V Københavnu in več drugih danskih mestih se je danes zbralo na tisoče protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Shod pod osrednjim geslom "Roke stran od Grenlandije" je združil množice, ki so s seboj prinašale danske in grenlandske zastave ter opozarjale na nedotakljivost ozemeljske celovitosti kraljevine. Protestniki so se osredotočili na trg pred mestno hišo v Københavnu, kjer so z vzkliki in transparenti obsodili ozemeljske ambicije Združenih držav Amerike. Po poročanju lokalnih virov so shodi potekali v mirnem, a odločnem vzdušju, udeleženci pa so poudarjali, da največji otok na svetu ni naprodaj in da so Trumpove izjave nespoštljive do prebivalcev Grenlandije. Dogodek odraža širše nezadovoljstvo v danski družbi in politiki po tem, ko je Donald Trump v zadnjem obdobju večkrat javno potrdil svoj interes za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim avtonomnim ozemljem. Danska vlada je predloge sicer že vnaprej zavrnila kot nesmiselne, kar pa ni preprečilo ljudskega izražanja gneva na ulicah.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin za osem evropskih držav, vključno s Švedsko. Ta ukrep je neposredno povezan z njegovimi prizadevanji za odkup Grenlandije od Danske, pri čemer Trump trdi, da bodo carine ostale v veljavi vse do popolne izvedbe nakupa otoka. Napovedane dajatve naj bi začele veljati 1. februarja, kar predstavlja nov stopnjevalni korak v njegovi zunanji in trgovinski politiki. Odzivi gospodarskih strokovnjakov na Švedskem so zadržani; glavni ekonomist pri Kommerskollegium Per Altenberg svetuje mirno kri ter poudarja, da bo takšna poteza verjetno sprožila močno solidarnost med državami članicami Evropske unije. Analitiki ocenjujejo, da Trump s tem manevrom uporablja trgovinske pritiske kot diplomatsko orodje, s katerim želi prisiliti evropske zaveznice k podpori ameriškim teritorialnim ambicijam. Švedska se je na seznamu znašla zaradi svoje podpore Danski pri ohranjanju suverenosti nad Grenlandijo. Čeprav so napovedi povzročile vznemirjenje na trgih, poznavalci opozarjajo, da Evropa trenutno ni povsem enotna glede vprašanja Grenlandije, kar Trump spretno izkorišča. Kljub temu se pričakuje, da nobena od prizadetih osmih držav ne bo popustila pod pritiski Washingtona. Situacija dodatno zaostruje že tako napete odnose med ZDA in EU na področju mednarodne trgovine, kar bi lahko vodilo v povračilne ukrepe s strani Bruslja.

V glavnem mestu Grenlandije, Nuuku, so danes potekali množični protesti proti nameram predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad tem strateškim arktičnim otokom. Protestni pohod skozi središče mesta do ameriškega konzulata je vodil grenlandski premier Jens Frederik Nielsen, ki je z udeležbo jasno izrazil nasprotovanje lokalnih oblasti kakršnim koli poskusom spreminjanja statusa ozemlja pod suverenostjo Danske. Več sto udeležencev je nosilo transparente z napisi, kot sta »Grenlandija ni naprodaj« in »Ne pomeni ne«, s čimer so se odzvali na ponovne diplomatske pritiske iz Washingtona. Premier Nielsen je v svojem nagovoru poudaril, da je Grenlandija odprta za gospodarsko sodelovanje in investicije, vendar odločno zavrača kakršno koli obliko ameriškega prevzema ali kršenja ozemeljske celovitosti. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med lokalno upravo in ameriško administracijo, ki Arktiko vidi kot ključno območje za nacionalno varnost in naravne vire. Čeprav so ZDA v preteklosti že kazale zanimanje za otok, je tokratni neposredni odziv grenlandskega političnega vrha na ulicah Nuuka znak močne nacionalne enotnosti in odločenosti pri obrambi samouprave.

Izvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal uvedbo desetodstotnih kazenskih carin na uvoz blaga iz Danske in več drugih evropskih držav. Ukrep bo po njegovih besedah ostal v veljavi vse do trenutka, ko bo sklenjen sporazum o ameriškem nakupu Grenlandije. Trump je svojo namero naznanil prek družbenih omrežij, kjer je poudaril, da je vprašanje lastništva strateškega otoka ključno za ameriške nacionalne interese. Danska vlada in lokalne oblasti na Grenlandiji so v preteklosti tovrstne predloge že kategorično zavrnile, vendar Trump s stopnjevanjem gospodarskega pritiska ponovno odpira diplomatski spor. Napovedane carine bi lahko močno prizadele evropsko gospodarstvo, saj niso uperjene zgolj proti Danski, temveč širšemu krogu držav, ki po Trumpovem mnenju ovirajo pogajanja o statusu avtonomnega danskega ozemlja. Odnosi med Washingtonom in Københavnom so se zaradi tega vprašanja ohladili že med Trumpovim prvim mandatom, ko je odpovedal uradni obisk na Danskem. Trenutna napoved predstavlja nadaljevanje njegove doktrine uporabe trgovinskih tarif kot vzvoda za doseganje zunanjepolitičnih ciljev, kar povzroča nemir na mednarodnih trgih in znotraj zavezništva NATO.

