvezno državo so se dodatno zaostrile, saj sta Minnesota in Illinois že vložila tožbi, s katerimi želita preprečiti nadaljnje povečevanje števila zveznih agentov na svojih ozemljih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protestov v Minneapolisu zagrozil z uveljavitvijo zakona o uporu (Insurrection Act), ki bi omogočil napotitev aktivnih vojaških sil na ameriške ulice. Ta poteza bi pomenila izjemen odmik od uveljavljene prakse, saj se omenjeni zakon, ki velja za skrajni ukrep, ni uporabil že več kot tri desetletja. Napoved je sprožila številne odzive in zaskrbljenost glede morebitne poglobitve krize in kaosa v državi. Grožnja z uporabo vojaške sile prihaja po incidentu, v katerem je zvezni agent ustrelil moškega v nogo, kar je še dodatno zaostrilo razmere v mestu. Trumpova retorika o uporabi domače vojaške sile se stopnjuje kljub opozorilom, da bi takšno posredovanje lahko dodatno destabiliziralo že tako napeto ozračje. Zakon predsedniku sicer podeljuje široka pooblastila za zatiranje notranjih nemirov, vendar se je v zgodovini Združenih držav Amerike uporabljal le redko in v najbolj kritičnih situacijah. Kritiki predsedniku očitajo, da s takšnimi napovedmi sproža alarm in ogroža ustavne norme, medtem ko podporniki ukrepa poudarjajo potrebo po vzpostavitvi reda in miru v mestih, kjer potekajo nasilni protesti. Minnesota ostaja v središču dogajanja, morebitna napotitev vojske pa bi pomenila neposreden poseg v pristojnosti zvezne države.

Ameriško ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS) je v tem tednu povzročilo preplah z nepričakovanim preklicem približno 2000 nepovratnih sredstev v skupni vrednosti 1,9 milijarde dolarjev, namenjenih programom za boj proti odvisnosti in duševno zdravje. Ukrep, ki ga je v torek zvečer izvedla Agencija za storitve na področju zlorabe substanc in duševnega zdravja (SAMHSA), je neposredno ogrozil delovanje kriznih centrov, razdeljevanje naloksona in preventivne programe po celotnih Združenih državah Amerike. Po močnih kritikah strokovne javnosti in humanitarnih organizacij, ki so opozarjale na neizogibne smrtne žrtve zaradi nenadnega zaprtja infrastrukturnih omrežij, so zdravstveni uradniki v sredo zvečer in četrtek zjutraj odločitev delno preklicali ter začeli s ponovnim nameščanjem sredstev. Ryan Hampton, ustanovitelj neprofitne organizacije Mobilize Recovery, je prvotno potezo označil za uničevanje reševalne mreže, ki bo imelo dolgotrajne posledice za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Politični analitiki dogajanje pripisujejo širši agendi Roberta F. Kennedyja mlajšega, ministra za zdravje, ki želi radikalno preoblikovati zdravstvene agencije. Njegov načrt vključuje ukinitev SAMHSA in njeno priključitev k novi agenciji, imenovani Administracija za zdravo Ameriko (AHA). Kljub ponovni vzpostavitvi financiranja v organizacijah na terenu ostaja velika mera negotovosti glede prihodnje stabilnosti državne podpore.

Združene države Amerike so v letu 2025 zabeležile negativno neto migracijo, kar se je zgodilo prvič v več kot pol stoletja. Poročilo institucije Brookings navaja, da se je neto migracija gibala med izgubo približno 295.000 ljudi in ničlo, kar je neposredna posledica stroge politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Čeprav so se deportacije pod okriljem agencije ICE okrepile, študija poudarja, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov zaradi poostrenih vizumskih pogojev in daljših postopkov obravnave. Takšen trend močno vpliva na tehnološki sektor, zdravstvo in visoko šolstvo, saj se zmanjšuje dotok kvalificirane delovne sile, zlasti iz Indije. Administracija trdi, da so množični izgoni in zmanjšanje števila migrantov ključni dejavniki za izboljšanje stanovanjske dostopnosti v državi. Po podatkih Bele hiše se je povpraševanje po nepremičninah zmanjšalo, kar je v decembru 2025 privedlo do padca cen domov v 14 od 20 največjih metropolitanskih območij z visoko koncentracijo nezakonitih priseljencev. Republikanska stranka to vprašanje uporablja kot osrednji del svoje politične kampanje pred prihajajočimi volitvami leta 2026, pri čemer poudarja korelacijo med nižjimi stroški bivanja in strožjim nadzorom meja. Kljub trditvam o nižjih stroških bivanja pa ekonomisti opozarjajo na dolgoročne negativne učinke za ameriško gospodarsko rast. Upad števila tujih študentov in strokovnjakov bi lahko povzročil kadrovsko stisko v ključnih industrijah, kar bi dolgoročno zavrlo inovacije in produktivnost. Študija predvideva, da se bo negotovost glede migracijske politike nadaljevala tudi v letu 2026, kar bo še dodatno obremenilo ameriški trg dela in izobraževalni sistem.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je dosegla pomemben mejnik na področju migracijske politike, saj so neto migracije v Združene države Amerike prvič po petdesetih letih postale negativne. Po poročilu inštituta Brookings se je število ljudi, ki so državo zapustili, v letu 2025 povečalo nad številom tistih, ki so vanjo vstopili. Bela hiša je podatke označila za zgodovinski uspeh in dokaz učinkovitosti obljubljenih ukrepov za zavarovanje meja, čeprav avtorji študije opozarjajo na morebitne dolgoročne gospodarske posledice zmanjšanega priseljevanja. Istočasno se predsednik Trump spopada z novimi kritikami in napetostmi v odnosih z osrednjimi mediji. Med torkovim intervjujem z novinarjem mreže CBS Tonyjem Dokoupilom je predsednik burno odreagiral na vprašanja o vztrajni inflaciji in visokih cenah hrane. Trump je trditve o nezadovoljstvu državljanov zavrnil z zagotovilom, da so gospodarski kazalniki odlični, ter za težave znova okrivil zapuščino svojega predhodnika Joeja Bidna. Ob tem je novinarju celo namignil, da svojo funkcijo zaseda le po zaslugi pravnih postopkov njegove administracije. Dogajanje dopolnjujejo pričevanja o naraščajoči politizaciji novinarstva v ZDA, kjer posamezni poročevalci vse pogosteje zavzemajo aktivistične drže. Primeri iz preteklosti, kot so bojkoti republikanskih poslancev v Oregonu, kažejo na globoko polarizacijo, ki prežema tako zakonodajne postopke kot medijsko krajino. Trumpova retorika proti novinarjem ostaja ostra, kar še dodatno zaostruje razmerja med izvršilno oblastjo in predstavniki sedme sile.

