Po razpisu parlamentarnih volitev za 22. marec so slovenske politične stranke okrepile svoje predvolilne aktivnosti. Stranka Nova Slovenija (NSi) je že sestavila svojo kandidatno listo, pri čemer je poslanka Vida Čadonič Špelič izpostavila željo po vsebinski kampanji. V stranki so kritični do trenutnega dogajanja v koaliciji, kjer naj bi se po njihovih ocenah s približevanjem volitev stopnjevala nervoza, kar v NSi pripisujejo tudi nedavnemu prestopu poslanca Mateja Tašnerja Vatovca iz vrst Levice v SD. Istočasno se na volitve pripravlja tudi novonastala stranka Demokrati pod vodstvom Anžeta Logarja. Svet stranke je danes pregledal napredek pri organizacijskih pripravah, Logar pa je napovedal samozavesten nastop na volitvah. Končna kandidatna lista Demokratov bo po napovedih vodstva stranke znana v februarju. Politični prostor se tako že intenzivno prestrukturira pred uradnim začetkom kampanje.

Direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Igor Zorčič je po seji komisije izrazil prepričanje, da bodo državnozborske volitve, razpisane za 22. marec, potekale skladno s predpisi in brez zapletov. Kljub optimizmu je Zorčič opozoril na logistično zahtevnost procesa, saj bo morala služba pripraviti 90 različnih vrst glasovnic. Poseben izziv predstavlja tudi komunikacija z volivci v tujini, saj bodo morali več kot 100.000 posameznikom poslati individualizirane glasovnice. Zorčič je v izjavi za javnost poudaril, da službo DVK v prihodnjih tednih čaka obsežno delo, vendar zagotavlja, da so na operativne pritiske pripravljeni. Izpostavil je pomen natančne priprave volilnega gradiva, ki je ključno za legitimnost volilnega postopka. Priprave na marčevske volitve tako ostajajo v načrtovanih časovnih okvirih, DVK pa se bo spopadla z vsemi administrativnimi zahtevami, ki jih prinaša obsežen volilni aparat.

Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov sta Rusija in Kitajska ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Predstavnika Moskve in Pekinga sta Washington obtožila tiranije, neokolonializma in kršenja mednarodnega prava, medtem ko je ameriški veleposlanik Mike Waltz vztrajal, da ni šlo za vojno napoved, temveč za ciljno usmerjeno operacijo proti narkoterorizmu. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred zasedanjem izrazil globoko skrb zaradi destabilizacije regije in nevarnega precedensa v mednarodnih odnosih. Dogajanje v New Yorku sledi dramatičnim dogodkom v Caracasu, kjer so elitne ameriške enote, vključno s specialno enoto Delta Force, izvedle napad in Madura s soprogo Cilio Flores prepeljale v zvezni zapor v Brooklynu. Medtem ko Rusija in Kitajska zahtevata spoštovanje suverenosti Venezuele, so preostale članice Varnostnega sveta ostale previdne in zadržane. ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so z operacijo uresničile dolgotrajne grožnje o odstavitvi Madurovega režima, ki so se stopnjevale vse od septembra 2025. Napetosti v Latinski Ameriki ostajajo na vrhuncu, saj so sosednje države, kot sta Brazilija in Mehika, že pred časom neuspešno ponujale mediacijo za preprečitev oboroženega spopada.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je novi vladi predstavila vrsto pričakovanj, ki bi jih po njihovem mnenju morala vključiti v prihajajočo koalicijsko pogodbo. Predstavniki zbornice so poudarili, da je za pospešitev nacionalnega razvoja nujna vzpostavitev bolj konkurenčnega poslovnega okolja. V okviru svojega gospodarskega programa so izpostavili potrebo po razbremenitvi gospodarstva in spodbujanju investicij. Ob tem se je zbornica odločno odzvala na predloge o zvišanju minimalne plače na 1000 evrov neto, čemur v trenutnih gospodarskih razmerah ostro nasprotuje. Vodstvo zbornice opozarja, da bi takšen korak lahko ogrozil stabilnost podjetij, zlasti v delovnointenzivnih panogah. GZS je v svoji analizi obenem objavila gospodarske napovedi, po katerih naj bi slovenska gospodarska rast letos znašala 2,4 odstotka, leta 2027 pa se bo po pričakovanjih nekoliko upočasnila na 2,1 odstotka.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila grožnje predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema Grenlandije. Po navedbah premierke bi vsakršen vojaški poseg ZDA na ozemlje danske zaveznice pomenil neposreden konec severnoatlantskega zavezništva in destabilizacijo varnostne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Frederiksenova je pritiske Washingtona označila za popolnoma nesprejemljive. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer naj bi sile ZDA zavzele prestolnico in zajele predsednika Nicolasa Madura. Trumpove ponovne ozemeljske težnje po Grenlandiji so v Kopenhagnu sprožile resno zaskrbljenost glede prihodnosti transatlantskih odnosov. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršna koli agresija uničila temelje mednarodnega sodelovanja med zahodnimi zavezniki.

