Ameriški senat je z izidom 51 proti 50 zavrnil predlog zakona, ki bi omejil pooblastila predsednika Donalda Trumpa za nadaljevanje vojaških operacij v Venezueli. Ključno vlogo pri glasovanju je imel podpredsednik ZDA JD Vance, ki je z odločilnim glasom prekinil izenačenje, potem ko sta se republikanska senatorja Josh Hawley in Todd Young po močnem pritisku Bele hiše pridružila strankarski liniji. Demokrati so razpravo sprožili po nedavni ameriški operaciji, v kateri so vojaki zajeli venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je v Washingtonu povzročilo globoka politična razhajanja glede ustavnih pooblastil za vodenje vojne. Hkrati se v ZDA zaostruje politični boj pred jesenskimi vmesnimi volitvami. V Kaliforniji so demokrati dosegli sodno zmago, saj je sodišče dovolilo uveljavitev novega zemljevida volilnih okrajev, ki bi stranki lahko prinesel pet dodatnih sedežev v predstavniškem domu. Demokratski strategi obenem krepijo upe za prevzem večine v senatu, pri čemer stavijo na močne kandidate v zveznih državah, kot sta Severna Karolina in Aljaska, kjer bi lahko izkoristili trenutno politično ozračje, ki ga označujejo za neugodno za republikance. Napetosti se stopnjujejo tudi znotraj republikanskih vrst in v odnosu do administracije. Senatorja Lisa Murkowski je iz Københavna javno obljubila, da bo blokirala vsakršen Trumpov poskus priključitve Grenlandije, bodisi s finančnimi sredstvi bodisi s silo. Medtem demokratski poslanci v predstavniškem domu že napovedujejo obsežne parlamentarne preiskave in morebitno kazensko odgovornost za ključne člane Trumpove administracije, vključno s Stephenom Millerjem, v primeru, da po volitvah prevzamejo večino v spodnjem domu kongresa.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval retoriko glede uporabe domače vojaške sile in zagrozil z aktivacijo zakona o uporu (Insurrection Act) v odgovor na proteste v Minneapolisu. Gre za ukrep, ki velja za skrajno sredstvo in bi omogočil napotitev aktivnih vojaških enot na ameriške ulice za obvladovanje civilnih nemirov. Trumpove izjave so v javnosti in političnih krogih sprožile precejšen preplah, saj kritiki opozarjajo na tveganje povzročitve kaosa in globoke krize v državi. V petek je Trump sicer nekoliko ublažil svoja stališča in novinarjem pojasnil, da trenutno ne vidi razloga za uporabo omenjenega zakona. Kljub temu je poudaril, da bi ga brez oklevanja uporabil, če bi ocenil, da je to potrebno. Njegova prvotna grožnja je sledila incidentu, v katerem je zvezni agent ustrelil moškega v nogo, kar je še dodatno zaostrilo razmere v Minneapolisu. Napetosti odražajo širši trend v Trumpovi administraciji, ki se v zadnjem času spopada s številnimi notranjepolitičnimi izzivi, vključno s protesti, pravnimi bitkami in kritikami glede ravnanja z državnimi organi. Odločitev o morebitni uporabi vojske proti lastnim državljanom ostaja eno najbolj spornih vprašanj njegovega mandata, saj močno posega v ustavna načela in tradicijo ločevanja vojaške in civilne oblasti.

Zvezno sodišče v Kolumbijskem okrožju je v sredo izdalo začasno odredbo, ki norveškemu energetskemu velikanu Equinor omogoča nadaljevanje gradnje projekta Empire Wind ob obali New Yorka. Odločitev predstavlja pomembno pravno zmago za industrijo vetrnih elektrarn na morju v pravnem sporu z administracijo predsednika Donalda Trumpa. Sodišče je s tem ugodilo zahtevi podjetja Empire Offshore Wind LLC, ki je tožbo vložilo po tem, ko so bila dela na projektu Long Island začasno ustavljena. Gradnja projekta se lahko tako nemudoma nadaljuje, medtem ko se pravni postopki glede okoljskih in regulatornih vprašanj, ki jih je izpostavila zvezna vlada, nadaljujejo. Projekt Empire Wind velja za enega ključnih stebrov strategije zvezne države New York za prehod na obnovljive vire energije, vendar se je znašel pod pritiskom nove zvezne politike, ki je do tovrstnih energetskih rešitev bolj skeptična. Odločitev sodišča po mnenju analitikov stabilizira investicijsko okolje za obnovljive vire energije v Združenih državah Amerike. Kljub prizadevanjem zvezne administracije za omejitev projektov vetrnih elektrarn na morju, sodstvo za zdaj ohranja veljavnost predhodno izdanih dovoljenj, kar omogoča izvajanje načrtovanih infrastrukturnih del brez večjih zamud.

Ameriško ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS) je v sredo zvečer preklicalo odločitev o nenadnem krčenju proračuna za programe na področju duševnega zdravja in odvisnosti v višini 1,9 milijarde dolarjev. Prvotna torkova odločitev Agencije za storitve na področju zlorabe substanc in duševnega zdravja (SAMHSA) o prekinitvi približno 2.000 nepovratnih sredstev je povzročila kaos med izvajalci pomoči na terenu, ki so opozarjali na neposredno ogroženost najranljivejših skupin prebivalstva. Preklic sredstev je predstavljal neposreden udarac agendi Roberta F. Kennedyja mlajšega, ministra za zdravje, ki si v okviru nove Trumpove administracije prizadeva za agresivno prestrukturiranje zdravstvenih agacij. Kennedy mlajši je predlagal ukinitev SAMHSA in njeno priključitev novi agenciji, imenovani Administracija za zdravo Ameriko (AHA). Kritiki in strokovnjaki so ob objavi krčenj opozarjali, da bi takšne poteze povzročile povečanje števila smrti zaradi prevelikih odmerkov in propad mreže za preprečevanje samomorov. Kljub ponovni vzpostavitvi financiranja v četrtek zgodaj zjutraj med humanitarnimi organizacijami ostaja precejšnja negotovost. Številni izvajalci, ki skrbijo za brezdomce in odvisnike, so poročali o zmedi pri prejemanju uradnih obvestil, kar otežuje dolgoročno načrtovanje storitev. Dogodek odraža širšo nestabilnost znotraj ameriškega zdravstvenega sistema ob začetku mandata nove administracije, ki se poslužuje nepredvidljivih proračunskih rezov.

Agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo izvedli hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega dnevnika Washington Post, v okviru preiskave o odtekanju zaupnih vladnih informacij. Ministrstvo za pravosodje je pojasnilo, da je operacija del širšega postopka proti pogodbeniku Pentagona, ki je obtožen nezakonite odtujitve klasificiranih dokumentov. Med preiskavo v Virginiji so agenti novinarki zasegli mobilni telefon, dva prenosna računalnika in pametno uro, kar je v novinarskih krogih sprožilo nemudne varnostne ukrepe za zaščito virov. Časnik Washington Post je bil obveščen, da Natanson in uredništvo nista neposredni tarči preiskave, vendar je odgovorni urednik Matt Murray dejanje označil za izjemno agresivno in globoko zaskrbljujoče. Novinarka Natanson je v zadnjem času intenzivno poročala o spremembah v zvezni upravi pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, pri čemer je zaradi obsežne mreže virov znotraj vlade pridobila vzdevek šepetalka zvezni vladi. Civilnodružbene organizacije in zagovorniki svobode tiska opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko resno ohromili raziskovalno novinarstvo v Združenih državah Amerike. Dogodek je povzročil preplah med drugimi ameriškimi poročevalci, ki so začeli dodatno varovati svoje naprave in se posvetovati s pravnimi službami. Čeprav preiskave o odtekanju zaupnih podatkov niso redke, preiskava doma aktivne novinarke pomeni stopnjevanje vladnih prizadevanj za nadzor nad informacijami. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti glede varnostnih vprašanj in vloge medijev pri nadzoru izvršilne veje oblasti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zaprosil za odložitev morebitnih načrtov za ameriški vojaški napad na Iran. Kot poroča časnik The New York Times, ki se sklicuje na visoke uradnike v Washingtonu, so se Netanjahuju pri tem pozivu pridružile tudi ključne arabske države. Skupni cilj teh prizadevanj je preprečiti izbruh obsežne regionalne vojne, ki bi lahko sledila nenadzorovanemu stopnjevanju napetosti po morebitnem ameriškem posredovanju. Do pogovora med voditeljema je prišlo v sredo, ko je Trump javno izjavil, da so se po njegovih informacijah poboji protestnikov v Iranu ustavili in da Teheran trenutno ne načrtuje novih usmrtitev. Čeprav viri niso natančno opredelili razlogov za nenadno spremembo Netanjahujeve drže, poročila nakazujejo na naraščajočo zaskrbljenost na Bližnjem vzhodu glede nepredvidljivih posledic vojaškega udara. Arabske države naj bi opozorile, da bi ameriški napad lahko destabiliziral celotno regijo in ogrozil njihovo varnost. Ta diplomatski premik predstavlja zanimiv preobrat v odnosih med ZDA in Izraelom, saj sta državi v preteklosti pogosto usklajevali ostrejšo retoriko in vojaške grožnje Teheranu. Dejstvo, da je prav Netanjahu, ki velja za enega najostrejših kritikov iranskega režima, zaprosil za zadržanost, kaže na kompleksnost trenutne geopolitične situacije in morda na tiho usklajevanje med regionalnimi tekmeci, ki si ne želijo vojne neposredno na svojih mejah.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek zagrozil z uporabo zakona o uporu (Insurrection Act), ki bi mu omogočil namestitev aktivnih vojaških enot na ulice Minneapolisa. Grožnja je odziv na stopnjevanje protestov proti zvezni službi za priseljevanje in carine (ICE), ki so izbruhnili po tem, ko je zvezni agent v sredo ustrelil in ranil moškega. Trump je lokalne politike v Minnesoti obtožil nesposobnosti pri obvladovanju razmer ter protestnike označil za poklicne agitatorje in upornike, ki ovirajo delo zveznih organov. Napetosti v mestu so narasle po incidentu, v katerem je agent ministrstva za domovinsko varnost med prometno kontrolo ustrelil venezuelskega priseljenca. Po navedbah zveznih oblasti so trije moški agenta napadli z lopato za sneg in držalom za metlo, vendar te trditve še niso bile neodvisno potrjene. V odgovor na streljanje se je zbralo več sto protestnikov, ki so se spopadli s policijo in agenti mejne patrulje, pri čemer so uporabili pirotehnična sredstva, organi pregona pa solzivec. Lokalni in državni voditelji v Minnesoti so se ostro odzvali na predsednikove namere in izrazili nasprotovanje povečani prisotnosti zveznih sil. Čeprav Trump trdi, da je zakon o uporu uporabilo že mnogo predsednikov pred njim, pravni strokovnjaki in nekateri uradniki v njegovi administraciji opozarjajo na zapletene pravne posledice in morebitno zlorabo vojske za notranje kazensko pregonstvo. Dogajanje v Minneapolisu predstavlja nov vrhunec v napetih odnosih med zvezno vlado in posameznimi zveznimi državami glede vprašanj migracijske politike in policijskih pooblastil.

Deset tisoč ljudi se je v petek ob zori zbralo pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike v Havani, da bi obsodili ameriško posredovanje v Venezueli in zahtevali izpustitev nekdanjega predsednika Nicolása Madura. Protestniki so na trgu Joseja Martíja izražali nasprotovanje dejanjem Washingtona, ki so privedla do Madurovega zajetja in smrti 32 kubanskih častnikov v sosednji državi. Shoda se je udeležil tudi kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel, ki je dogodek označil za odgovor na grožnje miru in suverenosti v regiji. Napetosti med Havano in Washingtonom so se stopnjevale po 3. januarju, ko so ameriške sile v okviru operacije aretirale Madura, ki se zdaj sooča z obtožbami zaradi trgovine z drogami. Kuba, ki velja za ključno zaveznico venezuelskega režima, ameriško operacijo interpretira kot neposreden napad na svoje interese in suverenost Venezuele. Protesti so se odvili v času zaostrenih gospodarskih sankcij, ki jih je proti otoku uvedla administracija predsednika Donalda Trumpa. Zbrana množica je v t. i. antiimperialistični tribuni zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in prenehanje vmešavanja v notranje zadeve latinskoameriških držav. Kubansko zunanje ministrstvo je poudarilo, da gre za vprašanje nacionalnega ponosa, medtem ko ZDA vztrajajo pri legitimnosti svojih dejanj v boju proti mednarodnemu kriminalu. Shod predstavlja enega največjih javnih izkazov podpore Madurovemu režimu na Kubi v zadnjem obdobju.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal možnost uporabe zakona o vstaji iz leta 1807 (Insurrection Act) v odgovor na stopnjevanje protestov v Minneapolisu. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da namerava z uporabo vojaške sile ali zvezne narodne garde ustaviti domnevne profesionalne provokatorje in upornike, ki naj bi napadali uslužbence urada za priseljevanje in carine (ICE). Po njegovih besedah bodo zvezne sile posredovale, če lokalni politiki v zvezni državi Minnesota ne bodo zagotovili spoštovanja zakona. Protesti v Minneapolisu so se razširili po incidentih, povezanih s streljanjem uslužbencev ICE, kar je v mestu sprožilo preplah in ogorčenje. Namestnik generalnega tožilca Todd Blanche je proteste proti domnevnim zlorabam urada na družbenih omrežjih označil za vstajo. Zakon o vstaji predsedniku omogoča, da v izjemnih okoliščinah za namene domačega kazenskega pregona razporedi vojsko, vendar se tak ukrep v ameriški zgodovini uporablja izjemno redko. Kljub Trumpovim trditvam, da so nekateri predsedniki ta zakon uporabili več desetkrat v enem mandatu, zgodovinski podatki kažejo, da je bil zakon v celotni zgodovini ZDA uporabljen približno tridesetkrat. Pravni strokovnjaki poudarjajo, da bi takšna poteza predstavljala drastičen poseg v pristojnosti posameznih zveznih držav, hkrati pa opozarjajo na potencialne pravne izzive glede ustavnosti takšnega ukrepanja v kontekstu civilnih protestov.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji (Insurrection Act), ki bi mu omogočil napotitev zvezne vojske na ulice Minneapolisa. Do napovedi je prišlo po stopnjevanju napetosti in spopadih med protestniki ter varnostnimi organi, ki jih je sprožila smrt Renee Good v operaciji urada za priseljevanje in carine (ICE) 7. januarja. Trump je v objavah na družbenih omrežjih poudaril, da želi s tem ukrepom končati nemire, čeprav je kasneje podal nasprotujoče si izjave o neposredni potrebi po takšnem posegu. Napetosti v zvezni državi Minnesota so se stopnjevale že pred zadnjimi dogodki, saj sta zvezni državi Minnesota in Illinois prejšnji teden vložili tožbo proti zvezni vladi zaradi operacij ICE. Protesti so usmerjeni proti metodam dela zveznih agentov, ki jih kritiki označujejo za neustavne in pretirano nasilne. Predsednik Trump vztraja pri strogi politiki priseljevanja in zagovarja uporabo zvezne sile za vzpostavitev reda, kar je sprožilo buren odziv javnosti in pravnih strokovnjakov glede meja predsedniških pooblastil. Uporaba vojske na domačih tleh je v Združenih državah Amerike izjemno redek in pravno kompleksen ukrep. Čeprav Trump zatrjuje, da je vojaško posredovanje nujno za ustavitev nasilja, guvernerji in lokalni uradniki takšni potezi večinoma nasprotujejo. Poleg vprašanj nacionalne varnosti se predsednik obenem ukvarja še z razkritjem svojega novega načrta za zdravstveno varstvo, kar nakazuje na poskus preusmeritve pozornosti z nemirov na druge zakonodajne prioritete.

Kanadski premier Mark Carney je z uradnim Pekingom sklenil obsežen trgovinski dogovor, ki predvideva znatno znižanje carin na kitajska električna vozila v zameno za odpravo omejitev pri izvozu kanadske repice, prašičjega mesa in morskih sadežev. Po novih pravilih bo Kanada opustila 100-odstotne carine, ki jih je leta 2024 uvedla vlada Justina Trudeauja, in jih nadomestila s 6,1-odstotno stopnjo, ki je omejena na kvoto 49.000 vozil letno. Ta poteza pomeni preobrat v kanadski zunanjetrgovinski politiki in odmik od strožjih ukrepov, ki jih uveljavljajo Združene države Amerike. Odločitev je v Kanadi sprožila val kritik, zlasti s strani opozicije in predstavnikov avtomobilske industrije. Premier Ontaria Doug Ford je dogovor ostro obsodil, medtem ko kritiki opozarjajo na morebitne dolgoročne posledice za domačo proizvodnjo vozil in varnostne pomisleke glede kitajske tehnologije. Carney zagovarja odločitev s trditvijo, da Kanada za razvoj lastnega konkurenčnega sektorja električnih vozil potrebuje dostop do inovativnih partnerjev in njihovih dobavnih verig. Dogovor prihaja v času zaostrenih odnosov med zahodnimi zavezniki in Kitajsko glede subvencioniranja industrije. Kanadsko popuščanje bi lahko povzročilo napetosti v odnosih z administracijo Donalda Trumpa, ki zagovarja politiko zaščite severnoameriškega trga. Kanada s tem korakom išče ravnovesje med zaščito svojih kmetov, ki so bili močno prizadeti zaradi kitajskih povračilnih ukrepov, in potrebo po cenejšem dostopu do tehnologij za zeleni prehod.