Združene države Amerike so v luči naraščajočih napetosti z Iranom v ključnem letalskem oporišču v Katarju odprle novo celico za koordinacijo zračne in raketne obrambe. Ukrep sledi napovedim predsednika Donalda Trumpa o podpori protivladnim protestnikom v islamski republiki in obljubam o morebitnih novih vojaških posredovanjih. Razširitev ameriške vojaške prisotnosti v regiji sovpada z dodatnimi pritiski na Teheran, ki vključujejo tudi neposredne grožnje z atentatom na ameriškega predsednika s strani iranskih državnih medijev. Hkrati je ameriška administracija uvedla grožnjo s 25-odstotnimi carinami za države, ki nadaljujejo trgovinsko sodelovanje z Iranom. Ta poteza je že neposredno vplivala na Indijo, ki si prizadeva za diverzifikacijo trgovskih poti preko strateškega pristanišča Čabahar. Indijski izvoz, predvsem basmati riža, se je zaradi napovedanih sankcij znašel pod pritiskom, čeprav analitiki ocenjujejo, da bo skupni vpliv na indijsko gospodarstvo omejen, saj Iran predstavlja le majhen del njihovega celotnega izvoza. Zaradi ameriških carinskih groženj so se indijske ambicije glede razvoja regionalnih trgovskih poti, ki bi zaobišle Pakistan, bistveno upočasnile. Trumpova politika popolne izolacije Irana tako ne vpliva le na neposredne diplomatske odnose, temveč korenito spreminja globalne trgovinske tokove in prisili države, kot je Indija, k ponovnemu premisleku o svojih zunanjepolitičnih prioritetah.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek zagrozil z uporabo zakona o vstaji (Insurrection Act), ki bi mu omogočil napotitev aktivne vojske na ulice Minneapolisa. Trump se je za ta korak odločil zaradi stopnjevanja protestov proti zveznemu uradu za priseljevanje in carine (ICE), ki so izbruhnili po smrti Renee Good 7. januarja. Predsednik je lokalne demokratske politike obtožil nesposobnosti pri obvladovanju razmer in poudaril, da bo ukrepal sam, če voditelji zvezne države ne bodo vzpostavili reda. Zakon o vstaji iz leta 1807 predsedniku podeljuje izredna pooblastila za uporabo vojaških sil na ameriških tleh za namene domačega kazenskega pregona. Gre za redko uporabljen pravni instrument, ki je bil nazadnje aktiviran leta 1992 med nemiri v Los Angelesu. Trumpova napoved predstavlja oster odziv na napetosti med zveznimi oblastmi in lokalnimi protestniki, ki nasprotujejo priseljevalni politiki administracije. Napetosti v Minnesoti so se stopnjevale že dlje časa, saj sta zvezni državi Minnesota in Illinois predhodno sprožili pravne postopke proti zvezni vladi. Razmere so se dodatno zaostrile po nedavnih incidentih, povezanih z operacijami agentov ICE. Predsednik Trump je podobne grožnje z uporabo vojaške sile že v preteklosti uporabil v primerih protestov v Portlandu in Los Angelesu, kar kaže na konsistentno strategijo njegove administracije pri spopadanju z notranjimi nemiri.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal možnost uporabe zakona o vstaji (Insurrection Act) iz leta 1807 za namestitev zveznih vojaških sil v Minneapolisu. Njegova grožnja je usmerjena proti protestnikom, ki jih je označil za profesionalne agitatore in vstajnike, ki naj bi ovirali delo uslužbencev imigracijske in carinske službe (ICE). Po Trumpovih besedah bodo vojaške sile posredovale, če lokalni politiki v zvezni državi Minnesota ne bodo zagotovili spoštovanja zakonodaje in zaščitili zveznih uslužbencev. Napetosti v Minneapolisu so se stopnjevale po incidentih, povezanih s streljanjem uslužbencev službe ICE, kar je sprožilo val nezadovoljstva in uličnih protestov. Trumpova retorika se osredotoča na potrebo po hitrem končanju nemirov, ki jih opisuje kot travestijo. Zakon o vstaji sicer predsedniku omogoča, da v izjemnih okoliščinah uporabi ameriško vojsko ali nacionalno gardo za izvajanje domačega kazenskega pregona, kar je v ameriški zgodovini redek in pravno sporen ukrep. Kritiki opozarjajo na morebitne pravne in ustavne posledice uporabe vojske proti civilnemu prebivalstvu, hkrati pa opozarjajo na neresnične navedbe o pogostosti uporabe tega zakona v preteklosti. Namestnik generalnega tožilca Todd Blanche je proteste prav tako označil za vstajo, kar dodatno zaostruje politično ozračje v državi. Situacija v Minneapolisu ostaja nestabilna, saj se prepletajo vprašanja policijskega nasilja, imigracijske politike in meja predsedniških pooblastil.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost uporabe zakona o uporu (Insurrection Act) v odziv na zaostrene razmere v Minneapolisu, kjer so se protesti po usodni ustrelitvi 37-letne državljanke ZDA Renee Nicole Good s strani agenta službe ICE močno okrepili. Guverner Minnesote Tim Walz je v pripravljenost že poklical narodno gardo, kar so nekateri analitiki označili za preventivni ukrep za preprečevanje nasilja med protestniki in zveznimi agenti. Medtem ko administracija brani ravnanje zveznih služb, kritiki opozarjajo na pretirano uporabo sile, ki spominja na vzpostavljanje policijske države. Politični razkol se poglablja tudi na lokalni ravni, saj sta okrožni tožilec Larry Krasner in šerifinja Rochelle Bilal iz Philadelphie zagrozila s kazenskim pregonom zveznih agentov, če bodo ti pri izvajanju množičnih deportacij kršili lokalno zakonodajo. V javnosti odmevajo tudi ostre kritike konzervativnega kolumnista Breta Stephensa, ki je ravnanje zveznih sil v Minneapolisu primerjal s tujo invazijo in obsodil demonizacijo žrtve s strani Trumpovega tabora. Ta po navedbah opazovalcev žrtev incidenta neutemeljeno povezuje s terorizmom, da bi upravičil ostre ukrepe. Analitiki opozarjajo na vpliv krščanskega nacionalizma na trenutno politiko priseljevanja, pri čemer izpostavljajo vlogo predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona. Po mnenju poznavalcev se v politiki množičnih izgonov zrcali prepričanje o božjem poslanstvu za preoblikovanje vlade po svetopisemskih načelih, kar vodi v izključevanje velikega dela ameriškega prebivalstva. Razmere v državi ostajajo napete, saj se zvezna in lokalna oblast spopadata glede pristojnosti in metod zagotavljanja javnega reda.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek zagrozil z aktivacijo zakona o vstaji (Insurrection Act), ki bi mu omogočil napotitev zvezne vojske v zvezno državo Minnesota. Grožnja je odziv na stopnjevanje protestov v Minneapolisu, ki so izbruhnili po dveh zaporednih strelskih incidentih, v katere so bili vpleteni zvezni agenti za priseljevanje (ICE). Zadnji incident se je zgodil v sredo, ko je agent ustrelil moškega venezuelskega porekla, ki naj bi ga po navedbah zveznih organov napadel z orodjem za kidanje snega. Napetosti v mestu so se močno povečale že teden dni prej, ko je agent ICE usodno ustrelil 37-letno Renee Nicole Good. Lokalni voditelji, vključno z guvernerjem Timom Walzom in županom Jacobom Freyem, so ostro obsodili prisotnost in taktiko zveznih agentov, ki jo guverner opisuje kot kampanjo organizirane brutalnosti. Kljub pozivom lokalnih oblasti k umiku zveznih sil, Trump vztraja pri zaostritvi ukrepov in lokalne politike obtožuje korupcije ter nesposobnosti pri obvladovanju, kot sam pravi, profesionalnih agitatorjev. Uporaba zakona o vstaji iz leta 1807 bi pomenila redek in izjemen poseg v pristojnosti zveznih držav, saj zakon predsedniku omogoča uporabo vojske za izvajanje zakonov v državi brez privolitve guvernerja. Kritiki in pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko vodila v uvedbo izrednega stanja, medtem ko se na ulicah Minneapolisa nadaljujejo spopadi med protestniki in policijo, ki uporablja solzivec in druga prisilna sredstva.