Dosedanji vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec je nenadno izstopil iz stranke in se pridružil Socialnim demokratom (SD). Odločitev, o kateri je svojo nekdanjo stranko obvestil šele danes, je povzročila buren odziv v vodstvu Levice. Sokoordinatorica stranke Asta Vrečko je njegov prestop označila za izdajo stranke, ki naj bi bila motivirana izključno z Vatovčevimi osebnimi interesi in političnimi koristmi. Vrečko je v izjavi za javnost poudarila, da ravnanje dolgoletnega poslanca ne odraža vrednot stranke, obenem pa je izrazila prepričanje, da odhod ne bo ogrozil prihodnosti Levice. Matej Tašner Vatovec je svojo potezo utemeljil z verovanjem, da bo prestop k Socialnim demokratom pod vodstvom Matjaža Hana prispeval h krepitvi celotnega levega političnega pola v Sloveniji. Kljub temu pa je v koalicijskih vrstah čutiti napetost, saj je bil prestop za večino članov popolno presenečenje. Dogodek sproža vprašanja o stabilnosti poslanske skupine Levica in o nadaljnjih razmerjih znotraj vladne koalicije, kjer SD in Levica delujeta kot partnerici.

Največja vladna stranka Gibanje Svoboda je ob uradnem razpisu državnozborskih volitev izrazila optimizem glede prihajajoče kampanje. Vodstvo stranke meni, da je nastopil ustrezen čas za predstavitev dosežkov njihovega prvega mandata, s čimer želijo prepričati volilno telo o nadaljevanju začrtane politike. Njihov osrednji politični cilj ostaja vzpostavitev stabilne levosredinske koalicije tudi v prihodnjem mandatu. Stranka načrtuje, da bo svojo uradno kandidatno listo in celoten program javnosti predstavila februarja. Po navedbah stranke si na listi kandidatov želijo videti tudi sedanjo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. S tem Gibanje Svoboda začenja priprave na volilni boj, v katerem bodo poskušali obraniti položaj najmočnejše politične sile v državi.

Inšpekcijski nadzor Ministrstva za notranje zadeve ni odkril nepravilnosti pri varovanju zabave v novomeškem klubu LokalPatriot, kjer je umrl Aleš Šutar. Tožilstvo še vedno čaka na izvedensko mnenje o vzroku smrti. Preiskava dogodka še ni zaključena.

Slovenski finančni minister Klemen Boštjančič je sporočil, da je Slovenija proračunsko leto zaključila z nižjim primanjkljajem, kot je bilo prvotno predvideno. Po ministrovih navedbah je primanjkljaj znašal 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je bil v proračunskih načrtih predviden pri 2,6 odstotka BDP. Minister je izpostavil, da so takšen rezultat dosegli kljub izplačilom božičnic in nekaterim drugim dodatnim izdatkom ob koncu leta. Ugodnejša proračunska slika kaže na stabilnost javnih financ v obdobju gospodarskih negotovosti. Podatki, ki jih je Boštjančič razkril v televizijskem nastopu, potrjujejo, da so bili proračunski prihodki oziroma poraba pod nadzorom, kar državi omogoča ugodnejše izhodišče za fiskalno politiko v prihodnjem letu. Natančnejši podatki o proračunski realizaciji bodo osnova za nadaljnje usklajevanje finančnih načrtov ministrstev.