Ameriški predsednik Donald Trump je s prijetjem venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegove soproge sprožil val mednarodnih odzivov, pri čemer kritiki trdijo, da gre za poskus uveljavljanja ameriške imperialistične moči nad naravnimi viri države. Trumpova administracija je akcijo prvotno utemeljila z obtožbami, da je Maduro vodil narkokartel, vendar se je retorika po aretaciji hitro preusmerila k vprašanju nadzora nad venezuelsko naftno industrijo. Kljub obljubam o stabilizaciji in obnovi energetskega sektorja, so kritiki prepričani, da takšne poteze povečujejo politično ranljivost Združenih držav Amerike in tvegajo dodatne regionalne nemire. Trumpova namera, da bi ameriška podjetja prevzela ključno vlogo pri upravljanju venezuelskih naftnih polj, se vse bolj interpretira kot neposredno prilaščanje virov, kar v regiji sproža negotovost. Dogajanje predstavlja pomemben preobrat v odnosih med Washingtonom in Caracasom, saj so bili predhodni pogovori osredotočeni na domnevno vpletenost Madura v trgovino z mamili. Zdajšnja osredotočenost na energetski sektor potrjuje strahove nekaterih analitikov, da so bili prvotni razlogi za vojaško posredovanje le pretveza za dolgoročne gospodarske interese ZDA v južnoameriški regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je dodatno zaostril retoriko glede svojih načrtov za aneksijo Grenlandije in zagrozil z uvedbo novih carin državam, ki bi se uprle njegovim priključitvenim nameram. V petkovi izjavi v Beli hiši je poudaril, da je pripravljen uporabiti trgovinske ukrepe kot kazen za tiste države, ki ne bodo sledile ameriškim interesom glede tega strateškega otoka. Njegove izjave so povzročile nov val zaskrbljenosti v mednarodni skupnosti, zlasti v Evropski uniji, kjer nekatere države članice že preventivno krepijo svojo vojaško prisotnost na območju. Napetosti so se stopnjevale po neuspešnih diplomatskih pogovorih v začetku leta, ko je Washington vztrajal pri strateškem pomenu otoka za nacionalno varnost ZDA. Trumpova administracija trdi, da bi brez ameriškega nadzora nad Grenlandijo to ozemlje lahko prevzeli Rusija ali Kitajska, kar naj bi predstavljalo neposredno grožnjo zahodnemu zavezništvu. Danska, pod katero ozemlje spada, je v odgovor na prejšnje grožnje že izdala ukaze svoji vojski za zaščito suverenosti, kar stopnjuje možnost neposrednega konflikta. Medtem ko se vodstvo Evropske unije uradno še vedno odziva zadržano in poskuša situacijo prikazati kot manj resno, pa dejanski premiki enot in najnovejše grožnje s carinami kažejo na resno gospodarsko in politično krizo med ZDA in njihovimi tradicionalnimi zavezniki. Grožnja s carinami neposredno cilja na države, ki podpirajo dansko suverenost nad otokom, kar bi lahko močno zamajalo temelje svetovne trgovine in stabilnost znotraj zveze NATO.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi nedavnimi izjavami povzročil precejšnje premike na finančnih trgih, ko je namignil, da Kevin Hassett ne bo imenovan za novega predsednika Federalnih rezerv (Fed). Trump je med dogodkom v Beli hiši izpostavil, da je Hassett izjemen pri nastopih na televiziji, medtem ko uradniki centralne banke običajno ne govorijo veliko. Zaradi tega si predsednik želi, da bi Hassett ostal na svojem trenutnem položaju gospodarskega svetovalca, saj bi ga v primeru selitve na čelo Feda v javni komunikaciji izgubil. Te izjave so takoj spremenile napovedi na stavnicah glede prihodnjega vodstva ameriške centralne banke. Možnosti Kevina Warsha za prevzem vodilnega mesta so poskočile na 54 odstotkov, medtem ko so možnosti Hassetta strmoglavile na vsega 16 odstotkov. Investitorji ocenjujejo, da bi bil Warsh na položaju predsednika Feda bolj naklonjen strožji denarni politiki, kar je povzročilo takojšnjo rast vrednosti ameriškega dolarja in padec cen zlata. Odločitev o novem vodji Federalnih rezerv bo po pričakovanjih sprejeta še ta mesec. Trumpovo javno kolebanje in poudarjanje pomena medijske prisotnosti njegovih svetovalcev kaže na netipičen pristop k izbiri najvišjih finančnih uradnikov v državi. Ta negotovost vpliva na globalne finančne tokove, saj trgi pričakujejo jasnejšo smer glede prihodnjih obrestnih mer v Združenih državah Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je med nagovorom v Beli hiši napovedal uvedbo trgovinskih carin za države, ki ne bodo podprle načrta Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Trump je poudaril, da je ta arktični otok ključnega pomena za ameriško nacionalno varnost, pri čemer v prizadevanjih za dosego tega cilja ni izključil niti uporabe sile. Predsednikove trditve o nujnosti posredovanja temeljijo na domnevni prisotnosti tujih sil v bližini otoka. V nasprotju s Trumpovimi navedbami je poveljnik danske skupne arktične komande (JAC) sporočil, da v bližini Grenlandije niso opazili nobenih kitajskih ali ruskih plovil. Danske oblasti so s tem neposredno zavrnile večkratne trditve ameriškega predsednika o dejavnostih tujih mornaric v regiji, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose med Washingtonom in Københavnom glede suverenosti otoka. Napoved carinskih sankcij predstavlja stopnjevanje Trumpove strategije uporabe gospodarskega pritiska za doseganje zunanjepolitičnih in ozemeljskih ciljev. Grenlandija ostaja pod dansko suverenostjo kot avtonomno ozemlje, danska vlada pa je že v preteklosti večkrat zavrnila kakršno koli možnost prodaje ali predaje otoka, kar Trumpove grožnje postavlja v okvir resnih mednarodnih trenj.

Nova javnomnenjska raziskava, ki jo je za medijsko mrežo CNN izvedel inštitut SSRS, razkriva prevladujoče nezadovoljstvo ameriške javnosti z delovanjem predsednika Donalda Trumpa v prvem letu njegovega povratka v Belo hišo. Rezultati ankete kažejo, da večina državljanov meni, da se predsednik posveča napačnim prednostnim nalogam, kar se odraža v negativni oceni skoraj vseh vidikov njegove administracije. Takšen trend odraža globlje družbene delitve, ki so se v Združenih državah Amerike stopnjevale skozi celotno prvo leto mandata. Kritike so usmerjene predvsem v predsednikovo osredotočenost na vprašanja, ki jih volivci ne dojemajo kot ključna za blaginjo države. Raziskava poudarja, da se Trump sooča s težavami pri ohranjanju podpore tudi pri nekaterih temah, ki so bile v preteklosti temelj njegovega političnega programa. Negativen sentiment javnosti je razviden v večini demografskih skupin, kar predstavlja velik izziv za nadaljnje izvajanje njegove politike v preostanku mandata. Sinteza podatkov kaže, da se ameriška javnost spopada z nezaupanjem do političnega vrha, kar je neposredna posledica polarizacije in kontroverznih potez administracije. Medtem ko se predsednik osredotoča na gospodarske ukrepe in carinske vojne, večji del prebivalstva meni, da so te prioritete zgrešene. Ta razkorak med delovanjem Bele hiše in pričakovanji javnosti ostaja ena osrednjih točk politične nestabilnosti v državi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da so kijevski pogajalci odpotovali v Združene države Amerike na ključne pogovore o varnostnih jamstvih v okviru Washingtonskega načrta za končanje vojne. Ukrajinska stran si prizadeva za konkretizacijo dogovorov, ki bi jih lahko podpisali že prihodnji teden ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Delegacijo vodi Rustem Umerov, osredotočena pa je na zagotavljanje dolgoročne stabilnosti in varnosti Ukrajine po morebitnem premirju. Medtem ko potekajo diplomatska prizadevanja v tujini, se Ukrajina sooča s kritičnimi razmerami na domačih tleh. Zaradi obsežnih poškodb energetske infrastrukture in hudega mraza so številni deli države, vključno s prestolnico Kijev, ostali brez električne energije. Zaradi pomanjkanja ogrevanja in nevarnih razmer so v Kijevu zaprli šole, civilno prebivalstvo pa se spopada z izjemno težkimi bivanjskimi pogoji v zimskem času. Diplomatski pritisk se stopnjuje, saj administracija Donalda Trumpa vztraja pri hitri rešitvi konflikta. Ukrajinski vrh poudarja, da je cilj pogovorov v ZDA doseči dostojen mir, ki ne bi ogrozil suverenosti države. Hkrati pa v Kijevu upajo na hitro ukrepanje mednarodne skupnosti pri obnovi uničenega energetskega omrežja, ki je nujno za preživetje prebivalstva.