V Beli hiši in ameriških medijih se je razplamtela ostra razprava glede incidenta v Minneapolisu, kjer je agent službe ICE Jonathan Ross ubil Renee Nicole Good. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt se je v četrtek zapletla v besedni spopad z novinarjem Niallom Stanageem, ki ga je obtožila pristranskosti, potem ko je ta trdil, da je agent ravnal nepremišljeno in ubil žrtev brez opravičljivega razloga. Spor se je razširil tudi na poročanje mreže CBS, kjer so nekateri novinarji podvomili o resnosti poškodb agenta in stopnji stika med vozilom ter uradno osebo, kar je sprožilo očitke o poskusih zmanjševanja resnosti dogodka s strani različnih političnih taborov. Podpredsednik JD Vance je medtem skušal opravičiti dejanja agenta Rossa s sklicevanjem na pretekle nevarne dogodke, ki jih je agent preživel, vključno z navedbami, da so ga v preteklosti vlekli z vozilom. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko takšne izjave pravzaprav škodovale obrambi agenta, saj nakazujejo, da se je odzval na podlagi preteklih travm in ne na neposredno grožnjo v trenutku streljanja. Analitiki hkrati poudarjajo izjemno nizko verjetnost obsodbe zveznega agenta v ameriškem pravosodnem sistemu, kljub videoposnetkom, ki jih kritiki označujejo za obremenilne. Dogajanje v Minneapolisu je sprožilo širša vprašanja o taktiki službe ICE in njihovi odgovornosti do javnosti. Medtem ko vlada vztraja pri zaščiti svojih uslužbencev, so se pojavila poročila o oviranju preiskave s strani zvezne policije FBI, ki naj bi lokalnim preiskovalcem preprečila dostop do ključnih dokazov. Primer Renee Good ostaja v središču politične polarizacije med zagovorniki strogega izvajanja priseljenske politike in kritiki domnevne policijske brutalnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val ogorčenja in zaskrbljenosti, potem ko je zagrozil z uporabo zakona o uporu (Insurrection Act) za napotitev aktivnih vojaških enot v Minnesoto. Napetosti v Minneapolisu so narasle po incidentih, v katerih so bili vpleteni agenti službe ICE, vključno s smrtnim streljanjem neoborožene ameriške državljanke Renee Nicole Good. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da bo, če lokalni politiki ne bodo ustavili protestnikov, ki jih je označil za profesionalne agitatorje, osebno posredoval z vojsko, da konča to, kar imenuje »travestija« v državi. Poleg groženj z vojaškim posredovanjem je Trump v intervjuju za Reuters podvomil o potrebi po izvedbi vmesnih volitev leta 2026. Izrazil je frustracijo nad zgodovinskim trendom, po katerem predsednikova stranka v drugem letu mandata pogosto izgubi večino v kongresu, ter dodal, da so njegovi dosežki tako obsežni, da volitve sploh ne bi bile potrebne. Njegove izjave, ki jih je tiskovna predstavnica Karoline Leavitt kasneje označila za šalo, so opazovalci in pravni strokovnjaki označili za nevaren napad na temelje ameriške demokracije. Administracija se hkrati sooča z več pravnimi in političnimi porazi. Zvezni sodnik William Young je v ostri sodbi ugotovil, da sta se ministra Marco Rubio in Kristi Noem zarotila za kratenje ustavnih pravic propalestinskim aktivistom. Hkrati so republikanski senatorji v tajnosti iskali načine, kako preprečiti Trumpovo vmešavanje v agencijo FEMA, nekateri pa so celo opozorili, da bi morebitna vojaška invazija na Grenlandijo, ki jo Trump še vedno zagovarja, lahko pomenila konec njegovega predsedovanja in sprožila postopek ustavne obtožbe.

Vlada predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa načrtuje uporabo zasebnih vojaških podjetij za zaščito energetskih objektov v Venezueli, s čimer se želi izogniti neposredni namestitvi ameriških oboroženih sil. Ta strateška odločitev je ključna za ponovni zagon venezuelske naftne industrije, ki jo pestita propadajoča infrastruktura in varnostna nestabilnost po odhodu Nicolása Madura. Glavna prednostna naloga Bele hiše ostaja povečanje proizvodnje nafte v državi z največjimi dokazanimi zalogami na svetu. Ameriška administracija si prizadeva prepričati velike naftne družbe k vrnitvi na venezuelski trg, vendar se te soočajo s tveganji zaradi morebitnega političnega vakuuma in groženj s strani narko-kartelov. Delcy Rodríguez, trenutna vršilka dolžnosti predsednice, se trudi ohraniti nadzor, medtem ko Trumpova ekipa v zasebnih varnostnih službah vidi rešitev za zagotavljanje dolgoročne varnosti brez vpletanja redne vojske. Poznavalci razmer ocenjujejo, da bo ta poteza prinesla velik finančni vzpon podjetjem, ki že imajo izkušnje v regiji in tesne vezi s trenutno ameriško oblastjo. Kljub ambicioznim načrtom pa ostajajo izzivi v obliki vojaških upornikov in organiziranega kriminala, ki bi lahko dodatno destabilizirali državo. Trumpova nepripravljenost za pošiljanje ameriških vojakov na tuja tla odraža njegovo širšo zunanjepolitično doktrino, hkrati pa ustvarja prostor za privatizacijo varnostnih operacij v strateško pomembnih energetskih vozliščih Latinske Amerike.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je sporočila, da prihod evropskih vojakov na Grenlandijo ne bo vplival na namero ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da otok postane ozemlje Združenih držav Amerike. Po besedah tiskovne predstavnice so pogovori med podpredsednikom J. D. Vanceom, državnim sekretarjem Markom Rubiom ter dansko in grenlandsko stranjo potekali produktivno. Strani sta se dogovorili za ustanovitev delovne skupine, ki bo izvajala tehnične pogovore o morebitni akviziciji, ti pa naj bi se odvijali na vsaka dva do tri tedne. Bela hiša je poudarila, da pridobitev Grenlandije ostaja prioriteta ameriške nacionalne varnosti. Kljub temu da so države, kot so Nemčija, Švedska, Francija, Norveška in Finska, že napotile svoje vojaške kontingente na otok v okviru skupnih vojaških vaj z Dansko, Washington meni, da te dejavnosti ne bodo spremenile Trumpovega odločanja. Danska je ob tem opozorila, da bi kakršen koli poskus nasilnega prevzema otoka pomenil konec zavezništva Nato. Evropska podpora Grenlandiji se medtem krepi, saj evropske zaveznice z vojaško prisotnostjo izkazujejo solidarnost z dansko suverenostjo. Čeprav so se tehnični pogovori o prenosu ozemlja začeli, ostaja nasprotovanje evropskih držav in grenlandskih oblasti ključna ovira za uresničitev ameriških načrtov na Arktiki. Situacija stopnjuje napetosti znotraj čezatlantskega zavezništva, saj ZDA vprašanje obravnavajo izključno skozi prizmo lastnih strateških interesov.

Veleposlanik Združenih držav Amerike pri Združenih narodih Mike Waltz je v nagovoru Varnostnemu svetu poudaril, da Washington trdno stoji ob strani iranskemu ljudstvu. Waltz je izpostavil, da je ameriški predsednik Donald Trump jasno nakazal pripravljenost na uporabo vseh razpoložljivih sredstev za zaustavitev nasilja nad civilisti v Iranu. Ta izjava predstavlja stopnjevanje diplomatskega pritiska na teheranski režim v času naraščajočih notranjih napetosti v državi. Ameriška administracija je poudarila, da so vse možnosti odprte, kar v diplomatskem jeziku pogosto pomeni tudi morebitno uporabo gospodarskih sankcij ali celo vojaških ukrepov, če se razmere ne bodo umirile. Waltz je iranske protestnike označil za pogumne, medtem ko je Varnostni svet pozval k ukrepanju proti tistim, ki so odgovorni za zatiranje demonstracij. Washington s tem krepi svojo retoriko v regiji, kjer se interesi velesil vse pogosteje križajo. Dogajanje v Varnostnem svetu sledi Trumpovim neposrednim objavam na družbenih omrežjih, kjer je že pred dnevi izrazil osebno podporo iranskim državljanom v njihovem boju za svobodo. Razmere ostajajo napete, saj iransko vodstvo vztrajno zavrača tuje vmešavanje in proteste pripisuje zunanjim sovražnikom, kar zmanjšuje možnosti za hitro diplomatsko rešitev krize.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši gostil aktualne prvake hokejske lige NHL, ekipo Florida Panthers, ki so v sezoni 2024/25 osvojili Stanleyjev pokal. Med tradicionalnim sprejemom zmagovalcev je predsednik posebej izpostavil ruskega vratarja Sergeja Bobrovskega, ki ga je označil za legendarnega čuvaja mreže. Trump je poudaril ključno vlogo, ki jo je Bobrovski odigral pri uspehu ekipe na poti do naslova prvaka. Sprejem v Beli hiši je potekal v sproščenem vzdušju, kjer se je predsednik Združenih držav Amerike pogovarjal s člani strokovnega štaba in igralci. Pohvala ruskemu vratarju je v medijih odmevala predvsem zaradi njegove izjemne statistike v končnici in dejstva, da ostaja eden najboljših vratarjev v severnoameriški hokejski ligi. Bobrovski, ki velja za enega najbolj cenjenih igralcev na svojem položaju, je bil vidno počaščen ob predsednikovih besedah. Dogodek predstavlja nadaljevanje dolgoletne tradicije, po kateri ameriški predsedniki v svoji rezidenci sprejmejo najuspešnejše športne kolektive države. Florida Panthers so si obisk prislužili po zmagi v napetem finalnem nizu, kjer je bila prav obramba z Bobrovskim na čelu odločilen faktor za končno slavje.