Več tisoč prebivalcev Danske in Grenlandije se je zbralo na množičnih demonstracijah, s katerimi so izrazili nasprotovanje nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi oziroma nakupu Grenlandije. Osrednji shod je potekal v Köbenhavnu na trgu pred mestno hišo, kjer so protestniki z napisi in vzkliki opozarjali, da otok ni naprodaj. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je število udeležencev na nekaterih lokacijah preseglo celo število aktivnih pripadnikov danske vojske. Napetosti so se stopnjevale zaradi Trumpovih izjav o strateškem pomenu otoka in groženj z uvedbo trgovinskih carin, če Danska ne bi privolila v pogovore o statusu ozemlja. Poleg prestolnice so protesti zajeli tudi druga mesta, med njimi grenlandsko prestolnico Nuuk, kjer so se ljudje odpravili proti ameriškemu konzulatu. Protestniki so obsodili retoriko o aneksiji in poudarili suverenost avtonomnega ozemlja v okviru Danskega kraljestva. Odzivi javnosti odražajo globoko nezadovoljstvo nad diplomatskim pritiskom Washingtona. Poleg vprašanja suverenosti so demonstranti izpostavili tudi okoljska in socialna vprašanja, ki bi jih prinesla večja ameriška vojaška prisotnost. Danska vlada je ob tem ponovila svoje stališče, da Grenlandija ostaja sestavni del kraljestva in da kakršni koli načrti o prodaji niso predmet razprave.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin na blago iz osmih evropskih držav, ki naj bi začele veljati 1. februarja 2026. Ukrep neposredno zadeva Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko in Finsko. Trump je svojo odločitev utemeljil z nasprotovanjem omenjenih držav ameriškim prizadevanjem za prevzem nadzora nad Grenlandijo, kar je označil za vprašanje nacionalne varnosti in preživetja planeta. Napovedane carine se bodo po predsednikovih besedah 1. junija 2026 zvišale na 25 odstotkov, v veljavi pa bodo ostale vse do sklenitve dogovora o "popolnem in celostnem nakupu" Grenlandije s strani Združenih držav Amerike. Trump trdi, da so ZDA skozi zgodovino subvencionirale te države brez ustreznega nadomestila, zdaj pa naj bi Grenlandija postala ključni del ameriškega protiraketnega ščita, t. i. Zlate kupole. Evropske prestolnice so se na napoved odzvale z zaskrbljenostjo in pripravo povračilnih ukrepov. Nemška vlada je že začela posvetovanja z evropskimi partnerji za oblikovanje skupnega odgovora na Washingtonove trgovinske pritiske. Medtem so v grenlandski prestolnici Nuuk potekali množični protesti pod geslom "Grenlandija ni naprodaj", kjer so prebivalci poudarili svojo pravico do samoodločbe in zavrnili možnost ameriške okupacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal uvedbo trgovinskih carin za več držav članic Evropske unije. Ukrep je neposredno povezan z ameriškimi prizadevanji za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je Trump poudaril, da bodo carine ostale v veljavi vse do sklenitve dogovora o »popolni in absolutni prodaji« otoka Združenim državam Amerike. Tarče carinskih omejitev so predvsem države Severne Evrope in tiste članice EU, ki so v Grenlandijo napotile svoje vojaške sile ali izrazile podporo njeni avtonomiji. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je na napovedi odzval z ultimatovom in napovedal usklajen evropski odgovor, če Washington do 1. februarja ne prekliče svoje odločitve. Macron je v objavi na platformi X poudaril, da se osem evropskih držav sooča z neposredno grožnjo, kar zahteva enotno držo celotne Unije proti ameriškemu gospodarskemu pritisku. Stopnjevanje napetosti med zaveznicami kaže na resno zaostritev trgovinskih odnosov, ki presegajo zgolj vprašanje ozemeljske celovitosti. Spor glede Grenlandije se je razširil v širšo trgovinsko vojno, saj Washington uporablja carine kot vzvod za dosego geopolitičnih ciljev. Medtem ko ZDA vztrajajo pri svojih zahtevah po strateškem otoku, evropske prestolnice zavračajo kakršno koli pogojevanje trgovine z ozemeljskimi vprašanji. Napovedani ukrepi naj bi začeli veljati v začetku februarja, kar pušča le malo časa za diplomatsko rešitev spora med Washingtonom in Brusljem.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike februarja uvedle desetodstotne carine na uvoz blaga iz osmih evropskih držav. Odločitev je utemeljil z nasprotovanjem teh držav ameriškim načrtom za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Trump je v svoji objavi izpostavil, da Kitajska in Rusija izkazujeta vse večji interes za to strateško pomembno arktično regijo, zato Washington stopnjuje pritisk na svoje evropske zaveznice, ki ne podpirajo ameriških ambicij. Evropski voditelji so se na napoved odzvali z ostrimi kritikami in poudarili, da gre za povsem napačno potezo, ki spodkopava čezatlantsko sodelovanje. V skupnih izjavah so zatrdili, da ne bodo dopustili izsiljevanja s strani Washingtona in da bodo zaščitili svoje gospodarske interese. Seznam osmih držav, ki bodo tarča novih carin, vključuje tiste, ki so najbolj glasno nasprotovale ameriškim diplomatskim in vojaškim pritiskom na dansko avtonomno ozemlje. Napovedane carine predstavljajo novo zaostritev v trgovinskih odnosih med ZDA in Evropo, ki so že pod pritiskom zaradi geopolitičnih trenj na Arktiki. Analitiki opozarjajo, da bi uvedba takšnih ukrepov lahko sprožila povračilne ukrepe Evropske unije, kar bi vodilo v širšo trgovinsko vojno. Ameriška administracija kljub temu vztraja, da je nadzor nad Grenlandijo ključen za nacionalno varnost ZDA in preprečevanje vpliva rivalskih velesil v regiji.