Obilno sneženje, ki je zajelo večji del Slovenije, je povzročilo precejšnje težave v cestnem prometu, zaradi česar je upravljavec avtocest Dars uvedel ukrepe izločanja težkih tovornih vozil. Po besedah Mihe Kaplja z Darsa so razmere najbolj zahtevne na primorski avtocesti, zlasti na odseku med Postojno in Senožečami, kjer težave dodatno stopnjuje močna burja. Izločanje tovornih vozil so odredili tudi na štajerski avtocesti ter na odseku med Ljubljano in Vrhniko, da bi zagotovili prevoznost in varnost za ostale udeležence v prometu. Na terenu je trenutno več kot 120 vozil zimskih služb, kar predstavlja približno 60 odstotkov celotnih kapacitet Darsa. Ekipe se spopadajo z nanašanjem snega na vozišča in zagotavljanjem osnovne prevoznosti ključnih prometnic. Voznike opozarjajo, naj se na pot ne odpravljajo brez ustrezne zimske opreme in naj hitrost vožnje prilagodijo trenutnim razmeram na cesti. Težave se pričakujejo tudi v prihodnjih urah, dokler se padavine ne umirijo.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je odločno podprla nedavno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, v katerem so ameriške sile zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Machadova je operacijo označila za zgodovinski mejnik pri zaščiti človekovega dostojanstva in svobode, hkrati pa je pozvala, naj oblast v državi prevzame Edmundo González Urrutia, ki ga opozicija šteje za legitimnega zmagovalca zadnjih volitev. Nobelova nagrajenka za mir je presenetila z izjavo, da si želi svojo prestižno nagrado deliti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Trumpu se namerava osebno zahvaliti za odločno ukrepanje njegove administracije, ki je privedlo do strmoglavljenja Madurovega režima. Kljub predhodnim zadržkom, ki jih je Trump izrazil glede njenih voditeljskih sposobnosti, Machadova ostaja trdna zagovornica ameriške vloge v regiji in je napovedala svojo skorajšnjo vrnitev v domovino, kjer namerava sodelovati pri politični tranziciji.

Ameriške multinacionalne družbe bodo v skladu z novim sporazumom v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) oproščene plačevanja višjih davkov na dobiček v tujini, je poročala ameriška televizija ABC. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v prizadevanjih za uvedbo enotnega globalnega minimalnega davka, ki so ga države članice OECD načrtovale z namenom preprečevanja davčnih utaj in selitve dobičkov v davčne oaze. Izvzetje ameriških podjetij iz tega sistema pomeni, da bodo največje korporacije še naprej delovale pod ugodnejšimi pogoji, kar bi lahko vplivalo na konkurenčnost podjetij iz drugih regij, vključno z Evropsko unijo. Čeprav so bila pogajanja dolgotrajna in so težila k pravičnejši porazdelitvi davčnih bremen na svetovni ravni, zadnji dogovor kaže na močan vpliv ameriške gospodarske diplomacije znotraj mednarodnih organizacij.