Mednarodne letalske družbe so kljub uradnemu odprtju zračnega prostora nad Iranom in Irakom ohranile previdnostne ukrepe ter se izogibale letom nad omenjenima državama. Odločitev prevoznikov je sledila izdaji iranskega obvestila NOTAM za celotno državo, kar je v svetovni javnosti sprožilo ugibanja o morebitnih novih vojaških zaostritvah. Čeprav je ameriški predsednik Donald Trump zagotovil, da neposredni napadi na Iran niso načrtovani, razmere ostajajo napete. Iranske oblasti so sosednje države, ki gostijo ameriška vojaška oporišča, uradno opozorile, da bodo v primeru ameriškega posredovanja ob nemirih v Iranu izvedle povračilne ukrepe proti tem bazam. Teheran je to sporočilo podal kot odgovor na Trumpove napovedi o "zelo ostrih ukrepih" v primeru usmrtitev protestnikov s strani iranskega režima. Stopnjevanje retorike med Washingtonom in Teheranom je tako neposredno vplivalo na varnostne protokole v mednarodnem letalskem prometu. Situacijo dodatno zapleta dejstvo, da so iranski državni mediji v svojih sporočilih uporabili vizualne elemente, ki namigujejo na pretekle poskuse atentatov na ameriškega predsednika, kar je še poglobilo nezaupanje med državama. Letalski prevozniki zaradi teh nepredvidljivih groženj in možnosti nenadne uporabe protiletalskih sistemov raje volijo daljše in dražje obvozne poti, kar vpliva na logistiko v celotni regiji Bližnjega vzhoda.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Limasolu poudarila, da lahko Grenlandija v prihodnje računa na okrepljeno politično, ekonomsko in finančno podporo Evropske unije. Unija namerava v svojem naslednjem sedemletnem proračunu podvojiti finančna sredstva za ta strateško pomemben otok. Von der Leynova je izpostavila, da je varnost Arktike ključnega pomena ne le za zvezo NATO, temveč tudi za Evropsko unijo, ki namerava na tem področju tesno sodelovati z zavezniki, vključno z Združenimi državami Amerike. Izjava predsednice komisije prihaja kot odziv na kritike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Danski in Evropi očital nezadostno vlaganje v varnost z viri bogate Grenlandije. Po srečanju s ciprskimi uradniki ob začetku njihovega predsedovanja Svetu EU je von der Leynova potrdila, da Bruselj in Nuk že vodita intenzivne pogovore o novih investicijah. S tem se EU odziva na spreminjajoče se geopolitične razmere in naraščajoč pomen arktične regije. Diplomatska dejavnost se je okrepila tudi na drugi strani Atlantika, saj sta se ministra za zunanje zadeve Danske in Grenlanda v Washingtonu že sestala s predstavniki ameriške administracije. Evropska komisija s temi koraki utrjuje svojo prisotnost na severu, kjer so naravni viri in nove plovne poti postali predmet strateškega tekmovanja med svetovnimi velesilami.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado se je v Beli hiši prvič sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kateremu je ob tej priložnosti uručila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir. Machadova, ki je prestižno priznanje prejela leta 2025 za svoj boj za demokracijo v Venezueli, je dejstvo, da nagrado predaja Trumpu, utemeljila kot znak priznanja za njegovo predanost svobodi venezuelskega naroda. Medijem je pred Kapitolom pojasnila simbolni pomen geste, pri čemer je dogodek primerjala z zgodovinskim trenutkom, ko je general Lafayette pred dvesto leti Simonu Bolivarju predal medaljo z likom Georgea Washingtona. Machadova je dejala, da narod Bolivarja zdaj vrača to gesto Washingtonovemu nasledniku. Srečanje je opisala kot odlično in poudarila, da je bil pogovor o prihodnosti regije zelo uspešen. Do srečanja in primopredaje medalje prihaja v obdobju po zamenjavi oblasti v Venezueli, kjer so Združene države Amerike odigrale ključno vlogo pri odstranitvi Nicolasa Madura. Trump, ki je v preteklosti večkrat javno kritiziral Nobelov odbor, ker nagrade ni podelil njemu, je že prejšnji teden izrazil pripravljenost na prevzem odličja, ko je Machadova prvič javno napovedala svojo namero.

Združene države Amerike so sporočile, da napotitev evropskih vojakov na Grenlandijo ne bo vplivala na njihove dolgoročne strateške cilje glede tega arktičnega otoka. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je s tem potrdila, da ostaja osredotočena na morebiten nakup Grenlandije, čeprav so tako lokalne oblasti na otoku kot tudi Danska takšne namere že večkrat odločno zavrnile. Ameriška administracija ostaja ravnodušna do nedavnih izvidniških misij evropskih sil v regiji. Evropski vojaki so na otok prispeli v okviru širših prizadevanj za zaščito arktičnih interesov, kar odraža naraščajoče geopolitične napetosti na tem območju. Kljub temu Washington poudarja, da prisotnost zavezniških sil iz Evrope ne spreminja njihovih načrtov ali želje po širitvi ameriškega vpliva na severu. Grenlandija postaja vse pomembnejša zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Danska vlada je v odzivu na ameriške težnje ponovila, da Grenlandija ni naprodaj, in poudarila avtonomijo otoka pri odločanju o lastni prihodnosti. Situacija povzroča določena trenja znotraj transatlantskih odnosov, saj evropske države s svojo vojaško navzočnostjo simbolično potrjujejo suverenost Danske nad tem strateškim ozemljem. Bela hiša za zdaj ne kaže znakov, da bi odstopila od svojih retoričnih ali diplomatskih pritiskov glede statusa otoka.

Bela hiša je sporočila, da napotitev evropskih vojaških sil na Grenlandijo ne bo spremenila načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede te arktične ozemlje. Po srečanju med visokimi predstavniki Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije so ameriški uradniki pogovore označili za produktivne, vendar so hkrati jasno poudarili, da prisotnost evropskih enot nima vpliva na Trumpovo odločitev o prevzemu otoka. Združene države Amerike vztrajajo pri svojih namerah kljub nasprotovanju evropskih zaveznic in prizadevanjem Danske, da bi s krepitvijo vojaške navzočnosti pod okriljem zveze NATO ali evropskih pobud utrdila suverenost nad otokom. Washington na Grenlandijo gleda kot na strateško ključno območje za nacionalno varnost in nadzor nad Arktiko, kar ostaja prioriteta nove ameriške administracije. Napetosti med Washingtonom in evropskimi prestolnicami se stopnjujejo, saj Trumpova administracija ne kaže pripravljenosti na odstop od svojih ozemeljskih ambicij. Bela hiša je v uradni izjavi opozorila, da zunanji dejavniki, vključno s simbolnimi vojaškimi premiki evropskih držav, ne bodo omajali predsednikovega prepričanja o nujnosti ameriškega nadzora nad tem strateškim območjem.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v uradnem odzivu pojasnila, da so bile nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni odpovedi prihodnjih volitev v Združenih državah Amerike izrečene v šaljivem tonu. Po njenih besedah predsednik ni imel namena pozivati k dejanski ukinitvi demokratičnih procesov, temveč je šlo za retorično figuro v okviru njegovega javnega nastopa. Odziv administracije je sledil valu kritik in vprašanj, ki so se pojavila v javnosti po Trumpovih predlogih. Bela hiša je v izjavi poskušala pomiriti javnost in zmanjšati politično težo predsednikovih besed, ki so jih opozicijski krogi in del medijev interpretirali kot grožnjo ustavnemu redu države. Kljub pojasnilom tiskovne predstavnice so Trumpove navedbe sprožile široko razpravo o mejah političnega diskurza in stabilnosti ameriških demokratičnih institucij. Kritiki poudarjajo, da tovrstne izjave, četudi mišljene kot šala, spodkopavajo zaupanje volivcev v integriteto volilnega sistema.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v sredo napovedalo, da bo z 21. januarjem za nedoločen čas ustavilo izdajanje priseljenskih vizumov za državljane 75 držav. Ukrep, ki ga je sprejela administracija predsednika Trumpa, temelji na oceni, da bi ti prosilci v prihodnosti lahko postali breme za javna sredstva oziroma bi prekomerno izkoriščali socialno pomoč. Čeprav se omejitev nanaša na vizume za zaposlovanje in združevanje družin, ne pa na turistične ali študentske vizume, predstavlja eno izmed najbolj daljnosežnih omejitev zakonitega priseljevanja v zadnjih letih. Seznam vključuje številne države, med katerimi so tudi Bahami, Jamajka in Tajska, ki jih je zunanje ministrstvo označilo za države z visokim tveganjem glede uporabe javnih ugodnosti. Predstavnik zunanjega ministrstva Tommy Pigott je ob tem poudaril, da pod vodstvom predsednika Trumpa ne bodo dovolili zlorab ameriškega priseljenskega sistema in izkoriščanja velikodušnosti ameriškega ljudstva. Ukrep bo stopil v veljavo prihodnji teden in bo veljal do nadaljnjega. Ta poteza sledi nedavni odločitvi, s katero so ZDA na seznam dodale sedem držav, večinoma iz Afrike, katerih imetniki potnih listov morajo ob prijavi za vstop v državo položiti varščino v višini do 15.000 ameriških dolarjev. Kritiki opozarjajo, da bodo ti ukrepi močno otežili poti zakonitega priseljevanja in lahko vplivali tudi na odnose z mednarodnimi partnerji, saj gre za obsežno širitev politike omejevanja dostopa do ameriškega ozemlja.