Reza Pahlavi, sin pokojnega iranskega šaha, ki živi v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, je izrazil trdno prepričanje, da bodo trenutni množični protesti v Iranu privedli do strmoglavljenja islamske republike. Po njegovih besedah so nemiri, ki so se razširili po državi, jasen pokazatelj želje ljudstva po spremembi političnega sistema. Pahlavi je ob tem pozval k odločnejšim mednarodnim ukrepom in neposrednemu posredovanju Združenih držav Amerike, ki bi po njegovem mnenju pospešila proces demokratizacije. Pozivi k posredovanju so se od začetka protestov konec decembra stopnjevali, saj Pahlavi ocenjuje, da iranske oblasti ne bodo prostovoljno odstopile od moči. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Teheranu in drugih mestih krepijo spopadi med protestniki in varnostnimi silami, kar povzroča dodatno nestabilnost v regiji. Pahlavi poudarja, da je podpora zahodnih sil ključna za uspeh opozicijskih gibanj v državi. Odzivi mednarodne skupnosti ostajajo deljeni, medtem ko se ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa odziva z zaostreno retoriko proti teheranskemu režimu. Situacija v Iranu vpliva na širšo geopolitično sliko Bližnjega vzhoda, kjer se interesi velikih sil neposredno prepletajo z usodo iranske teokracije. Pahlavi sicer ostaja ena izmed osrednjih figur iranske diaspore, ki si prizadeva za vrnitev k sekularni ureditvi države.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je v petek jasno sporočil Združenim državam Amerike, da Havana ne bo pristala na nikakršna pogajanja ali dogovore, ki bi temeljili na prisili, ustrahovanju ali zunanjih pritiskih. V svojem govoru na komemoraciji za 32 ubitih Kubancev je poudaril, da je njegova država pripravljena na dialog, vendar izključno pod pogoji popolne enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja suverenosti obeh držav. Predsednik Díaz-Canel je v svojem nastopu neposredno nagovoril administracijo Donalda Trumpa in opozoril, da se Kuba ne bo uklonila agresivni politiki. Izjavil je, da se bo država v primeru napada borila s silovito odločnostjo, saj ne dopušča posegov v svoje notranje zadeve. Njegove besede odražajo zaostritev retorike med državama, ki sledi obdobju ponovnega vzpostavljanja diplomatskih napetosti po zamenjavi oblasti v Washingtonu. Diplomatski odnosi med Havano in Washingtonom ostajajo napeti, saj kubanska stran vztraja pri odpravi gospodarskega embarga kot predpogoju za dolgoročno stabilizacijo odnosov. Diaz-Canel je ponovil, da Kuba ne išče konflikta, vendar pa pod nobenim pogojem ne bo sprejela vloge podrejenega partnerja v mednarodnih pogajanjih, kar predstavlja uradno stališče kubanskega političnega vrha glede prihodnjega sodelovanja z ameriško stranjo.

Delegacija ameriškega kongresa, ki so jo sestavljali predstavniki obeh strank, je obiskala Dansko, kjer se je srečala s premierko Mette Frederiksen. Namen obiska je bil umiriti napetosti, ki so nastale po napovedih predsednika Donalda Trumpa o morebitnem nakupu ali celo vojaškem zavzetju Grenlandije. Člani delegacije so izrazili jasno podporo danski suverenosti nad otokom in opozorili, da bi kakršna koli uporaba sile lahko povzročila nepopravljivo škodo zavezništvu NATO. Obisk so spremljali protesti v Københavnu, kjer so se zbrali državljani pod geslom "Grenlandija pripada Grenlandcem". Medtem ko je predsednik Trump Grenlandijo označil za ključno strateško prioriteto nacionalne varnosti, so se v Združenih državah Amerike zvrstile javnomnenjske raziskave, ki kažejo na močno nasprotovanje volivcev takšnim nameram. Še posebej izrazito je nasprotovanje uporabi vojaške sile, ki jo zavrača kar 86 odstotkov vprašanih Američanov, vključno z večino republikanskih volivcev. Kljub trditvam Bele hiše, da so vse možnosti odprte, so danski in grenlandski uradniki ponovno poudarili, da Grenlandija ni naprodaj. Gre za avtonomno ozemlje v okviru Kraljevine Danske, vprašanje pa je povzročilo redek trenutek enotnosti med demokrati in republikanci v kongresu, ki se spopadajo z diplomatskimi posledicami predsednikovih izjav.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši gostil okroglo mizo, namenjeno predstavitvi obsežnih naložb v zdravstveni sistem na podeželju. Osrednja tema razprave je bila izvajanje programa za preoblikovanje podeželskega zdravstva (Rural Health Transformation Program), prek katerega bodo zvezne države začele prejemati sredstva v povprečni višini 200 milijonov dolarjev. Na dogodku so sodelovali tudi nekateri republikanski poslanci, ki se pred novembrskimi vmesnimi volitvami spopadajo z zahtevnimi kampanjami za ponovno izvolitev. Sredstva v skupni vrednosti 50 milijard dolarjev, ki so bila vključena v zakon One Big Beautiful Bill Act kot dodatna spodbuda, so namenjena predvsem izboljšanju dostopnosti in znižanju stroškov zdravstvenih storitev v odročnih skupnostih. Po navedbah administracije bo v tem mesecu razdeljenih prvih 10 milijard dolarjev, pri čemer se bodo zneski za posamezne države gibali med 145 in 281 milijoni dolarjev. Predsednik Trump je naložbo izpostavil kot dokaz zavezanosti svoje administracije krepitvi podeželja, kar je ključni del njegove predvolilne strategije. Kljub ambicioznim načrtom pa se v javnosti pojavljajo dvomi o zadostnosti teh sredstev. Kritiki in strokovnjaki opozarjajo, da predlagana milijardna naložba morda ne bo zadostovala za nevtralizacijo učinkov znatnih zmanjšanj proračunskih sredstev za program Medicaid. Na dogodku je sodeloval tudi administrator centrov za storitve Medicare in Medicaid (CMS) Mehmet Oz, ki je poudaril pomen učinkovite porabe dodeljenih sredstev za dolgoročno stabilnost zdravstvenih domov na podeželju.