V več danskih mestih in na Grenlandiji se je zbralo na tisoče protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem nadzora nad to strateško pomembno arktično otoko. Demonstranti so z napisi, kot sta »Roke stran« in »Naj Amerika odide«, opozorili na nesprejemljivost ameriških teženj po suverenosti nad avtonomnim danskim ozemljem. Protesti so odziv na stopnjevanje diplomatskih napetosti, v katere so se vključili tudi ameriški kongresniki. Napetosti na Arktiki so se povečale po Trumpovih izjavah o nujnosti ameriškega nadzora nad otokom zaradi domnevnih groženj nacionalni varnosti, ki naj bi jih predstavljala Rusija in Kitajska. Na Grenlandiji so opazili povečano prisotnost vojaških enot, vključno s pripadniki nemškega Bundeswehra, kar kaže na resnost razmer v regiji. Odnosi med Washingtonom in Københavnom so se močno poslabšali, saj Danska vztraja pri teritorialni celovitosti kraljestva. Dogajanje spremljajo tudi incidenti v Združenih državah Amerike, kjer se predsednik Trump sooča z lastnimi protestniki. Med obiskom tovarne v Michiganu se je predsednik neprimerno odzval na obtožbe protestnika, kar še dodatno zaostruje politično ozračje tako na domačih tleh kot v mednarodni javnosti, ki z zaskrbljenostjo opazuje ameriško zunanjo politiko do arktičnega območja.

Na Danskem in Grenlandiji so potekali množični protesti proti načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem Grenlandije. Protestniki so izrazili nasprotovanje Trumpovim grožnjam in zahtevali, da se prebivalci Grenlandije odločajo o svoji prihodnosti.

Več tisoč ljudi se je v večjih danskih mestih in na Grenlandiji zbralo na protestih proti nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Protestniki so v Köbenhavnu, Aarhusu, Aalborgu in Odenseju izrazili nasprotovanje ideji o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja, pri čemer so poudarjali suverenost otoka. Shodi so se popoldne razširili tudi v Nuuk, glavno mesto Grenlandije. Udeleženci protestov so vzklikali gesla v grenlandščini, med drugim »Kalaallit Nunaat«, kar v prevodu pomeni Grenlandija oziroma dežela Grenlandcev. S tem so želeli poudariti svojo identiteto in zavrniti možnost, da bi otok postal predmet geopolitične kupčije med Združenimi državami Amerike in Dansko. Dogajanje so spremljali številni tuji mediji, ki poročajo o naraščajočem nezadovoljstvu nad retoriko Washingtona. Danska vlada in grenlandske oblasti so že pred protesti večkrat jasno sporočile, da Grenlandija ni naprodaj. Kljub temu so Trumpove izjave povzročile diplomatske napetosti med tesnima zaveznicama v zvezi NATO. Protesti so služili kot simbolna potrditev enotnosti med Dansko in njeno avtonomno pokrajino pri vprašanju ozemeljske celovitosti.

Evropska unija usklajuje odziv na grožnje Donalda Trumpa z uvedbo carin na uvoz iz več evropskih držav zaradi njihovega odziva na njegove težnje po prevzemu Grenlandije. Carine naj bi bile uvedene, ker so te države poslale svoje vojaške enote na območje Grenlandije. Trump je stopnjeval prizadevanja za priključitev Grenlandije ZDA z napovedjo postopne uvedbe carin do 25 odstotkov, dokler ZDA ne bodo kupile otoka.