Voditeljica venezuelske opozicije María Corina Machado se je v Washingtonu srečala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in mu pred Capitolom simbolično predala svojo Nobelovo nagrado za mir. Srečanje med voditeljema je potekalo v okviru njunega prvega uradnega obiska po Trumpovi napovedi o prevzemu nagrade, s čimer sta želela poudariti tesno zavezništvo v prizadevanjih za demokratične spremembe v Venezueli. Machado je pred mediji izpostavila pomen mednarodne podpore pri boju proti režimu v Caracasu. Kljub simbolnemu pomenu geste je Center za Nobelovo nagrado za mir (Nobel Peace Center) izdal pojasnilo, v katerem so poudarili, da se fizična medalja sicer lahko preda drugi osebi, vendar se naslov nagrajenca ne more prenesti na nekoga drugega. S tem so se odzvali na pravne in formalne pomisleke glede statusa nagrade, ki jo je Machado prejela za svoje delo na področju človekovih pravic. Trump je kljub temu sprejel dejanje kot znak velikega spoštovanja in skupnih ciljev. Dogodek odmeva predvsem v latinskoameriških in ameriških diplomatskih krogih, saj utrjuje zunanjepolitično usmeritev nove ameriške administracije do Venezuele. Podpora Machadi, ki velja za ključno figuro nasprotovanja Nicolásu Maduru, nakazuje, da bodo Združene države Amerike nadaljevale s pritiskom na venezuelsko vlado. Analitiki ocenjujejo, da je bila predaja nagrade skrbno načrtovana politična poteza za krepitev legitimnosti obeh akterjev v očeh mednarodne javnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uradno oblikovanje Sveta za mir, ki bo v skladu z načrtom Washingtona prevzel vodenje in nadzor nad obnovo območja Gaze. Ustanovitev tega organa predstavlja ključni element druge faze mirovnega načrta Bele hiše za reševanje konfliktov v regiji in stabilizacijo razmer po končanju spopadov. Svet bo zadolžen za usklajevanje mednarodne pomoči in neposredno vodenje projektov rekonstrukcije uničene infrastrukture. Trump je ob tem poudaril, da je oblikovanje sveta pomemben mejnik pri uresničevanju ameriške strategije za Bližnji vzhod, ki si prizadeva za dolgoročno varnostno ureditev območja. Čeprav podrobnosti o sestavi sveta še niso v celoti razkrite, bo organ deloval kot osrednja nadzorna instanca. Načrt predvideva, da bo svet zagotavljal transparentno porabo sredstev in preprečeval ponovno oboroževanje militantnih skupin, kar naj bi omogočilo prehod v stabilnejšo politično prihodnost za prebivalce Gaze.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek, 15. januarja 2026, v Beli hiši gostil ekipo Florida Panthers, ki je v pretekli sezoni ubranila naslov prvaka v severnoameriški hokejski ligi NHL. Moštvo je predsednik sprejel v Vzhodni sobi Bele hiše, kjer so obeležili njihovo zmago v finalu Stanleyjevega pokala leta 2025, ko so po šestih tekmah premagali ekipo Edmonton Oilers. To je bil že drugi zaporedni obisk floridske ekipe v prestolnici pod vodstvom Trumpa, saj so se tam mudili že leto poprej po svojem prvem naslovu prvaka. Ob slovesnem sprejemu so člani ekipe predsedniku podarili več simbolnih daril, vključno s personaliziranim hokejskim dresom z napisom "Trump 47", zlato hokejsko palico in spominskim prstanom prvakov. Dogodek je poudaril tradicijo obiskov športnih prvakov v Beli hiši, ki jo Trumpova administracija aktivno nadaljuje. Florida Panthers so z drugim zaporednim naslovom utrdili svojo prevlado v ligi, hkrati pa vzdržujejo tesne odnose z aktualno ameriško administracijo. Sprejem je potekal v sproščenem vzdušju, kjer je predsednik Trump izpostavil športne dosežke ekipe in njihov prispevek k ameriškemu športu. Gre za enega v nizu protokolarnih dogodkov, s katerimi ameriški predsednik izkazuje priznanje vrhunskim športnikom v Združenih državah Amerike. Ekipa se je v Belo hišo vrnila le nekaj mesecev po junijskem zmagoslavju, kar kaže na hitro organizacijo takšnih srečanj v tekočem mandatu.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v izjavi za medije poudaril, da so ZDA s svojim ravnanjem v Iranu preprečile številne žrtve, hkrati pa je potrdil, da Washington ne izključuje nobene možnosti za nadaljnje ukrepanje. Po navedbah ameriškega stalnega predstavnika pri Združenih narodih Mikea Waltza ostajajo vsi scenariji glede iranske krize na mizi, saj naj bi se administracija odzivala na aktualno stopnjevanje napetosti v regiji. Združene države Amerike so v luči morebitnega vojaškega napada na iranske cilje že začele z razporejanjem dodatnih sil na Bližnji vzhod. Televizijska mreža Fox News poroča, da so ti premiki neposredno povezani s Trumpovim razmišljanjem o povračilnih ukrepih oziroma preventivnih udarcih, s katerimi želi Bela hiša omejiti vpliv teheranskega režima in preprečiti nasilje nad civilnim prebivalstvom. Strateška odločitev o okrepitvi vojaške prisotnosti sledi obdobju intenzivnega pritiska, v katerem je Trumpova administracija uporabila tako gospodarske sankcije kot neposredne grožnje z uporabo sile. Waltz je Trumpa označil za »človeka dejanj«, kar nakazuje na odločnost ameriške zunanje politike pri reševanju vprašanja destabilizacije Bližnjega vzhoda in zaščiti strateških interesov ZDA in njihovih zaveznic.

Združene države Amerike so se zaradi stopnjevanja napetosti z Iranom odločile za prerazporeditev dodatnih vojaških sil na območje Bližnjega vzhoda. Po poročanju tujih medijev je ta korak odziv na zaostreno retoriko in morebitne grožnje v regiji. Čeprav je ameriški predsednik Donald Trump že večkrat zagrozil z neposrednim posredovanjem proti Teheranu, so se ZDA do zdaj izogibale neposrednim vojaškim akcijam večjega obsega. Napotitev dodatnih enot odraža strateško odločitev Pentagona, da okrepi svojo odvračalno držo in zaščiti ameriške interese ter zaveznike v regiji. Premiki vključujejo logistično podporo in obrambne zmogljivosti, ki bi lahko služile kot odziv na morebitne provokacije s strani iranskih sil ali njihovih podaljškov v sosednjih državah. Politični analitiki opozarjajo, da bi povečanje vojaške prisotnosti lahko dodatno destabiliziralo že tako napete odnose med Washingtonom in Teheranom. Medtem ko ameriška stran poudarja obrambno naravo teh premikov, Iran tovrstna dejanja pogosto interpretira kot neposredno provokacijo, kar povečuje tveganje za nenamerne spopade v Perzijskem zalivu.