Dvostrankarska delegacija ameriškega kongresa je obiskala Koebenhavn, kjer je izrazila odločno podporo Danski in Grenlandiji v luči prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za priključitev tega avtonomnega ozemlja. Obisk enajstih članov kongresa predstavlja neposreden zakonodajni odziv na predsednikove namere, s čimer so zaveznici zagotovili, da v ameriški politiki obstaja močno nasprotovanje enostranskim ozemeljskim spremembam. Delegacija se je sestala z danskimi in grenlandskimi predstavniki prav v času, ko so se napetosti zaradi Trumpovih izjav o nacionalni varnosti močno stopnjevale. Predsednik Trump je medtem zaostril svojo retoriko in napovedal možnost uvedbe trgovinskih carin proti državam, ki bi nasprotovale ameriškemu prevzemu otoka. Svojo grožnjo je utemeljil s trditvijo, da je nadzor nad Grenlandijo ključen za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je to strategijo primerjal s svojimi preteklimi pritiski na evropske države, kot sta Francija in Nemčija, s čimer je povzročil dodatno nelagodje v mednarodni diplomaciji in sprožil vprašanja o stabilnosti čezatlantskih odnosov. Kljub temu da je posebni odposlanec Jeff Landry izrazil prepričanje, da bo posel o prevzemu sklenjen, danska vlada in lokalne oblasti v Nuuku ostajajo neomajne pri zavračanju kakršnih koli pogajanj o prodaji otoka. Evropske države so se na grožnje odzvale s povečano vojaško prisotnostjo in opazovalnimi misijami nad Arktiko, kar kaže na resnost položaja. Trenutni spor ne predstavlja le diplomatskega izziva, temveč tudi potencialno grožnjo svetovni trgovinski ureditvi zaradi napovedanih kazenskih gospodarskih ukrepov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši ponovno poudaril svojo namero o priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike in zagrozil z uvedbo kazenskih carin državam, ki bi nasprotovale njegovim načrtom. Trump je zatrdil, da je nadzor nad to arktično otoko ključnega pomena za ameriško nacionalno varnost, pri čemer v boju za uveljavitev svojih interesov ne izključuje niti vojaškega posredovanja. Napovedi o morebitnih carinah so povzročile dodatne napetosti v mednarodni skupnosti, zlasti znotraj zavezništva NATO. Danska in Grenlandija sta se na napovedi odzvali z ostrimi protesti, medtem ko se nekateri zavezniki trudijo ohraniti diplomatsko pot za reševanje spora. Nemčija je ob tem pozvala k enotnosti in poudarila pomen diplomacije v času naraščajočih geopolitičnih tveganj. Kljub naraščajočemu odporu v domači in tuji javnosti Trump vztraja, da bo vsak odpor proti njegovim ozemeljskim ambicijam povzročil gospodarske ali politične posledice za države, ki pri projektu ne bodo sodelovale. Razmere se dodatno zaostrujejo, saj nekatere države članice zveze NATO na otok že pošiljajo vojaške enote, da bi zavarovale svoje interese v regiji. Grenlandija, ki je sicer avtonomno ozemlje pod dansko suverenostjo, postaja osrednja točka spora med Washingtonom in evropskimi zavezniki, kar resno spodkopava stabilnost čezatlantskih odnosov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek, 16. januarja 2026, stopnjeval pritiske na mednarodno skupnost glede svoje namere o ameriškem prevzemu nadzora nad Grenlandijo. Državam, ki njegovega načrta ne bodo podprle, je zagrozil z uvedbo novih uvoznih carin. Trump je v izjavi v Beli hiši poudaril, da so Združene države Amerike otok nujno potrebujejo za zagotavljanje nacionalne varnosti, podrobnosti o tem, katere države bi lahko bile tarče teh ukrepov, pa Washington za zdaj še ni razkril. Napovedi o morebitnih gospodarskih sankcijah so prišle v času povečanih napetosti znotraj zveze NATO. Medtem ko nekatere evropske države v znak podpore Danski na otok pošiljajo vojaške enote, je delegacija ameriškega kongresa obiskala Kopenhagen, da bi Danski in Grenlandiji izrazila podporo pri ohranjanju trenutnega statusa. Trumpova administracija grenlandsko vprašanje obravnava kot strateško prioriteto, kar sproža hude diplomatske spore z evropskimi zavezniki. Danska stran je ameriške težnje že večkrat zavrnila, vendar Trump vztraja, da bo uporabil trgovinske vzvode za dosego svojih ciljev. Poteza ponovno poudarja nepredvidljivost ameriške zunanje politike in pripravljenost administracije, da uporabi carine kot politično orodje. Analitiki opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko resno omajali čezatlantsko sodelovanje in povzročili nove trgovinske vojne.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji (Insurrection Act), ki bi mu omogočil napotitev zvezne vojske na ulice Minneapolisa v zvezni državi Minnesota. Grožnja je odgovor na stopnjevanje protestov, ki so izbruhnili po dveh ločenih streljanjih, v katera so bili vpleteni zvezni agenti, med drugim ubitje 37-letne Američanke Renee Good s strani agenta urada ICE 7. januarja. Trump je guvernerja Tima Walza in župana Jacoba Freya obtožil nesposobnosti pri obvladovanju "profesionalnih provokatorjev", ki po njegovih besedah napadajo agente urada za priseljevanje. Kljub prvotnim ostrim tonom je predsednik Trump v petek nekoliko omilil svoje stališče in izjavil, da trenutno ni potrebe po uporabi tega zakona, vendar je poudaril, da ga bo uporabil, če bo to po njegovem mnenju potrebno. Poznavalci opozarjajo, da pogoji za uporabo tega izrednega zakona niso izpolnjeni, medtem ko novinarka Maggie Haberman iz časnika New York Times opozarja na resnost predsednikovih namer. Trump je ob robu dogajanja izrazil tudi podporo venezuelski opozicijski voditeljici Marii Corini Machado. Napetosti v Minnesoti so del širšega spora med zvezno vlado in lokalnimi oblastmi glede vloge in pooblastil urada ICE. Protestniki v Minneapolisu zahtevajo odgovornost zveznih agentov za nasilje, medtem ko Trumpova administracija dogajanje opisuje kot upor, ki zahteva vojaško posredovanje. Odločitev o morebitni uporabi zakona o vstaji bi pomenila redek precedens v ameriški notranji politiki in bi verjetno sprožila dodatne ustavne spore.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši napovedal možnost uvedbe trgovinskih carin za države, ki ne podpirajo njegovega načrta za ameriški prevzem nadzora nad Grenlandijo. Trump, ki se je samooklical za »kralja carin«, je tovrstne ukrepe izpostavil kot sredstvo pritiska na mednarodno skupnost. Izjave so bile podane med srečanjem o zdravstvenem varstvu, vendar so hitro prešle na področje zunanje in trgovinske politike, kar je sprožilo nove razprave v okviru zavezništva Nato. Predsednikovo vztrajanje pri nadzoru nad tem strateškim avtonomnim danskim ozemljem temelji na prepričanju, da bi morala biti Grenlandija pod suverenostjo Združenih držav Amerike. Trump je ponovil svojo pripravljenost za uporabo gospodarskih vzvodov proti tretjim državam, ki bi ovirale njegovo namero o aneksiji otoka. Njegove besede nakazujejo na stopnjevanje agresivne trgovinske politike v zameno za doseganje ozemeljskih in strateških ciljev. Odzivi na Trumpove grožnje so v mednarodni javnosti sprožili zaskrbljenost glede prihodnosti čezatlantskih odnosov in stabilnosti svetovne trgovine. Analitiki opozarjajo, da bi uporaba carin kot diplomatskega pritiska za ozemeljsko širitev lahko povzročila resna trenja med zavezniki, zlasti z Dansko in drugimi članicami Evropske unije, ki Grenlandijo vidijo kot neločljiv del danskega kraljestva.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal pomilostitev nekdanje guvernerke Portorika Wande Vazquez Garced, ki je bila vpletena v odmevno zvezno preiskavo korupcije in nezakonitega financiranja kampanje. Vazquez Garced je avgusta lani priznala krivdo za sprejetje podkupnine v obliki donacije tujega državljana za svojo politično kampanjo leta 2020. Izrek kazni, pri katerem so zvezni tožilci zahtevali enoletno zaporno kazen, je bil predviden za konec letošnjega meseca. Pomilostitev vključuje tudi soobtožene v primeru, med katerimi sta nekdanji agent FBI in venezuelski bankir. Slednji je bil obsojen zaradi podkupovanja guvernerke, mediji pa ob tem izpostavljajo, da je bankirjeva hči donirala 3,5 milijona dolarjev Trumpovemu super PAC-u. Bela hiša je odločitev utemeljila z navedbami o domnevno politično motiviranem pregonu, čeprav je Vazquez Garced prva nekdanja guvernerka v zgodovini tega ameriškega ozemlja, ki je uradno priznala storitev kaznivega dejanja. Wanda Vazquez Garced je funkcijo guvernerke opravljala med letoma 2019 in 2021, njena politična kariera pa je bila zaznamovana s številnimi pravnimi težavami. Trumpova poteza je v ameriški javnosti sprožila nove razprave o uporabi predsedniških pooblastil za pomilostitev oseb, ki so povezane z velikimi finančnimi donatorji. Kritiki opozarjajo na vprašljivost etičnih standardov pri tovrstnih odločitvah tik pred koncem mandata ali ob ključnih političnih premikih.