Francoska televizija FranceTV je objavila posnetke pogovora med francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je potekal v Kijevu 10. maja 2025. Macron je Trumpa obvestil o strinjanju Zelenskega s 30-dnevnim premirjem, pri čemer je Putin podprl idejo o enomesečnem premirju.

Donald Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih uvoznih carin na blago iz osmih evropskih držav, ker naj bi te nasprotovale ameriškemu nadzoru nad Grenlandijo. Finski predsednik Stubb je zaradi te napovedi sklical nujni sestanek o zunanji in varnostni politiki.

V Kopenhagnu in drugih danskih mestih so potekali protesti proti načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda. Protestniki so se zbrali na Trgu mestne hiše v Kopenhagnu in se nato odpravili proti ameriški ambasadi, vzklikali so "Grenland ni naprodaj" in nosili transparente s podobnimi sporočili. Protestom v glavnem mestu Grenlanda, Nuku, se je pridružil tudi premier Grenlanda Jens Frederik Nilsen.

Ameriški predsednik Donald Trump je zaradi spora glede Grenlandije napovedal uvedbo novih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, vključno z Nemčijo. Carine, ki bodo znašale 10 %, naj bi začele veljati 1. februarja. Do zaostritve prihaja kljub načrtovani delovni skupini med Dansko in ZDA, ki bi razpravljala o prihodnosti Grenlandije.

Kanadski premier Mark Carney je ponovno poudaril, da je Grenlandija pod zaščito Nata, s čimer se je odzval na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem prevzemu otoka. Carney je, medtem ko je bil na obisku na Kitajskem, izjavil, da je Kanada kot partnerica Danske zavezana obveznostim o kolektivni obrambi.

Donald Trump je uvedel 10-odstotne carine proti osmi evropskim državam, ki nasprotujejo ameriški pridobitvi Grenlandije. Te države naj bi igrale nevarno igro z nasprotovanjem ameriškim interesom. Med njimi je tudi Danska, pod katero spada ozemlje Grenlandije.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Združene države Amerike so v letu 2025 prvič po več kot petdesetih letih zabeležile negativno neto migracijo, kar je neposredna posledica stroge priseljenske politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Po poročilu instituta Brookings se ocene neto migracije gibljejo med ničlo in odlivom približno 295.000 ljudi. Čeprav so se deportacije pod novo upravo močno okrepile, poročilo navaja, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov zaradi ostrejših pogojev za pridobitev vizumov in podaljšanih postopkov obdelave vlog. Strožji ukrepi so močno prizadeti študente in visoko usposobljene strokovnjake, zlasti iz Indije, ki predstavlja ključni vir delovne sile za ameriški tehnološki sektor. Analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajen trend upadanja števila priseljencev negativno vplival na zaposlovanje v kritičnih sektorjih, kot so tehnologija, zdravstvo in visoko šolstvo. Kljub negotovosti glede prihodnjih političnih usmeritev študija napoveduje, da se bo trend negativne neto migracije verjetno nadaljeval tudi v letu 2026. Na političnem področju se vplivi teh sprememb že kažejo v razpravah o življenjskih stroških. Republikanska stranka trdi, da množične deportacije in manjše število migrantov neposredno zmanjšujejo povpraševanje na nepremičninskem trgu, kar naj bi vodilo do nižjih najemnin in cen stanovanj v večjih metropolah. Podatki kažejo, da so se cene nepremičnin znižale v 14 od 20 mest z največjim deležem nezakonitih priseljencev, kar administracija uporablja kot dokaz uspešnosti svoje gospodarske politike pred prihajajočimi volitvami.

Združene države Amerike so s pošiljanjem signalov o morebitni podpori namestitvi enot zveze Nato v Ukrajini sprožile nove razprave o prihodnosti konflikta. Po navedbah analitikov gre za taktično potezo, s katero želi Washington pritisniti na Rusijo, da bi ta pristala na koncesije glede svojih maksimalističnih ciljev. Posebna odposlanca ZDA za pogovore z Rusijo, Steve Witkoff in Jared Kushner, sta prvič pohvalila načelno pripravljenost Francije in Združenega kraljestva, da ob morebitni prekinitvi ognja v Ukrajino napotita svoje vojake kot del varnostnih jamstev. Pariška deklaracija, ki sta jo podpisali London in Pariz, predvideva sodelovanje evropskih sil v mehanizmu za spremljanje in preverjanje prekinitve ognja pod vodstvom ZDA. Kljub temu ostaja vprašanje uporabe 5. člena severnoatlantske pogodbe odprto. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth je pred tem na sedežu zveze Nato poudaril, da ZDA enot držav članic v Ukrajini ne bodo štele za krite s kolektivno obrambo, niti ne nameravajo tja napotiti lastnih vojakov. Ta premik v retoriki se dogaja v času, ko se zaveznice spopadajo z vprašanjem vzdržnosti ruskih izgub in dolgoročne strategije pomoči Kijevu. Medtem ko nekatere evropske države krepijo svojo vpletenost, Washington uporablja možnost razširitve obrambnega ščita na vojake v Ukrajini kot vzvod v širši geopolitični igri, kjer poskuša uravnotežiti omejevanje Rusije in naraščajočo konkurenco s Kitajsko. Ruska stran je nad temi napovedmi izrazila resno zaskrbljenost, saj bi prisotnost zahodnih sil neposredno vplivala na njene operativne načrte.