TJ Sabula, zaposleni v Fordovi tovarni v Michiganu, je prejel več kot 800.000 ameriških dolarjev donacij, potem ko je bil suspendiran zaradi besednega obračuna z nekdanjim in bodočim predsednikom Donaldom Trumpom med njegovim obiskom obrata. Incident, v katerem je Sabula javno izrazil nestrinjanje s Trumpom, je hitro pritegnil pozornost širše javnosti in sprožil obsežno kampanjo zbiranja sredstev za njegovo podporo. Med donatorji so se pojavila tudi znana imena, med njimi rokoborska osebnost Jim Cornette, ki je k skladu prispeval 5.000 dolarjev. Sabula je bil suspendiran neposredno po dogodku, kar je v ameriški javnosti sprožilo razpravo o pravicah delavcev do izražanja političnih stališč na delovnem mestu in o mejah korporativne discipline v politično nabitem okolju. Zbrana sredstva bodo po navedbah organizatorjev kampanje delavcu pomagala premostiti obdobje brez zaposlitve in pokriti morebitne pravne stroške. Primer izpostavlja globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike, kjer se lokalni delovni spori pogosto sprevržejo v nacionalne zgodbe s finančnimi posledicami.

Organizacija Trump se po navedbah avstralskih medijev nahaja v naprednih pogovorih z nepremičninskimi investitorji za gradnjo prvega nebotičnika Trump Tower v Avstraliji, ki naj bi stal v obmorskem letovišču Surfers Paradise na Zlati obali (Gold Coast). Družina ameriškega predsednika Donalda Trumpa aktivno proučuje možnosti za širitev svojega nepremičninskega imperija na to turistično priljubljeno območje v zvezni državi Queensland, kar bi predstavljalo pomemben mejnik v njihovem mednarodnem komercialnem portfelju. Projekt vključuje načrte za prestižen stanovanjski in hotelski kompleks, ki bi nosil prepoznavno blagovno znamko Trump. Čeprav podrobnosti o višini investicije in natančni lokaciji še niso javno dostopne, so predstavniki razvijalcev potrdili, da razgovori z Organizacijo Trump že potekajo. Ta poteza kaže na nadaljevanje prepletanja poslovnih interesov predsednikove družine z globalnim nepremičninskim trgom, kar v preteklosti ni bilo brez polemik. Morebitna gradnja v Surfers Paradise bi lahko spodbudila lokalni nepremičninski trg in turizem, vendar bi hkrati lahko sprožila tudi politične razprave o vplivu predsednikove blagovne znamke v tujini. Gold Coast je sicer znan po visokih stolpnicah, vendar bi Trumpov nebotičnik zaradi politične teže imena pritegnil dodatno mednarodno pozornost in varnostne zahteve. Projekt ostaja v fazi načrtovanja in dogovorov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek odločno zavrnil navedbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da naj bi bila Ukrajina glavna ovira pri doseganju mirovnega sporazuma za končanje vojne. V video nagovoru po pogovoru z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem je Zelenski poudaril, da Ukrajina nikoli ni bila in nikoli ne bo ovira za mir. S tem se je odzval na Trumpove izjave za tiskovno agencijo Reuters, v katerih je slednji ocenil, da je Kijev manj pripravljen na dogovor kot Moskva. Trump je v sredo neposredno izpostavil Zelenskega kot odgovornega za zastoj v pogajanjih in dejal, da ga je treba prepričati v sprejetje pogojev za končanje štiri leta trajajočega konflikta. Zelenski je te očitke zavrnil in izpostavil intenzivna diplomatska prizadevanja, ki jih država vlaga v sodelovanje z Združenimi državami Amerike. Po njegovih besedah Ukrajina ostaja zavezana iskanju pravične rešitve, vendar ne na račun svoje suverenosti. Napetosti med Kijevom in Washingtonom se stopnjujejo v času, ko evropski zavezniki iščejo načine za zagotovitev stabilnosti v regiji po morebitnem premirju. Odziv Zelenskega prihaja le dan po tem, ko so nekatere evropske države že začele pripravljati okvire za napotitev mednarodnih sil, ki bi nadzorovale mir na terenu, kar kaže na kompleksnost trenutnih mednarodnih diplomatskih odnosov glede ukrajinskega vprašanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v okviru druge faze svojega mirovnega načrta za Bližnji vzhod napovedal ustanovitev mednarodnega sveta za mir (Board of Peace), ki bo nadzoroval stabilizacijo Gaze. Svet bo zadolžen za usmerjanje palestinskega tehnokratskega odbora in mednarodnih stabilizacijskih sil na območju Gaze. Za vodenje palestinske civilne administracije v Gazi so Združene države Amerike podprle palestinskega gradbenega inženirja Alija Šata, kar predstavlja ključen korak pri izvajanju Trumpove strategije za končanje spopadov. Načrt predvideva prenos upravnih pooblastil na strokovni odbor, ki bi deloval pod mednarodnim nadzorom, s čimer se želi zagotoviti stabilnost in obnovo uničenega območja. Trump je o vzpostavitvi sveta javnost obvestil preko družbenega omrežja Truth Social, kjer je poudaril, da je ta organ bistven za dolgoročno ureditev razmer v palestinski enklavi. Imenovanje Šata kot civilnega upravitelja nakazuje premik k tehnokratskemu vodenju, ki naj bi bilo ločeno od dosedanjih militantnih struktur. Uvedba druge faze ameriškega načrta prihaja po obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj za prekinitev ognja. Nova struktura upravljanja naj bi omogočila učinkovitejšo dostavo humanitarne pomoči in začetek obsežne infrastrukturne obnove, medtem ko bi mednarodne sile skrbele za varnost in preprečevale ponoven izbruh sovražnosti med sprtima stranema.

Stalni predstavnik Ruske federacije pri Združenih narodih Vasilij Nebenzja je na zasedanju Varnostnega sveta ZN 15. januarja ostro kritiziral politiko Združenih držav Amerike do Irana. Nebenzja je Washington obtožil zavestnega spodbujanja histerije in stopnjevanja napetosti, ki bi po njegovih besedah lahko regijo pahnilo v »krvav kaos«. Ruski diplomat je poudaril, da ZDA od konca prejšnjega leta sistematično krepijo pritisk na Teheran in pri tem odkrito grozijo z novimi vojaškimi napadi. Po navedbah ruskega predstavnika ZDA in njihove zaveznice izkoriščajo gospodarske in socialne težave iranskega prebivalstva, ki so po mnenju Moskve neposredna posledica nezakonitih zahodnih sankcij. Nebenzja je v svojem nagovoru izpostavil, da Washington uporablja Varnostni svet kot orodje za uveljavljanje lastnih političnih ciljev, ki niso povezani z realnim stanjem na terenu. Moskva je uradno obsodila vsakršno grožnjo z uporabo sile, saj naj bi to predstavljalo grobo kršitev ustanovne listine ZN. Ruska stran je pozvala k umiritvi razmer in zahtevala, da se ZDA odrečejo nepremišljenim korakom, ki bi lahko vodili do širše regionalne tragedije. Nebenzja je še dodal, da ameriška retorika o »pomoči«, ki naj bi bila na poti v Iran, ne more prikriti dejanskih namenov destabilizacije notranjepolitičnih razmer v državi. Razprave v New Yorku odražajo globok razkol med stalnimi članicami Varnostnega sveta glede vprašanja Irana in varnostne arhitekture na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek napovedal možnost aktivacije zakona o uporu iz leta 1807 (Insurrection Act), ki bi mu omogočila napotitev zvezne vojske na ulice Minneapolisa v zvezni državi Minnesota. Grožnja sledi stopnjevanju napetosti in ponovnim spopadom med protestniki ter pripadniki službe za priseljevanje in carine (ICE). Razmere so se močno zaostrile po dveh streljanjih, v katera so bili vpleteni zvezni agenti, med drugim po smrti matere, ki jo je prejšnji teden ustrelil agent ICE, ter sredinem incidentu, v katerem je bil ranjen moški, ki naj bi napadel uradne osebe. Lokalni in državni voditelji v Minnesoti so se ostro odzvali na predsednikove namere in nasprotujejo navzočnosti zveznih sil. Guverner Tim Walz je delovanje službe ICE označil za kampanjo organizirane brutalnosti nad prebivalci Minnesote ter državljane pozval k glasnim, a mirnim protestom. Župan Minneapolisa Jacob Frey je prav tako pozval k umiritvi strasti, medtem ko Trump vztraja, da bo z uporabo vojaške sile naredil konec dejavnostim, ki jih je označil za delo "profesionalnih agitatorjev in upornikov". Zakon o uporu, ki ga Trump namerava uveljaviti, v Združenih državah Amerike ni bil uporabljen že več kot 30 let. Njegova morebitna aktivacija bi pomenila redek primer neposrednega vojaškega posredovanja na ameriških tleh zaradi notranjih nemirov. Dogajanje v Minneapolisu je del širšega nasprotovanja strogi migracijski politiki Trumpove administracije, ki vključuje obsežne operacije zveznih organov v mestih po vsej državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost uporabe redne vojske v zvezni državi Minnesota, če tamkajšnje lokalne oblasti ne bodo uspele zajeziti nasilnih protestov. Njegova izjava je sledila stopnjevanju nemirov, ki so izbruhnili po smrti domačinke med posredovanjem uradnikov službe za priseljevanje in carine (ICE). Trump je poudaril, da je pripravljen z vojaško silo vzpostaviti red in mir, če guverner države ne bo takoj ukrepal proti protestnikom. Napetosti v Minneapolisu in okolici so narasle po navedbah o domnevnem uboju s strani zveznih agentov, kar je sprožilo val nezadovoljstva in ulične nerede. Predsednikovo vztrajanje pri vojaškem posredovanju predstavlja redek in pravno kompleksen ukrep v ameriški notranji politiki, saj uporaba vojske za policijske naloge na tleh ZDA zahteva izredne pogoje. Kritiki opozarjajo, da bi vključitev vojaških enot lahko situacijo še dodatno zaostrila, medtem ko Trump vztraja pri stališču, da je zaščita lastnine in javnega reda prednostna naloga. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih zveznih agencij in uporabi sile v ameriškem pravosodnem sistemu.