Direktor ameriške obveščevalne agencije CIA John Ratcliffe se je v četrtek srečal z vršilko dolžnosti predsednice Venezuele Delcy Rodríguez v Caracasu, poroča New York Times, ki se sklicuje na ameriške uradnike. Srečanje je potrdil tudi Reuters.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Tajvan in Združene države Amerike sta po devetih mesecih pogajanj uspešno sklenila sporazum o vzajemnih carinah, ki se bodo znižale na 15 odstotkov in se ne bodo seštevale z obstoječimi stopnjami. Tajvan je s tem postal prva država na svetu, ki ji je Washington zagotovil najugodnejši status v okviru 232. člena ameriške zakonodaje za polprevodnike in njihove derivate. Dogovor vključuje tudi zavezo o naložbah v višini 500 milijard ameriških dolarjev, pri čemer bodo tajvanska podjetja neposredno investirala 250 milijard, preostalo polovico pa bo v obliki kreditnih jamstev zagotovila tajvanska vlada. Nova carinska ureditev postavlja tajvanska podjetja v enakopraven konkurenčni položaj z industrijo na Japonskem in v Južni Koreji, kar je ključnega pomena za tradicionalne industrijske panoge, kot sta strojegradnja in ladjedelništvo. Polprevodniški sektor, ki predstavlja hrbtenico tajvanskega gospodarstva, bo z novim statusom pridobil dolgoročno stabilnost in predvidljivo poslovno okolje na ameriškem trgu. Analitiki poudarjajo, da sporazum utrjuje vlogo otoka kot ključnega člena v ameriški dobavni verigi za visoko tehnologijo in umetno inteligenco. Kljub kritikam opozicije glede višine naložbenih obveznosti, vlada v Tajpeju poudarja, da so pogoji ugodnejši od pričakovanih. Medtem ko se kitajski izvoz v ZDA sooča z bistveno višjimi obremenitvami, ki lahko dosežejo tudi do 72 odstotkov, Tajvan z novim sporazumom zmanjšuje tveganja trgovinskih vojn. Dogovor ne prinaša le gospodarskih koristi, temveč ima tudi močan geopolitični pomen, saj poglablja strateško partnerstvo med državama v obdobju globalnih trgovinskih napetosti.

Najnovejša raziskava javnega mnenja Politbarometer, ki jo je objavila nemška televizija ZDF, razkriva, da kar 78 odstotkov nemških državljanov vidi politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa kot neposredno grožnjo obstoju in stabilnosti zveze Nato. Rezultati kažejo na močno zaskrbljenost v največjem evropskem gospodarstvu glede prihodnosti čezatlantskega zavezništva. Anketiranci so izrazili pričakovanje, da bi morala Evropska unija zavzeti odločnejše stališče in se jasneje odzvati na morebitne kršitve mednarodnega prava. Takšna visoka stopnja pesimizma odraža zaostrene odnose med Berlinom in Washingtonom, ki so se v zadnjem obdobju stopnjevali zaradi Trumpovih kritik na račun obrambnih izdatkov evropskih zaveznic. Strah pred destabilizacijo varnostne arhitekture v Evropi je postal prevladujoč motiv v nemškem političnem prostoru. Podatki kažejo, da Trumpova brezkompromisna politika moči povzroča resne dvome o zanesljivosti Združenih držav Amerike kot ključne partnerice v okviru Severnoatlantskega zavezništva.

Združene države Amerike so v letu 2025 prvič po več kot petdesetih letih zabeležile negativno neto migracijo, kar je neposredna posledica stroge priseljenske politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Po poročilu instituta Brookings se ocene neto migracije gibljejo med ničlo in odlivom približno 295.000 ljudi. Čeprav so se deportacije pod novo upravo močno okrepile, poročilo navaja, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov zaradi ostrejših pogojev za pridobitev vizumov in podaljšanih postopkov obdelave vlog. Strožji ukrepi so močno prizadeti študente in visoko usposobljene strokovnjake, zlasti iz Indije, ki predstavlja ključni vir delovne sile za ameriški tehnološki sektor. Analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajen trend upadanja števila priseljencev negativno vplival na zaposlovanje v kritičnih sektorjih, kot so tehnologija, zdravstvo in visoko šolstvo. Kljub negotovosti glede prihodnjih političnih usmeritev študija napoveduje, da se bo trend negativne neto migracije verjetno nadaljeval tudi v letu 2026. Na političnem področju se vplivi teh sprememb že kažejo v razpravah o življenjskih stroških. Republikanska stranka trdi, da množične deportacije in manjše število migrantov neposredno zmanjšujejo povpraševanje na nepremičninskem trgu, kar naj bi vodilo do nižjih najemnin in cen stanovanj v večjih metropolah. Podatki kažejo, da so se cene nepremičnin znižale v 14 od 20 mest z največjim deležem nezakonitih priseljencev, kar administracija uporablja kot dokaz uspešnosti svoje gospodarske politike pred prihajajočimi volitvami.

Rusija je od administracije Združenih držav Amerike zahtevala jasen odgovor na predlog predsednika Vladimirja Putina o enoletnem neformalnem podaljšanju sporazuma Novi START (New START). Gre za zadnji še veljavni dogovor o nadzoru nad jedrskim orožjem med državama, ki omejuje število nameščenih strateških jedrskih konic in njihovih nosilcev. Moskva opozarja, da se veljavnost pogodbe izteče 5. februarja, medtem ko iz Washingtona in s strani takratnega predsednika Donalda Trumpa še ni bilo uradne potrditve ali odziva na predlagane pogoje. Situacija je kritična, saj bi iztek sporazuma brez ustreznega naslednika ali podaljšanja pomenil konec desetletij prizadevanj za omejevanje oboroževalne tekme, ki so se začela že v obdobju hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo. Pogovori o morebitnem nasledniku so zastali, k čemur so dodatno prispevale napetosti zaradi konflikta v Ukrajini. Brez pogodbenega okvira bi državi izgubili možnost vzajemnih inšpekcij in preglednosti nad arzenali, kar bi lahko vodilo v nepredvidljivo eskalacijo. Zgodovinski pomen teh pogajanj sega v leto 1969, ko sta Washington in Moskva kljub ideološkim razlikam spoznala nujnost stabilnega in predvidljivega okvira za omejevanje jedrske moči. Trenutni molk Bele hiše glede Putinove ponudbe vnaša negotovost v mednarodno varnostno okolje, saj so pogajalske skupine obeh strani pod velikim časovnim pritiskom, da preprečijo popoln zlom nadzora nad oborožitvijo.

Po poročanju Fox News-a je ameriški predsednik Donald Trump sprejel medaljo Nobelove nagrade za mir od venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado med njenim obiskom v Beli hiši. Podrobnosti o srečanju in predaji nagrade so razkrile različne ruske in ukrajinske medijske hiše.

Hollywoodska zvezdnika Matt Damon in Ben Affleck sta ponovno združila moči v novem kriminalnem trilerju z naslovom Prepad (The Rip), ki je po prihodu na pretočno platformo Netflix požel izjemno zanimanje javnosti in kritikov. Film, v katerem igralca upodabljata detektiva, je na spletni strani Rotten Tomatoes debitiral z visokimi ocenami, gledalci pa na družbenih omrežjih izpostavljajo predvsem dramatičen konec in intenzivne prizore streljanja. Kljub nekaterim kritikam o osnovni zasnovi zgodbe so odzivi večinoma pozitivni, kar potrjuje uspešnost njunega ponovnega sodelovanja. Kritiki film opisujejo kot kakovostno pretočno zabavo, ki temelji na močni kemiji med glavnima igralcema. Čeprav nekateri recenzenti opozarjajo, da bi film lahko bolje izkoristil svoj potencial, se večina strinja, da gre za enega vidnejših naslovov v trenutni Netflixovi ponudbi. Uspeh filma bi lahko pomenil tudi pomemben mejnik v sodelovanju med uveljavljenimi filmskimi ustvarjalci in pretočnimi velikani, saj njuna pogodba z Netflixom nakazuje na nove smeri v filmski industriji. Projekt Prepad sledi njunemu prejšnjemu skupnemu delu in utrjuje status obeh igralcev kot magnetov za občinstvo v žanru kriminalk. Gledalci film že uvrščajo na sezname obveznih ogledov, k čemur so pripomogle tudi pohvale glede vizualne podobe in režije, ki kljub nekaterim žanrskim klišejem ohranja napetost do samega konca.

Ameriški predsednik Donald Trump bo po poročanju tujih tiskovnih agencij v sodelovanju z guvernerji več severovzhodnih zveznih držav uvedel kapico na cene električne energije za gospodinjstva. Odločitev je odgovor na strmo naraščanje stroškov električne energije, ki ga povzroča povečano povpraševanje zaradi širjenja podatkovnih centrov tehnoloških velikanov po vsej državi. Načrtovana intervencija predvideva, da bodo tehnološka podjetja prevzela večji del finančnega bremena za povečane stroške v omrežju, namesto da bi te stroške v celoti prenesli na končne porabnike. Ta ukrep velja za neposreden poseg v energetski trg, s katerim želi administracija ublažiti inflacijske pritiske na prebivalstvo in preprečiti politično škodo pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Kritiki opozarjajo, da bi takšna politika lahko negativno vplivala na javne komunalne storitve in dolgoročne investicije v energetsko infrastrukturo. Kljub temu Trump vztraja pri nujnosti zaščite državljanov pred visokimi računi, ki so posledica digitalne transformacije in umetne inteligence, ki zahtevata ogromne količine energije.