Kitajski predsednik Ši Džinping se je v ponedeljek v Pekingu sestal z južnokorejskim predsednikom Li Džae Mjungom. Glavni namen srečanja je bila krepitev strateškega partnerstva in gospodarskega sodelovanja med državama. Ši je med pogovori poudaril pomen pravilnih strateških odločitev Južne Koreje, medtem ko je Li izrazil prizadevanja za vzpostavitev novega obdobja v dvostranskih odnosih. Obisk kitajskega voditelja predstavlja pomemben diplomatski premik, saj gre za prvi tovrstni obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po več letih. Državnika sta razpravljala o stabilnosti v regiji in poglobitvi trgovinskih vezi, kar je ključno za obe gospodarstvi v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer. Kitajska stran je izpostavila potrebo po avtonomni zunanji politiki Seula, ki ne bi bila podvržena zunanjim pritiskom, medtem ko je Južna Koreja iskala zagotovila za mir na Korejskem polotoku. Srečanje sledi Leejevemu prihodu v Peking v začetku januarja, kar je napovedalo otoplitev odnosov med azijskima velesilama.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob podpisu odloka o razpisu državnozborskih volitev napovedala, da bo v sredo v Državni zbor posredovala novo ime kandidata za guvernerja Banke Slovenije. S poslanskimi skupinami se že pogovarja o tem.

Ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da so državljani do danes opravili 38 prostovoljnih predaj nezakonitega orožja oziroma streliva. Možnost izročitve orožja brez sankcij za imetnike, ki nimajo veljavne orožne listine, omogoča dopolnitev zakona o orožju, ki se izteče s koncem januarja. Po tem datumu posamezniki ne bodo več mogli uveljavljati amnestije za nezakonito posest. Sprememba zakonodaje je bila sprejeta kot neposreden odziv na tragični strelski dogodek v Novem mestu, v katerem je lani izgubil življenje 48-letni moški. Policija in pristojne službe ob tem ponovno pozivajo javnost, naj izkoristi preostali čas za varno in anonimno oddajo nevarnih predmetov, s čimer bi zmanjšali tveganje za morebitne nove nasilne dogodke ali nesreče. Kljub nizkemu številu predaj v primerjavi s pričakovanji, organi ocenjujejo, da vsak kos odstranjenega nezakonitega orožja prispeva k večji splošni varnosti prebivalcev.

Mestna občina Ljubljana bo marca pričela z obsežno prenovo komunalne infrastrukture na širšem območju osrednje železniške postaje. Po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića se bodo dela najprej začela na Trgu Osvobodilne fronte, nato pa se bodo v več fazah nadaljevala vzdolž Masarykove ceste proti Šmartinski cesti in podvozu pri Orto baru. Projekt predstavlja ključen korak v celoviti preobrazbi potniškega centra v prestolnici. Načrtovana dela bodo vključevala tudi rušenje več stanovanjskih objektov, ki so predvideni za odstranitev zaradi širitve prometnih površin in posodobitve omrežja. Gradbeni posegi bodo predvidoma povzročili večje spremembe v prometni ureditvi v središču mesta, saj gre za eno najbolj obremenjenih prometnih vozlišč v državi. Mestna oblast poudarja, da je posodobitev dotrajane infrastrukture nujna za dolgoročni razvoj ljubljanske železniške postaje in okoliških četrti.

Predsednik SD Matjaž Han je v ožjem krogu napovedal pomembno kadrovsko okrepitev in obvestil, da bo javnost seznanjena s prestopom enega od vidnih poslancev Levice v SD. Neuradno naj bi šlo za vodjo poslancev Levice, Mateja Tašnerja Vatovca.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene sodelovati s trenutnim vodstvom Venezuele, vendar pod pogojem, da ti sprejmejo "pravilne odločitve". Izjava prihaja le dan po obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA odstranile dolgoletnega voditelja Nicolasa Madura in ga prepeljale v pripor na ameriških tleh. Rubio je poudaril, da bodo ZDA prihodnje odnose gradile na podlagi konkretnih dejanj novih venezuelskih oblasti. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibih in Venezuelo obtoževale sodelovanja s kriminalnimi karteli. Trenutno stanje v Caracasu ostaja negotovo, saj Washington od novih upraviteljev države pričakuje popolno politično preobrazbo in prekinitev povezav s prejšnjim režimom. Mednarodna javnost pozorno spremlja odziv preostalih venezuelskih varnostnih sil na aretacijo Madura in ameriške zahteve po reformah.