Bela hiša je sporočila, da namestitev evropskih vojakov na Grenlandiji ne bo odvrnila ameriškega predsednika Donalda Trumpa od namere, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad tem strateškim arktičnim otokom. Predstavniki ZDA so srečanje z dansko in grenlandsko stranjo opisali kot produktivno, vendar so poudarili, da ključna razhajanja glede prihodnosti ozemlja ostajajo nerazrešena. Washington vztraja pri svojem načrtu za okrepitev vpliva na severu, ne glede na nasprotovanje evropskih zaveznic. Britanski časnik Guardian je razkril, da je zamisel o nakupu Grenlandije predsedniku Trumpu prvi predlagal njegov dolgoletni prijatelj in poslovnež Ronald Lauder, sicer dedič kozmetičnega imperija Estée Lauder. Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je potrdil, da je Trump zamisel o razširitvi ameriškega ozemlja v Arktiko začel resno preučevati po pogovorih z Lauderjem, ki ima na otoku tudi lastne poslovne interese. Bolton je ob tem opozoril, da so tovrstne odločitve tipične za Trumpov slog vodenja, saj predsednik pogosto neomajno sledi predlogom svojih bližnjih prijateljev. Ameriška administracija je po posredovanju milijarderja Lauderja začela iskati načine za povečanje ameriškega vpliva na obširnem ozemlju, ki je pod suverenostjo Danske. Čeprav so evropske države že začele pogovore o okrepljeni vojaški navzočnosti za zaščito otoka pred zunanjimi vplivi, ZDA jasno sporočajo, da njihove imperialistične ambicije ostajajo nespremenjene tudi v drugem Trumpovem mandatu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prejel opozorila svojih svetovalcev, da obsežni vojaški napadi na ozemlje Irana verjetno ne bi povzročili padca tamkajšnjega režima. Kot poroča časnik The Wall Street Journal, so stratezi predsednika opozorili, da takšna akcija ne zagotavlja konca trenutne oblasti, temveč bi lahko sprožila širši regionalni konflikt z nepredvidljivimi posledicami. Trump naj bi kljub tem opozorilom še vedno preučeval vse razpoložljive možnosti ukrepanja proti Teheranu. Stalni predstavnik ZDA pri zvezi Nato Mike Waltz je potrdil, da Washington ne izključuje nobene oblike delovanja, vendar so notranje razprave razkrile dvome o učinkovitosti zračnih udarov za dosego političnih sprememb. Svetovalci so izpostavili, da bi neposreden napad lahko celo poenotil iransko prebivalstvo okoli trenutnega vodstva, kar bi bilo v nasprotju z ameriškimi strateškimi cilji v regiji. Iran je medtem svoje zaveznike že obvestil, da bo v primeru ameriške agresije pripravil oster povračilni udarec. Razmere ostajajo napete, saj Trumpova administracija ohranja agresivno retoriko, hkrati pa se sooča z logističnimi in političnimi tveganji neposrednega spopada. Analitiki poudarjajo, da bi bila vojaška operacija brez jasnega načrta za stabilizacijo po morebitnem napadu lahko pogubna za ameriške interese na Bližnjem vzhodu, kjer so ameriške sile že zdaj močno obremenjene zaradi preteklih incidentov in podpore zaveznikom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zaprosil za odlog morebitnih načrtov za vojaški napad na Iran. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times, ki se sklicuje na neimenovane vire, sta voditelja pogovor opravila v torek, 14. januarja. Do te diplomatske pobude je prišlo le dan po tem, ko so v javnost prišle informacije, da ameriška administracija aktivno preučuje možnosti za selektivne vojaške posege proti islamski republiki. Izraelska stran se je po navedbah virov zavzela za previdnejši pristop, čeprav država Iran že dlje časa označuje za svojo največjo varnostno grožnjo. Netanjahujeva prošnja za odlog naj bi bila povezana s strateškimi premisleki v regiji in potrebo po uskladitvi nadaljnjih korakov, preden bi prišlo do nepopravljive eskalacije sovražnosti. Bela hiša in urad izraelskega premierja uradnih izjav o vsebini pogovora še nista podala. Dogajanje predstavlja pomemben preobrat v pričakovanjih, saj je bila dosedanja retorika obeh voditeljev do Teherana izrazito zaostrena. Morebitna vojaška operacija bi po mnenju analitikov lahko vključevala tako strateške vojaške objekte kot civilno infrastrukturo v Teheranu, kar bi povzročilo obsežno destabilizacijo na Bližnjem vzhodu.

Ruski veleposlanik v Danski Vladimir Barbin je v pogovoru za tiskovno agencijo TASS uradno zanikal navedbe o ruskih ozemeljskih pretentijah po Grenlandiji. Izjava je sledila nedavnim trditvam novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ponovno obudil razpravo o strateškem pomenu otoka in domnevnih ruskih načrtih za širitev vpliva na tem območju. Barbin je poudaril, da Moskva nima agresivnih načrtov do svojih arktičnih sosed in da so pogovori o domnevnih arktičnih ambicijah Rusije neutemeljeni. Po njegovih besedah Rusija spoštuje obstoječo suverenost nad otokom, ki je pod dansko upravo, in si prizadeva za ohranitev mirnega sodelovanja v regiji. Diplomatski odziv prihaja v času povečanih napetosti na Arktiki, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostop do naravnih virov. Kljub ruskim zagotovilom zahodne obveščevalne službe in politiki še naprej pozorno spremljajo rusko vojaško prisotnost na severu, medtem ko Trumpova administracija Grenlandijo vidi kot ključno strateško točko za nacionalno varnost Združenih držav Amerike.

Bela hiša je sporočila, da je Iran po diplomatskem pritisku predsednika Donalda Trumpa zaustavil usmrtitve 800 protestnikov, kar je privedlo do zmanjšanja napetosti med državama. Trump je pred tem zagrozil z vojaškim posredovanjem zaradi krvavega zatiranja demonstracij, vendar so štiri arabske države — Savdska Arabija, Katar, Združeni arabski emirati in Kuvajt — sprožile intenzivna pogajanja z obema stranema. Te države so izrazile globoko zaskrbljenost, da bi morebitni ameriški napadi destabilizirali celotno regijo Perzijskega zaliva in ogrozili njihovo varnost. Zaradi umirjanja razmer in zmanjšanja nevarnosti vojaškega spopada, ki bi lahko prekinil dobavo energentov, so svetovne cene nafte padle za več kot štiri odstotke. Cena nafte brent se je pocenila za skoraj tri dolarje, kar odraža optimizem trgov glede stabilizacije zaliva. Kljub temu pa ameriški finančni minister Scott Bessent ostaja previden, saj ZDA trenutno preiskujejo sumljiva nakazila velikih količin denarja s strani iranskega vodstva, kar bi lahko nakazovalo na pripravljanje na morebiten kolaps režima. Dodatne napetosti povzročajo iranske vojaške dejavnosti v tujini, saj so ZDA ostro kritizirale sodelovanje Teherana na skupnih pomorskih vajah z Rusijo, Kitajsko in Južno Afriko. Po navedbah Washingtona so tovrstni manevri v času notranje krize v Iranu nesprejemljivi in škodujejo regionalni stabilnosti. Ameriška administracija še naprej pozorno spremlja razmere v državi, medtem ko arabski zavezniki nadaljujejo svojo vlogo posrednikov za preprečitev neposrednega konflikta.