Ameriški predsednik Donald Trump je odložil načrtovani vojaški napad na Iran po neposrednem pozivu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Po poročanju tujih medijev je Netanjahu ameriško administracijo opozoril, da izraelski obrambni sistemi morda ne bi zmogli prestrezati vseh povračilnih ukrepov Teherana, saj so bili v preteklem letu močno obremenjeni. Izraelska stran je izrazila zaskrbljenost, da iranski režim brez dolgotrajne vojaške kampanje ne bi hitro propadel, kar povečuje tveganje za varnost Izraela v primeru omejenega napada. Administracija predsednika Trumpa je ob tem izpostavila, da je glavni cilj Združenih držav Amerike prisiliti Teheran k prekinitvi represije nad lastnim prebivalstvom. Trump je v izjavah za javnost zatrdil, da se je nasilje nad protestniki v Iranu umirilo, čeprav ameriške obveščevalne službe po nekaterih navedbah temu oporekajo. Kot znak morebitnega popuščanja Teherana je bilo izpostavljeno odlaganje usmrtitve političnega zapornika Arpana Soltanija, kar v Beli hiši interpretirajo kot pozitiven signal. Čeprav so ameriški uradniki predhodno nakazovali na možnost povračilnega ukrepa v roku 24 ur, je bila odločitev o napadu začasno ustavljena. Poleg Izraela so zaskrbljenost izrazile tudi države Perzijskega zaliva, ki se bojijo širše regionalne destabilizacije. Situacija ostaja napeta, saj Trumpova administracija še naprej zahteva konkretne dokaze o spremembi politike Teherana, hkrati pa ohranja vojaško pripravljenost v regiji.

Slovaški predsednik vlade Robert Fico je začel delovni obisk v Združenih državah Amerike, kjer se bo v soboto v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. O srečanju je javnost obvestil urad slovaške vlade, obisk pa je primarno osredotočen na krepitev bilateralnega sodelovanja med državama na področju energetike. Osrednji dogodek obiska poleg srečanja s Trumpom predstavlja podpis medvladnega sporazuma o sodelovanju na področju jedrske energetike. Slovaška načrtuje gradnjo nove jedrske elektrarne v sodelovanju z ameriškimi partnerji, kar bi dolgoročno povečalo energetsko neodvisnost države. Podpis dokumenta bo potekal v Washingtonu, preden se bo premier odpravil na Florido. Fico je v ZDA odpotoval v četrtek popoldne, srečanje v Mar-a-Lagu pa velja za potrditev tesnejših političnih vezi med Bratislavo in Washingtonom pod vodstvom sedanje ameriške administracije. Razprava bo po pričakovanjih tekla tudi o drugih ključnih globalnih vprašanjih in gospodarskem sodelovanju.

Poljska javna zgodovinska ustanova je pričela s pripravami na popis osebnih in materialnih izgub, ki jih je država utrpela zaradi sovjetske vojaške agresije in povojne prevlade Sovjetske zveze. Varšava s tem odpira pot za morebitno uradno zahtevo po vojnih odškodninah od Ruske federacije, kar bi lahko še dodatno zaostrilo že tako napete odnose med državama. Namestnik zunanjega ministra Władysław Teofil Bartoszewski je ob tem poudaril, da poljska vlada vprašanja vojnih reparacij za škodo, povzročeno v času Sovjetske zveze, nikoli ni obravnavala kot zaključeno poglavje. Projekt vključuje natančno dokumentiranje in katalogizacijo vseh oblik uničenja, od neposrednih žrtev vojaških operacij do dolgoročne gospodarske škode, ki je bila posledica podreditve Moskvi po drugi svetovni vojni. Dokumentacija bo služila kot pravna in zgodovinska podlaga za morebitne mednarodne odškodninske zahtevke. Poljske oblasti so podobne korake že pred časom sprožile tudi v odnosu do Nemčije, s čimer želijo celostno urediti vprašanje zgodovinskih krivic in povojne obnove. Analitiki ocenjujejo, da so ti koraki del širše strategije poljske zunanje politike, ki si prizadeva za priznanje odgovornosti za dejanja iz preteklosti. Čeprav so možnosti za dejansko izplačilo s strani Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah majhne, Varšava vztraja pri formalizaciji zahtevkov. Takšne poteze so v skladu z dolgoletnimi prizadevanji poljskih institucij za ohranjanje zgodovinskega spomina in uveljavljanje pravičnosti za žrtve totalitarnih režimov.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je dosegla dogovor s Konferenco katoliških škofov ZDA (USCCB), ki bo tujim duhovnikom, redovnikom in drugim verskim delavcem omogočil lažje pridobivanje vizumov za delo v Združenih državah Amerike. Dogovor je bil sklenjen po pogovorih med Trumpom in nadškofom Paulom Coakleyjem, ki vodi USCCB. Verska skupnost je to potezo pozdravila kot ključno za nemoteno delovanje cerkvenih institucij, ki se zanašajo na mednarodno osebje. Istočasno so se v javnosti znova pojavila ugibanja o zdravstvenem stanju in življenjskem slogu 79-letnega predsednika. Robert F. Kennedy Jr., ameriški sekretar za zdravje, je izrazil začudenje nad predsednikovo vitalnostjo glede na njegove znane prehranjevalne navade, ki vključujejo redno uživanje hitre hrane in dietnih gaziranih pijač. Kljub kritikam glede diete je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt julija 2025 sporočila, da so podrobni zdravniški pregledi potrdili, da Trump nima znakov popuščanja srca ali ledvic, čeprav so mu diagnosticirali blago kronično vensko popuščanje. Trump te navedbe o svojem odličnem zdravju redno uporablja kot politično orodje v primerjavi s svojimi političnimi nasprotniki, predvsem Joejem Bidnom. Čeprav so njegovi prehranski vzorci, ki po navedbah nekdanjih svetovalcev temeljijo na štirih glavnih skupinah – McDonald'su, KFC-ju, pici in dietni coli – pogosto tarča kritik medicinske stroke, predsednik vztraja pri svoji kondicijski pripravljenosti za vodenje države. Ta dvojnost med osebno disciplino in politično močjo ostaja ena osrednjih tem njegovega mandata.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je napovedal ostrejšo politiko za zaščito ameriškega dolarja kot vodilne svetovne rezervne valute, kar nekateri analitiki označujejo za sodobno različico Monroejeve doktrine. Njegova strategija je usmerjena predvsem proti državam skupine BRICS, v kateri imata ključno vlogo Kitajska in Rusija. Trump namerava omejiti vpliv teh držav v obeh Amerikah in preprečiti prizadevanja za dedolarizacijo, s katero želijo te države zmanjšati odvisnost od ameriškega finančnega sistema. Podatki Mednarodnega denarnega sklada kažejo, da se je delež dolarja v svetovnih deviznih rezervah v zadnjih dveh desetletjih znižal z več kot 70 odstotkov na manj kot 60 odstotkov. Medtem ko dolar ostaja ključen za mednarodno trgovino in državna posojila, vzpon Kitajske in njeno povečanje deleža rezerv predstavljata neposreden izziv ameriški finančni moči. Trumpova administracija meni, da je ohranitev prevlade dolarja nujna za ohranitev nizkih stroškov zadolževanja ZDA in izvajanje globalnega finančnega vpliva. Kritiki opozarjajo, da bi lahko agresivni ukrepi, kot so nove carine ali omejitve za države, ki se odmikajo od dolarja, povzročili dodatne napetosti v svetovnem gospodarstvu. Kljub temu Trump poudarja, da je zaupanje v dolar temelj ameriške nacionalne varnosti. Razprave o prihodnosti dolarja kot globalne valute so postale še bolj intenzivne zaradi vprašanj o dolgoročni stabilnosti ameriškega javnega dolga in geopolitičnih premikov na globalnem jugu.