Na jemenskem otoku Sokotra v Adenskem zalivu je zaradi stopnjevanja spopadov v Jemnu obtičalo približno 400 tujih turistov. Med njimi je tudi šest hrvaških državljanov, ki so po poročanju lokalnih medijev varni in so deležni pomoči lokalnega prebivalstva. Zaradi nestabilnih varnostnih razmer v regiji so letalski prevozniki odpovedali številne načrtovane polete, kar je onemogočilo odhod obiskovalcev, ki na otok običajno prihajajo prek Združenih arabskih emiratov. Otok Sokotra, ki leži blizu obale Somalije, je svetovno znan po svoji neokrnjeni naravi in edinstvenem ekosistemu, vendar je zaradi bližine jemenske državljanske vojne varnostno vse bolj izpostavljen. Čeprav so turisti trenutno ujeti na otoku, poročajo o izjemnem gostoljubju domačinov, ki so tujcem takoj ponudili hrano in nastanitev. Diplomatska prizadevanja za njihovo varno evakuacijo že potekajo, vendar so logistične poti zaradi prekinitve letalskih povezav močno omejene.

Papež Leon XIV. je s kratko molitvijo zaprl sveta vrata bazilike svetega Petra v Vatikanu, s čimer je uradno zaključil jubilejno leto katoliške cerkve. Ob zaključku svetega leta je papež pozval kristjane, naj prijazno ravnajo s tujci in v njih prepoznajo bližnjega.

V Slovenijo je na uradni obisk prispela upokojena ameriška astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams, ki velja za eno najuspešnejših astronavtk v zgodovini ameriške vesoljske agencije Nasa. Williamsova je v svoji karieri v vesolju preživela skupno 608 dni oziroma leto in osem mesecev, nazadnje pa je na Mednarodni vesoljski postaji bivala preteklo leto. Njen obisk v Sloveniji vključuje več postankov, med katerimi je osrednji dogodek srečanje v Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju. Program obiska vključuje tudi srečanje z ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon v torek. Namen obiska je krepitev vezi med Slovenijo in znanstveno skupnostjo v Združenih državah Amerike ter promocija vesoljskih znanosti. Williamsova, ki po očetovi strani izvira iz vasi Leše pri Tržiču, je med svojimi misijami večkrat poudarila ponos na svoje slovensko poreklo, v vesolje pa je s seboj ponesla tudi slovensko zastavo in kranjsko klobaso.

Slovenska javnost in stanovalci v večstanovanjskih objektih so dobili jasnejše smernice glede meja dopustnega hrupa, ki ga povzročajo otroci. Nova zakonodaja podrobneje opredeljuje, kdaj tekanje, kričanje in jok prestopijo mejo običajnega življenjskega hrupa in postanejo kršitev javnega reda in miru. Strokovnjaki poudarjajo, da je v bivalnem okolju določena mera hrupa neizogibna, vendar morajo starši zagotoviti, da otroška igra ne moti miru drugih stanovalcev v času predpisanega počitka. Policija in inšpekcijske službe obravnavajo prijave na podlagi intenzivnosti in trajanja motenj. Čeprav se otroški jok načeloma ne obravnava kot kršitev, pa lahko dolgotrajno in namerno povzročanje hrupa v urah, namenjenih počitku, privede do ukrepanja pristojnih organov. Cilj novih določil je predvsem spodbujanje medsosedskega razumevanja in vzpostavitev jasnih kriterijev za primere, ko prihaja do sporov med družinami z otroki in ostalimi stanovalci.