Poljska javna zgodovinska ustanova je pričela s pripravami na popis osebnih in materialnih izgub, ki jih je država utrpela zaradi sovjetske vojaške agresije in povojne prevlade Sovjetske zveze. Varšava s tem odpira pot za morebitno uradno zahtevo po vojnih odškodninah od Ruske federacije, kar bi lahko še dodatno zaostrilo že tako napete odnose med državama. Namestnik zunanjega ministra Władysław Teofil Bartoszewski je ob tem poudaril, da poljska vlada vprašanja vojnih reparacij za škodo, povzročeno v času Sovjetske zveze, nikoli ni obravnavala kot zaključeno poglavje. Projekt vključuje natančno dokumentiranje in katalogizacijo vseh oblik uničenja, od neposrednih žrtev vojaških operacij do dolgoročne gospodarske škode, ki je bila posledica podreditve Moskvi po drugi svetovni vojni. Dokumentacija bo služila kot pravna in zgodovinska podlaga za morebitne mednarodne odškodninske zahtevke. Poljske oblasti so podobne korake že pred časom sprožile tudi v odnosu do Nemčije, s čimer želijo celostno urediti vprašanje zgodovinskih krivic in povojne obnove. Analitiki ocenjujejo, da so ti koraki del širše strategije poljske zunanje politike, ki si prizadeva za priznanje odgovornosti za dejanja iz preteklosti. Čeprav so možnosti za dejansko izplačilo s strani Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah majhne, Varšava vztraja pri formalizaciji zahtevkov. Takšne poteze so v skladu z dolgoletnimi prizadevanji poljskih institucij za ohranjanje zgodovinskega spomina in uveljavljanje pravičnosti za žrtve totalitarnih režimov.

Donald Trump je razmišljal o uvedbi novih carin za države, ki nasprotujejo njegovim načrtom o priključitvi Grenlandije.

Bela hiša je v uradni izjavi poudarila, da nedavna napoved o napotitvi evropskih vojaških sil na Grenlandijo ne bo vplivala na stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede te strateško pomembne arktične regije. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na tiskovni konferenci pojasnila, da so bili pogovori med ameriškimi uradniki ter visokimi predstavniki Danske in Grenlandije produktivni, vendar Washington ne namerava spreminjati svojih zunanjepolitičnih ciljev. Administracija predsednika Trumpa naj bi po navedbah uradnih virov Grenlandijo še naprej obravnavala kot ključno območje za ameriške nacionalne interese, ne glede na povečano vojaško prisotnost evropskih zaveznic. Sporočilo jasno nakazuje, da Združene države Amerike ne nameravajo odstopiti od svojega vpliva na otoku, ki ga Washington že dlje časa vidi v luči morebitnega odkupa ali vsaj tesnejšega strateškega partnerstva. Napetosti med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede vprašanja suverenosti in nadzora nad Grenlandijo se s tem dodatno stopnjujejo. Medtem ko Danska in lokalne grenlandske oblasti poudarjajo pomen evropskega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti, ameriška stran vztraja pri svoji neodvisni agendi, ki jo narekuje politika 'Amerika na prvem mestu'.

Številni nemški mediji so poročali o ogorčenju, ki ga je povzročila šala designiranega ameriškega veleposlanika o tem, da bi Islandija postala 52. ameriška zvezna država. Dogodek se je zgodil v času napetih odnosov med ZDA, Grenlandijo in Dansko.

Kanadski premier Mark Carney in kitajski predsednik Xi Jinping sta se v Pekingu zavezala k izboljšanju odnosov med državama, po letih diplomatskih napetosti. Carney je nakazal na pospešeno vdor kitajskih električnih vozil v Severno Ameriko. Kitajska se sooča z nestabilnostjo v Iranu, vključno z grožnjami Donalda Trumpa o 25-odstotnih carinah na trgovinske partnerje Irana.