Ameriške sile so v Karibskem morju zasegle šesto plovilo, povezano z Venezuelo, s čimer administracija predsednika Donalda Trumpa stopnjuje pritisk na naftno industrijo te južnoameriške države. Obalna straža Združenih držav Amerike se je na tanker Veronica vkrcala v četrtkovih zgodnjih jutranjih urah, kar je potrdila ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem. Operacija, ki so jo posnele vojaške kamere, je vključevala helikoptersko podporo in hiter vstop posebnih enot na krov plovila. Zaseg tankerja je del širše ameriške strategije blokade, katere namen je preprečiti promet sankcioniranih plovil, ki prevažajo venezuelske naftne derivate. Združene države Amerike s temi ukrepi neposredno omejujejo finančne vire režima Nicolása Madura, saj naj bi bili prihodki od prodaje nafte ključni za vzdrževanje njegove oblasti. Poleg tankercev so bili v regiji opaženi tudi nosilci plina, kar nakazuje na širši nadzor nad energetskimi potmi v bližini zaliva Maracaibo. Najnovejši ukrep sledi nizu podobnih operacij v zadnjih tednih, s katerimi želi Washington vzpostaviti popoln nadzor nad gibanjem energentov v regiji. Poteza odraža zaostrovanje zunanje politike ZDA do Venezuele, ki vključuje tako ekonomske sankcije kot tudi neposredne vojaške posredovanja na morju. Mednarodna javnost pozorno spremlja dogajanje, saj tovrstni zasegi vplivajo na stabilnost svetovnih naftnih trgov in povečujejo napetosti v Latinski Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z aktivacijo zakona o vstaji (Insurrection Act) iz leta 1807, da bi v Minneapolis poslal vojaške sile za zadušitev protestov proti operacijam zveznega urada za priseljevanje in carine (ICE). Odločitev sledi stopnjevanju napetosti po 7. januarju 2026, ko je agent urada ICE med operacijo "Metro Surge" ubil 37-letno prebivalko Renee Good. Predsednik je poudaril, da bo vojsko uporabil, če lokalni politiki ne bodo vzpostavili reda, kar predstavlja pomembno eskalacijo v odnosi med zvezno oblastjo in zvezno državo. Guverner Minnesote Tim Walz je predsednika pozval k umiritvi retorike, medtem ko so pravni strokovnjaki in lokalni voditelji izrazili močno nasprotovanje morebitni napotitvi vojske. Čeprav zakon iz 19. stoletja predsedniku omogoča uporabo aktivnih vojaških enot za izvajanje zakonov v izrednih razmerah, kritiki opozarjajo, da bi bila tovrstna poteza tvegana in bi lahko sprožila ustavno krizo. Bela hiša je medtem kritizirala guvernerja Walza in demokrate v Minnesoti zaradi njihovega odziva na nemire. Dogajanje v Minneapolisu je del širšega nasprotovanja povečani prisotnosti zveznih agentov na ulicah ameriških mest. Če bi Trump dejansko uporabil omenjeni zakon, bi bil to prvi primer tovrstne vojaške posredovanja po letu 1992. Napetosti ostajajo visoke, saj so državni uradniki že napovedali pravne ukrepe, če bo predsednik poskušal zaobiti lokalno avtoriteto z uporabo zveznih oboroženih sil.

Tajvan in Združene države Amerike sta podpisala ključen trgovinski sporazum, ki predvideva znižanje ameriških uvoznih carin z 20 na 15 odstotkov. V zameno za ugodnejše pogoje trgovanja so se tajvanska podjetja, ki delujejo na področju polprevodnikov, zavezala k investicijam v ZDA v skupni višini vsaj 250 milijard dolarjev. Ta korak je namenjen predvsem razvoju domače ameriške proizvodnje kritične tehnologije in krepitvi gospodarskih vezi med Washingtonom in Tajpejem. Sporazum prihaja v času zaostrenih globalnih trgovinskih pogojev in predstavlja neposreden odgovor na carinsko politiko, ki jo je vpeljala administracija Donalda Trumpa. Glavni poudarek dogovora je na industriji polprevodnikov, ki velja za strateško najpomembnejši sektor za obe državi. Tajvanska stran si s tem zagotavlja stabilnejši dostop do ameriškega trga, medtem ko ZDA zmanjšujejo odvisnost od uvoza komponent. Dogovor sledi širšemu trendu selitve proizvodnje in kapitala v ZDA, kar so v preteklosti že storila nekatera evropska farmacevtska podjetja. Takšni sporazumi kažejo na novo realnost mednarodne trgovine, kjer so znižanja carin pogojena z neposrednimi kapitalskimi vložki v lokalno gospodarstvo, kar vpliva na celotno dobavno verigo visokotehnoloških izdelkov.

Medtem ko ZDA razmišljajo o morebitnih vojaških udarih na Iran, je Katar sprejel previdnostne ukrepe na letalskem oporišču Al Udeid, ki ga upravljajo ZDA, in delno evakuiral osebje zaradi naraščajočih regionalnih napetosti. Aktivisti poročajo, da je bilo v protestih v Iranu ubitih že več kot 2.500 ljudi, medtem ko predsednik Trump pošilja sporočila iranskim protestnikom in premika nekatere vojake iz Bližnjega vzhoda. Spet drugi trdijo, da obstajajo številni znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo podpisal proklamacijo, s katero je uvedel 25-odstotne uvozne carine na določene napredne računalniške čipe, vključno z Nvidiinim modelom H200 in AMD-jevim MI325X. Ukrep, ki temelji na določilih zakona o širitvi trgovine iz leta 1962 zaradi vprašanj nacionalne varnosti, cilja predvsem na polprevodnike, ki se v ZDA uvozijo z namenom ponovnega izvoza na tretje trge, kot je Kitajska. Kljub novi dajatvi je Trumpova administracija odobrila prodajo Nvidiinih čipov H200 na Kitajsko, vendar pod strogimi pogoji, ki vključujejo omejitve količin in obvezno prednostno oskrbo ameriškega trga. Sočasno z uvedbo carin so Združene države Amerike s Tajvanom sklenile obsežen trgovinski sporazum, vreden 250 milijard dolarjev, ki predvideva povečanje proizvodnje polprevodnikov na ameriških tleh. V zameno za obsežne naložbe tajvanskih podjetij, med katerimi izstopa velikan TSMC, bodo recipročne carine med državama omejene na 15 odstotkov, določeni ključni izdelki, kot so zdravila in deli za letala, pa bodo povsem izvzeti iz dajatev. Ta poteza je del širše strategije za zmanjšanje odvisnosti od tujih dobavnih verig in spodbujanje domače industrije. Medtem ko se Južna Koreja in druge zaveznice spopadajo z morebitnimi posledicami nove trgovinske politike, Trump stopnjuje pritisk tudi na druge države. Predsednik je napovedal možnost uvedbe do 500-odstotnih carin na blago iz držav, ki še naprej kupujejo rusko nafto, kar bi lahko močno prizadelo trgovinsko menjavo z Indijo. Vrhovno sodišče ZDA je medtem odložilo odločanje o ustavnosti predsednikovih pooblastil za uvajanje carin do 16. januarja, kar ohranja pravno negotovost glede dolgoročne veljavnosti teh ukrepov.

Zvezno prizivno sodišče je razveljavilo odločitev nižjega sodišča o izpustitvi Mahmuda Khalila iz imigracijskega zapora, kar je omogočilo njegovo ponovno aretacijo in morebitno deportacijo. Odločitev je bila sprejeta z razmerjem glasov 2 proti 1. Odvetniki Mahmuda Khalila načrtujejo pritožbo na to odločitev. Sodišče je odločilo, da okrožno sodišče nima pristojnosti, dokler postopki na imigracijskem sodišču niso zaključeni.