Slovenski proračun se sooča z morebitno izgubo petih milijonov evrov zaradi postopka prisilne poravnave v razvojnem centru, ki ga je država v preteklosti znatno subvencionirala. Projekt, ki so ga zaradi sumov nepravilnosti že v preteklosti obravnavali kriminalisti, je zdaj dosegel fazo, kjer bi se lahko s potrditvijo prisilne poravnave odpisal večinski del dolgov do države. Med vpletenimi akterji se pojavljajo osebe, ki so v preteklosti že sodelovale v spornih stečajnih postopkih. Preiskovalni organi so v preteklosti preučevali porabo subvencij in zakonitost poslovanja centra, vendar trenutni finančni manevri kažejo na tveganje, da davkoplačevalski denar ne bo nikoli vrnjen. Prispevek razkriva povezave med akterji in opozarja na sistemske luknje, ki omogočajo odpis visokih obveznosti do države preko institutov finančnega prestrukturiranja. Primer znova odpira vprašanje učinkovitosti nadzora nad državnimi spodbudami in vlogo organov pregona pri zaščiti javnih sredstev.

Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je v ponedeljek podal uradno priporočilo za znatno zmanjšanje števila obveznih cepljenj pri otrocih. Po novem predlogu bi se število cepljenj z dosedanjih 18 znižalo na 11. Na ameriškem ministrstvu za zdravje so odločitev utemeljili s potrebo po ponovni vzpostavitvi zaupanja javnosti v zdravstveni sistem, pri čemer so se sklicevali na zglede iz tujine, predvsem na Dansko, kjer veljajo podobni normativi. Kljub uradnim utemeljitvam pa je napoved v strokovnih krogih sprožila val kritik. Številni zdravstveni strokovnjaki in epidemiologi opozarjajo, da je takšna odločitev strokovno neutemeljena in bi lahko ogrozila kolektivno imuniteto prebivalstva. Kritiki poudarjajo, da zmanjševanje števila cepljenj v času, ko se v nekaterih delih sveta ponovno pojavljajo nalezljive bolezni, predstavlja tveganje za javno zdravje, medtem ko vlada vztraja, da bo manjša obremenitev cepilnega koledarja povečala odzivnost staršev.

Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa je posodobila seznam držav, za katere velja obvezno plačilo varščine v višini 15.000 ameriških dolarjev ob vstopu v Združene države Amerike. Na seznam je bilo tiho, v času praznikov, dodanih sedem novih držav, med katerimi jih je pet z afriške celine. Ukrep je del širše strategije zaostrovanja pogojev vstopa v državo, ki jo Trumpova administracija izvaja v svojem drugem mandatu. Ta poteza nadgrajuje predhodne odločitve o prepovedih potovanj, s katerimi so Združene države Amerike znatno omejile vstop državljanom številnih držav. Cilj varščine je po navedbah ameriških uradnikov zagotoviti, da bodo tuji državljani zapustili državo pred iztekom vizuma. Kritiki ukrepa opozarjajo, da visoki finančni zneski predstavljajo de facto prepoved vstopa za večino prebivalcev omenjenih regij, kar še dodatno poglablja razkorak med ZDA in prizadetimi državami v Afriki in Aziji.

Dan po podpisu pogodbe v vrednosti 83 milijonov evrov med podjetjem Kolektor in državo za obnovo predora Karavanke je časopisna hiša Delo objavila prvo kolumno Tine Gaber, partnerke predsednika vlade Roberta Goloba. Podjetje Kolektor, ki je lastnik medijske hiše Delo, je po dolgotrajnih postopkih in seriji zamud z državo sklenilo posel za gradnjo druge cevi oziroma obnovo obstoječega dela predora. Dogodki so v delu javnosti in nekaterih spletnih medijih sprožili vprašanja o morebitni povezavi med državnim poslom in novo vlogo premierjeve partnerke v enem izmed največjih slovenskih časopisov. Kritiki namigujejo na domnevno kupovanje medijskega vpliva pred prihajajočimi volitvami, medtem ko vpleteni poudarjajo, da gre za naključje. Razmerje med gospodarstvom, politiko in mediji v tem primeru postaja predmet razprav o transparentnosti in integriteti državnih razpisov.