Združene države Amerike so sporočile, da napotitev evropskih vojakov na Grenlandijo ne bo vplivala na njihove dolgoročne strateške cilje glede tega arktičnega otoka. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je s tem potrdila, da ostaja osredotočena na morebiten nakup Grenlandije, čeprav so tako lokalne oblasti na otoku kot tudi Danska takšne namere že večkrat odločno zavrnile. Ameriška administracija ostaja ravnodušna do nedavnih izvidniških misij evropskih sil v regiji. Evropski vojaki so na otok prispeli v okviru širših prizadevanj za zaščito arktičnih interesov, kar odraža naraščajoče geopolitične napetosti na tem območju. Kljub temu Washington poudarja, da prisotnost zavezniških sil iz Evrope ne spreminja njihovih načrtov ali želje po širitvi ameriškega vpliva na severu. Grenlandija postaja vse pomembnejša zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Danska vlada je v odzivu na ameriške težnje ponovila, da Grenlandija ni naprodaj, in poudarila avtonomijo otoka pri odločanju o lastni prihodnosti. Situacija povzroča določena trenja znotraj transatlantskih odnosov, saj evropske države s svojo vojaško navzočnostjo simbolično potrjujejo suverenost Danske nad tem strateškim ozemljem. Bela hiša za zdaj ne kaže znakov, da bi odstopila od svojih retoričnih ali diplomatskih pritiskov glede statusa otoka.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Nedavne ankete so pokazale, da je podpora politiki množičnih deportacij Donalda Trumpa med neodvisnimi in neodločenimi volivci izjemno nepriljubljena. Trump se sooča z naraščajočo zaskrbljenostjo Američanov glede stroškov življenja in inflacije. Kljub temu, da je Trump zmagal na volitvah leta 2024 in prvič osvojil večino glasov, nekateri volivci postajajo razočarani.

Ameriški predsednik Donald Trump je po neuspešnih pogovorih o prihodnosti Grenlandije zagrozil z uvedbo carin proti državam, ki ne podpirajo priključitve Grenlandije ZDA. Prav tako je znova odprl vprašanje članstva ZDA v Natu, s čimer je stopnjeval pritisk na zaveznike.

Evropska komisija je v četrtek, 15. januarja 2026, uradno odobrila nacionalne obrambne načrte osmih držav članic Evropske unije v okviru programa SAFE (Security Action for Europe). Predlog za finančno pomoč v skupni vrednosti 38 milijard evrov je bil posredovan Svetu EU v dokončno potrditev, nanaša pa se na Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Hrvaško, Ciper, Portugalsko, Romunijo in Španijo. Sredstva so namenjena krepitvi vojaških zmogljivosti in gradnji obrambne infrastrukture, kar predstavlja del širših prizadevanj za neodvisnost evropske varnosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je odločitev označila za pomemben mejnik pri utrjevanju evropske varnosti. Po njenih besedah je Evropska unija v zadnjem letu na področju obrambe napredovala bolj kot v več predhodnih desetletjih skupaj. Program SAFE je ključen instrument, ki državam omogoča dostop do ugodnih finančnih sredstev za modernizacijo njihovih oboroženih sil, kar je v luči spremenjenih geopolitičnih razmer postalo prioriteta povezave. Odobritev teh načrtov sledi obdobju intenzivnih pogajanj in usklajevanj znotraj unije. Medtem ko so nekatere države, zlasti baltske, zagovarjale še večje proračunske izdatke za obrambo v prihodnjem finančnem obdobju, trenutna odobritev pomoči osmerici držav kaže na operativni začetek izvajanja obsežnih obrambnih investicij. Svet EU bo zdaj preučil predlog komisije, pri čemer se pričakuje hitra potrditev zaradi strateškega pomena projektov.

Bela hiša je uradno sporočila, da nedavna napotitev evropskih vojaških sil na Grenlandijo nima nobenega vpliva na dolgoročni cilj predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega nakupa oziroma prevzema otoka. Tiskovna predstavnica ameriške administracije je na novinarski konferenci poudarila, da ameriška strategija in ambicije v regiji ostajajo nespremenjene, ne glede na povečano prisotnost evropskih zaveznikov na tem strateško pomembnem avtonomnem ozemlju Kraljevine Danske. Izjave iz Washingtona nakazujejo na vztrajanje pri geopolitični viziji, ki Grenlandijo vidi kot ključno točko za ameriške nacionalne interese na Arktiki. Kljub temu, da Danska in lokalne oblasti na Grenlandiji vztrajno zavračajo kakršno koli možnost prodaje, Trumpova administracija meni, da povečana vojaška dejavnost evropskih držav ne predstavlja ovire za njihove diplomatske ali gospodarske težnje. Analitiki ocenjujejo, da takšna retorika povečuje napetosti med Združenimi državami Amerike in evropskimi zaveznicami, saj namestitev vojakov služi predvsem krepitvi suverenosti in nadzora nad arktičnimi potmi. Bela hiša pa s temi izjavami potrjuje, da Grenlandija ostaja ena izmed prednostnih nalog ameriške zunanje politike pod trenutnim vodstvom.