Bela hiša je v uradni izjavi poudarila, da nedavna napoved o napotitvi evropskih vojaških sil na Grenlandijo ne bo vplivala na stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede te strateško pomembne arktične regije. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na tiskovni konferenci pojasnila, da so bili pogovori med ameriškimi uradniki ter visokimi predstavniki Danske in Grenlandije produktivni, vendar Washington ne namerava spreminjati svojih zunanjepolitičnih ciljev. Administracija predsednika Trumpa naj bi po navedbah uradnih virov Grenlandijo še naprej obravnavala kot ključno območje za ameriške nacionalne interese, ne glede na povečano vojaško prisotnost evropskih zaveznic. Sporočilo jasno nakazuje, da Združene države Amerike ne nameravajo odstopiti od svojega vpliva na otoku, ki ga Washington že dlje časa vidi v luči morebitnega odkupa ali vsaj tesnejšega strateškega partnerstva. Napetosti med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede vprašanja suverenosti in nadzora nad Grenlandijo se s tem dodatno stopnjujejo. Medtem ko Danska in lokalne grenlandske oblasti poudarjajo pomen evropskega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti, ameriška stran vztraja pri svoji neodvisni agendi, ki jo narekuje politika 'Amerika na prvem mestu'.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naznanil uradno ustanovitev odbora za mir v Gazi. Gre za organ, ki bo po načrtih ameriške administracije nadziral upravljanje palestinske enklave in bdel nad izvajanjem mirovnega procesa v regiji. Čeprav je predsednik potrdil vzpostavitev telesa, podrobnejših informacij o konkretnih pristojnostih ali časovnici delovanja v javni objavi ni podal. Odbor bo sestavljalo 15 članov, katerih imena naj bi bila po Trumpovih napovedih razkrita v kratkem. Ustanovitev tega organa neposredno predvideva širši mirovni načrt za Gazo, ki ga pripravlja Washington. Odločitev predstavlja pomemben korak v zunanji politiki ZDA do bližnjevzhodnega vprašanja, vendar ostaja nejasno, kako bodo na takšno enostransko imenovanje nadzornega telesa odgovorili lokalni in mednarodni akterji. Uradni Washington naj bi z odborom poskušal vzpostaviti stabilnejšo strukturo upravljanja po končanju aktivnih spopadov. Kljub optimizmu v izjavah predsednika pa kritiki opozarjajo na pomanjkanje jasne vloge palestinskih predstavnikov v tem procesu. Za zdaj vsi nadaljnji koraki ostajajo odvisni od potrditve seznama članov, ki bodo neposredno vplivali na politično prihodnost območja Gaze.

Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Kristalina Georgieva je v intervjuju za agencijo Reuters izjavila, da je organizacija pripravljena podpreti Venezuelo, vendar morajo ključni delničarji sklada najprej uradno priznati vodstvo države. Pogoj za začetek finančne pomoči je tudi uradna prošnja venezuelske vlade, ki pa je z institucijo praktično prekinila stike leta 2019 pod režimom Nicolása Madura. Georgieva je poudarila, da strokovnjaki MDS kljub pomanjkanju komunikacije pozorno spremljajo gospodarske kazalnike v državi. Direktorica sklada je izrazila resno zaskrbljenost nad gospodarskim stanjem v državi, kjer se inflacija ponovno pospešuje, kar bi lahko vodilo v novo obdobje hiperinflacije. Opozorila je tudi na obsežno migracijsko krizo, saj je državo v zadnjih letih zapustilo približno osem milijonov ljudi. Ta demografski odliv je po njenih besedah povzročil večje krčenje gospodarstva kot vojna v Ukrajini, saj je delež izseljenega prebivalstva sorazmerno večji. Poleg razmer v Latinski Ameriki se je Georgieva dotaknila tudi pomena neodvisnosti centralnih bank. Izrazila je jasno podporo predsedniku ameriških zveznih rezerv (Fed) Jeromeu Powllu, ki se sooča s pritiski in preiskavami s strani administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Poudarila je, da je avtonomija finančnih institucij ključna za ohranjanje stabilnosti svetovnega gospodarstva.

Po novi oceni proračunskega urada kongresa (CBO) bi preimenovanje ameriškega obrambnega ministrstva v ministrstvo za vojno, kot je predlagala Trumpova administracija, lahko stalo do 125 milijonov dolarjev. Končni stroški so odvisni od obsega izvedbe preimenovanja.

Demokrati v kongresu so sprožili postopek ustavne obtožbe proti sekretarki za domovinsko varnost Kristi Noem. Državni department je napovedal zamrznitev obdelave vizumov za priseljence iz 75 držav. Nekdanji zvezni tožilec Glenn Kirschner je izrazil zaskrbljujoče opozorilo glede ravnanja Ministrstva za pravosodje pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Republikanski senator Thom Tillis je javno kritiziral Trumpovo ravnanje in dejal, da presega meje, kar bi lahko destabiliziralo gospodarstvo in mednarodne odnose. Prenova Trumpove plesne dvorane je bila ponovno odložena zaradi neizpolnjenih obljub predsednika.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je objavila seznam športnih tekmovanj, ki so uvrščena med "večje športne dogodke", za katere veljajo izjeme pri nedavno uveljavljeni splošni prepovedi izdajanja vizumov. Ta odločitev bo športnikom, trenerjem in spremljevalnemu osebju omogočila vstop v državo za namen udeležbe na specifičnih tekmovanjih, kljub siceršnjim strogim omejitvam potovanj v Združene države Amerike. Seznam izjem vključuje številna profesionalna tekmovanja in turnirje, ki so ključni za ameriško športno industrijo, vendar pa presenetljivo ne vključuje svetovnega prvenstva v nogometu leta 2026 in olimpijskih iger leta 2028. Ukrep je bil sprejet po pritisku športnih lig, ki so si prizadevale za jasnost glede statusa mednarodnih udeležencev v času zaostrenih migracijskih politik. Uradniki so pojasnili, da so te izjeme nujne za nemoten potek profesionalnega športa, ki predstavlja pomemben del gospodarske dejavnosti. Kljub temu odločitev sproža vprašanja o doslednosti vizumske politike, saj nekateri največji svetovni dogodki v prihodnosti vsaj za zdaj niso bili vključeni v to kategorijo posebnih obravnav.

V Washingtonu se je 14. maja končalo trilateralno srečanje med predstavniki Danske, Grenlandije in Združenih držav Amerike, ki je bilo namenjeno krepitvi diplomatskih in gospodarskih vezi. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je v pogovoru za televizijsko mrežo Fox News poudaril trdno politično vez med Dansko in Grenlandijo. Izpostavil je prepričanje, da prebivalci otoka ne bi podlegli finančnim ponudbam ZDA v zameno za suverenost. Minister Rasmussen je srečanje označil za uspešno, vendar je hkrati jasno postavil meje glede ozemeljske celovitosti danskega kraljestva. Razprave so tekle predvsem o varnostnih vprašanjih na Arktiki in povečanju ameriških naložb v lokalno infrastrukturo, kar pa po besedah zunanjega ministra ne pomeni koraka k prodaji ozemlja. Grenlandija ohranja visoko stopnjo avtonomije, a zunanja in obrambna politika ostajata v domeni Kopenhagna. Diplomatski obisk je bil ključen za pomiritev ugibanj o prihodnosti otoka, ki ima zaradi taljenja ledu in dostopa do naravnih virov vse večji geostrateški pomen. Rasmussen je zaključil, da so odnosi z ZDA strateškega pomena, vendar temeljijo na partnerstvu in ne na kupoprodajnih razmerjih, s čimer je odgovoril na pretekle ambicije določenih ameriških političnih krogov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel člane hokejskega moštva Florida Panthers, ki so v letu 2025 ponovno osvojili naslov prvakov lige NHL. Ekipa s Floride je v prestolnico prispela na tradicionalni sprejem po zmagi v finalu Stanleyjevega pokala, kjer so slavili že drugo leto zapored. Predsednik je med slovesnostjo poudaril izjemen športni dosežek moštva in njihovo vztrajnost na poti do zaporednih naslovov. Ob robu dogodka v Ovalni pisarni se je Trump srečal tudi z igralci in vodstvom italijanskega nogometnega kluba Juventus FC, ki so bili prav tako na obisku v Washingtonu. Srečanje s predstavniki torinskega velikana je potekalo 18. junija 2025, kar kaže na pestro diplomatsko in športno dogajanje v predsedniški rezidenci v tem obdobju. Dogodek je služil kot platforma za promocijo mednarodnega športnega sodelovanja in proslavo ameriških športnih uspehov. Sprejemi zmagovalcev severnoameriških profesionalnih lig so v Beli hiši ustaljena tradicija, vendar sta tokratna zaporedna zmaga Floride in prisotnost evropskega nogometnega kolektiva vnesli dodatno težo dogodku. Panthers so s tem potrdili svojo prevlado v hokejskem svetu, medtem ko obisk Juventusa nakazuje na širjenje vpliva evropskega nogometa na ameriškem trgu.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v Beli hiši predala svojo Nobelovo nagrado za mir. Machado je upala, da bo v zameno za nagrado pridobila Trumpovo podporo v Venezueli po padcu Madurovega režima, vendar ni prejela zagotovil.