Zaposleni v slovitem pariškem muzeju Louvre so v ponedeljek z glasovanjem podprli enodnevno stavko, ki je povzročila delno zaprtje te svetovno znane kulturne ustanove. Zaradi pomanjkanja osebja so bili obiskovalci prikrajšani za ogled nekaterih delov muzeja, čeprav so dvorane z umetninami ostale delno dostopne. Gre za ponovitev sindikalnih dejavnosti, ki so že v preteklosti vplivale na delovanje muzeja, saj si zaposleni prizadevajo za boljše delovne pogoje in naslavljajo vprašanja, povezana z upravljanjem ustanove ob izjemno velikem obisku. Uprava muzeja se je bila prisiljena prilagoditi okrnjenemu številu zaposlenih, kar je povzročilo nevšečnosti za številne turiste, ki so si vnaprej zagotovili vstopnice. Stavka odraža širše nezadovoljstvo znotraj francoskega javnega sektorja in kulturnih ustanov, kjer se delavci spopadajo z vse večjimi obremenitvami ob naraščajočem številu obiskovalcev po pandemiji. Muzej Louvre velja za najbolj obiskan muzej na svetu, zato imajo tovrstne prekinitve dela takojšen mednarodni odmev.

Zimsko vreme z obilnim sneženjem in poledico je povzročilo obsežne težave v prometu po večjem delu Evrope, pri čemer sta bili najbolj prizadeti Nizozemska in Francija. Na Nizozemskem je bil zaradi neugodnih vremenskih razmer močno moten železniški promet, situacijo pa je dodatno poslabšala tehnična okvara na infrastrukturi. Potniki so se spopadali z zamudami in odpovedmi vlakov po celotni državi. V Franciji so poročali o kritičnih razmerah na cestah, zlasti na širšem območju Pariza. Zaradi snega in ledu so se v ponedeljek pozno popoldne v regiji Île-de-France vile rekordne kolone vozil, ki so skupaj presegle dolžino 1000 kilometrov. To je povzročilo popoln zastoj v cestnem prometu v času največjih prometnih konic. Vremenske razmere v severozahodni Evropi so se zaostrile le nekaj mesecev po tem, ko so regijo že prizadela močna neurja, kar kaže na povečano pogostost ekstremnih vremenskih pojavov v letošnji sezoni.

Nekdanja podpredsednica kanadske vlade in ministrica za finance Chrystia Freeland bo prevzela vlogo svetovalke ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Freeland, ki je v preteklosti zasedala več ključnih ministrskih položajev v Kanadi, se je odločila za izstop iz kanadskega parlamenta, da bi svoje izkušnje in politično znanje neposredno namenila podpori ukrajinskemu vodstvu. Njeno imenovanje prihaja v času, ko Ukrajina intenzivno krepi svoje diplomatske in svetovalne mreže na Zahodu, da bi zagotovila nadaljnjo politično ter finančno podporo v spopadu z rusko agresijo. Chrystia Freeland, ki ima ukrajinske korenine in tekoče govori ukrajinsko, velja za eno najmočnejših zaveznic Kijeva v Severni Ameriki. Kot nekdanja novinarka in avtorica del o ruskem kapitalizmu ter globalni politiki prinaša globoko razumevanje regije. Njena nova vloga bo predvsem usmerjena v strateško svetovanje glede odnosov z zahodnimi partnerji in gospodarske obnove države, kar bo še dodatno okrepilo vezi med Ottawo in Kijevom. Odločitev o odstopu s poslanskega mesta v Kanadi poudarja pomen, ki ga kanadska politika pripisuje stabilnosti in uspehu Ukrajine na mednarodnem prizorišču.

Slovenski policisti so v zadnjih 24 urah na interventni številki 113 zabeležili 1505 klicev, kar je privedlo do 642 interventnih dogodkov. Na področju prometne varnosti so obravnavali 220 nesreč, v katerih je večinoma nastala premoženjska škoda, ena oseba pa je bila huje poškodovana. Zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov so policisti zasegli osem vozil, tri voznike pa so pridržali zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Na področju kriminalitete je bilo zabeleženih 58 kaznivih dejanj, med katerimi prevladujejo vlomi, poškodovanja tuje stvari in tatvine. Policisti so posredovali tudi pri 46 kršitvah javnega reda in miru, pri čemer so trem osebam izrekli ukrep prepovedi približevanja zaradi zaščite žrtev nasilja v družini. Poleg tega je policija na meji z Republiko Hrvaško obravnavala 38 oseb zaradi nezakonitega vstopa v državo.