Ruski mediji povzemajo poročila analitičnega portala Responsible Statecraft, ki opozarjajo, da bi poskusi Združenega kraljestva in drugih članic Nata zaustaviti ruske tovorne ladje v mednarodnih vodah lahko povzročili jedrsko vojno. Poudarjajo, da bi takšne akcije lahko imele izjemno nevarne posledice.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Kreml je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za glavnega krivca za zastoj v mirovnih pogajanjih. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je potrdil, da se Rusija strinja s Trumpovo oceno, da Zelenski sabotira rešitev konflikta. Trumpove izjave so v nekaterih krogih naletele na kritike, ki so ga obtožile, da podpira propagando Kremlja in spodbuja nadaljnje ruske osvajalne težnje.

Vojaki iz Francije, Nemčije, Norveške in Švedske so prispeli na Grenlandijo, da bi okrepili varnost otoka. Francija je poslala 15 vojakov, Nemčija pa 13. Prihod evropskih sil sovpada z zastojem v pogovorih z Združenimi državami glede prihodnosti otoka.

V Grčiji so se pojavile kritike na račun ministrov, ki se izogibajo javni izpostavljenosti v težkih trenutkih za vlado. Potekala je razprava o preiskavi glede plačilne agencije OPEKEPE, ki je razkrila, da so do leta 2006 vse potekalo brez zemljiške knjige. V Salamini so izrazili nasprotovanje vpletanju grških ladij v vojne priprave daleč od meja države. Poudarili so prihod fregate "Kimon", ki bo podpirala Natove interese. Kritizirali so tudi kmečke blokade.

Chen Ting-fei je po zmagi na primarnih volitvah DPP izzvala Hsieh Lung-chieja (KMT) za župana Tainana in izrazila prepričanje v zmago. Chen in Hsieh sta se v preteklosti že petkrat srečala na volitvah. Medtem v國民黨 naslednji dan usklajujejo kandidate za župana Taichunga, kjer se za položaj potegujeta Jiang Chi-chen in Yang Qiong-ying. Stranka DPP v Tainanu je izrazila podporo Chen Ting-fei in pozvala k enotnosti za napredek mesta.

Nemški vojaki so odpotovali na Grenlandijo. Odprava je bila izvedena kljub nerešenemu konfliktu med ZDA, Dansko in Grenlandijo glede prevzema otoka s strani ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Pogovori med državami v Washingtonu niso prinesli rešitve.

Razmere na Bližnjem vzhodu so se močno zaostrile, saj poročila iz diplomatskih krogov nakazujejo na možnost ameriškega vojaškega posega v Iranu v naslednjih 24 urah. Dva evropska uradnika sta potrdila, da so Združene države Amerike že začele umikati del osebja iz ključnih vojaških baz v regiji, kar velja za preventivni ukrep pred morebitnim povračilnim odzivom Teherana. Po navedbah izraelskih virov naj bi predsednik Donald Trump odločitev o napadu že sprejel, ameriška vojska pa je v stanju visoke pripravljenosti. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostro retoriko in vojaškimi pripravami. Revolucionarna garda je sporočila, da so povečali zaloge raket in da so pripravljeni na takojšen protinapad. Teheran je sosednje države uradno opozoril, da bodo ameriška vojaška oporišča na njihovih tleh postala legitimne tarče, v kolikor bo Washington sprožil agresijo z njihovega ozemlja. Iranska državna televizija je ob tem objavila neposredne grožnje z atentatom na Donalda Trumpa, pri čemer so poudarili, da tokratni poskus ne bo neuspešen. Napetosti so se stopnjevale ob robu notranjih protestov v Iranu, kjer so ZDA nakazale možnost podpore demonstrantom. Gibanje zračnih sil v regiji, vključno z nenavadno potjo letala izraelskega premierja Netanjahuja čez Kreto, dodatno potrjuje strateške premike. Vojaški analitiki opozarjajo, da bi neposreden spopad med velesilo in islamsko republiko lahko povzročil destabilizacijo celotne regije in nepredvidljive posledice za svetovni energetski trg.

Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji v Minnesoti, ki dopušča uporabo oboroženih sil proti ameriškim državljanom. Poleg tega je pozdravil novice iz Irana, da protestnik Erfan Soltani ne bo usmrčen. ZDA so zasegle še en tanker, povezan z Venezuelo.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

V Washingtonu se je končalo ključno srečanje med delegacijama Danske in Združenih držav Amerike glede strateške prihodnosti Grenlandije. Po navedbah danskega javnega medija TV2 je pogovor trajal približno 50 minut, medtem ko nekateri viri poročajo o nekoliko daljšem srečanju. Kljub začetnim optimističnim ocenam danskega tiska, da je srečanje potekalo v konstruktivnem duhu, so kasnejše izjave danskega predstavništva potrdile, da Združenih držav niso uspeli prepričati o spremembi njihovih stališč. Zaradi naraščajočih geopolitičnih napetosti in neuspeha diplomatskih prizadevanj so Nemčija, Francija, Norveška in Švedska že napovedale napotitev svojih vojaških enot na Grenlandijo. Ta poteza kaže na stopnjevanje varnostnih ukrepov v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi naravnih virov in strateških pomorskih poti. Danska stran je po srečanju izrazila obžalovanje, saj diplomatska pot za zdaj ni prinesla želenega preobrata v ameriški politiki do otoka. Situacija ostaja napeta, saj so evropske zaveznice z napovedano vojaško prisotnostjo jasno nakazale, da nameravajo zaščititi svoje interese v regiji neodvisno od ameriških strateških načrtov. Analitiki ocenjujejo, da bi kratko trajanje sestanka lahko kazalo na globoka razhajanja med stranema, ki jih v tako omejenem časovnem okviru ni bilo mogoče razrešiti.

Visoki predstavniki Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije so srečanje na visoki ravni, ki bi se prvotno moralo odviti v Beli hiši, prestavili v sosednjo upravno zgradbo Eisenhower. Na pogovorih so sodelovali ameriški podpredsednik J. D. Vance, državni sekretar Marco Rubio ter zunanja ministra Danske in Grenlandije, Lars Løkke Rasmussen in Vivian Motzfeldt. Kljub spremembi lokacije so pogovori stekli hitro, saj so ključni del srečanja zaključili v manj kot uri. Spremembo lokacije in potek dogodka so spremljale napetosti in ostra retorika. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump se je na dogajanje odzval z zahtevo po odstranitvi določenih oseb, medtem ko so iz Bele hiše prihajala opozorila o morebitnih posledicah. Premik srečanja v zgradbo Eisenhower, ki stoji neposredno ob predsedniški rezidenci, nakazuje na določena logistična ali diplomatska nesoglasja v zadnjem trenutku. Podrobnosti o vsebini pogovorov ostajajo skope, vendar prisotnost najvišjih diplomatov vseh treh strani potrjuje pomen strateških vprašanj, povezanih z Arktiko in varnostnim sodelovanjem. Grenlandija in Danska ostajata ključni partnerici ZDA v regiji, vendar so zadnji dogodki v Washingtonu vnesli dodatno negotovost v sicer ustaljene diplomatske protokole.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Danska je okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji, tik pred ključnimi pogovori z Združenimi državami. Ta odločitev je odgovor na pritisk iz Washingtona.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Delavec podjetja Ford je bil suspendiran, ker je Donalda Trumpa označil za 'zaščitnika pedofilov'. Trump je medtem opisal mednarodne razmere kot 'nor svet'. Več držav NATA je napotilo manjše število vojaških sil v Grenlandijo, ZDA pa še naprej zahtevajo suverenost nad otokom. Trump je izjavil, da so v Iranu ustavili usmrtitve protestnikov, vendar ni izključil vojaške intervencije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da bo Francija sodelovala v vojaških vajah, ki jih organizira Danska na Grenlandiji.

Danski in grenlandski predstavniki so se v Washingtonu sestali s člani ameriškega Sveta za nacionalno varnost, da bi naslovili napetosti, ki so nastale po ponovnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o strateškem pomenu in morebitni priključitvi Grenlandije. Trump je svoje načrte utemeljil z vidika nacionalne varnosti ZDA, kar je med zavezniki v Evropi sprožilo precejšen nemir. Veleposlanik Kraljevine Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta v pogovorih poudarila avtonomijo otoka. V Nemčiji in celotni Evropski uniji se vrstijo kritični odzivi na ameriške ambicije, saj mnogi predloge o aneksiji ozemlja, ki pripada suvereni državi, označujejo za nesprejemljive. V javnosti so se pojavili tudi satirični odzivi, predvsem na Danskem, kjer so nekatere kampanje neposredno zasmehovale Trumpovo politiko. Kljub temu nekateri analitiki opozarjajo, da je potreben bolj poglobljen pogled na arktično regijo in njeno vse večjo geopolitično težo. Srečanje v Washingtonu velja za ključen korak pri preprečevanju nadaljnjega zaostrovanja odnosov med ZDA in Dansko. Čeprav so ameriške zahteve povzročile diplomatski spor, obe strani poudarjata pomen dialoga pri vprašanjih, ki zadevajo varnostno arhitekturo Severnega Atlantika in Arktike. Zaenkrat ni indicev, da bi Danska popustila pri vprašanju suverenosti nad največjim otokom na svetu.