Grčijo je danes prizadela obsežna telekomunikacijska napaka, ki je povzročila skoraj popolno ohromitev zračnega prometa po celotni državi. Po poročanju grške radiotelevizije ERT in navedbah tamkajšnje uprave za letalski promet so prizadeta prav vsa letališča v državi, vključno z največjima mednarodnima vozliščema v Atenah in Solunu. Težave v komunikacijskih sistemih so kontrolorje zračnega prometa prisilile k ustavitvi vseh vzletov in pristankov. Zaradi varnostnih protokolov so bili vsi poleti, ki so bili v času okvare namenjeni proti grškemu zračnemu prostoru, preusmerjeni na letališča v sosednjih državah. Tehnične težave so povzročile velike zamude in odpovedi, kar je na letališčih pustilo na tisoče potnikov. Grške oblasti se trenutno spopadajo z odpravljanjem napake, vendar natančen čas vzpostavitve normalnega delovanja sistemov še ni znan. Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da gre za eno največjih tovrstnih motenj v zadnjih letih.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejal, da ima dovolj Trumpovih groženj s priključitvijo. Danska premierka pa je poudarila, da ZDA nimajo pravice zavzeti danskega ozemlja.

Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se znašla pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer sta bila obtožena sodelovanja pri izvozu mamil v ZDA in drugih kaznivih dejanj.

V Venezueli je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela predsedniške funkcije po tem, ko so sile Združenih držav Amerike ugrabile dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale iz države. Rodriguezova, ki velja za ključno figuro chavizma, se je znašla v središču političnega preobrata, kjer mora krmariti med ohranitvijo režimske kontinuitete in pritiski administracije Donalda Trumpa. Država se trenutno spopada z izjemno gospodarsko stisko, množičnim izseljevanjem prebivalstva in neposredno grožnjo nove ameriške vojaške akcije. Nova voditeljica se sooča z zahtevami Washingtona po podreditvi venezuelskih energetskih interesov ameriškim ciljem. Analitiki ocenjujejo, da bo pragmatizem Rodriguezove ključen za preprečitev popolnega kaosa v državi, ki ga povzroča nastali vakuum moči. Njene prihodnje poteze bodo pokazale, ali bo državo uspela stabilizirati ali pa bo prisiljena v popolno kapitulacijo pred zahtevami ZDA, medtem ko v režimskih krogih vlada precejšnja negotovost glede prihodnosti političnega sistema.

Ameriški predsednik Donald Trump je le dan po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške elitne enote zajele in v Združene države Amerike odpeljale predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti sosednji Kolumbiji. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za "bolnika" in na novinarsko vprašanje o morebitni vojaški operaciji v Kolumbiji odgovoril, da se mu to zdi dobra ideja oziroma da mu to "zveni v redu". Predsednik Trump vztraja, da Venezuelo trenutno vodijo Združene države Amerike, medtem ko začasna voditeljica Venezuele Delcy Rodriguez poziva k sodelovanju in spoštljivemu odnosu. Kljub pripravljenosti Caracasa na sodelovanje je Trump Rodriguezovi zagrozil s plačilom "visoke cene", če ne bo upoštevala navodil Washingtona, ter poudaril, da izvedba volitev v Venezueli trenutno ni prednostna naloga. Poleg groženj Kolumbiji je Trump izrazil prepričanje, da bo kmalu padel tudi režim na Kubi, vendar tam zaenkrat ne predvideva neposrednega vojaškega posredovanja, saj naj bi država po njegovem mnenju "padla sama od sebe". Dogajanje predstavlja dramatično zaostritev razmer v Latinski Ameriki po sobotnem neposrednem ameriškem vojaškem posegu.

Izraelski parlament je sprejel zakonodajo, ki prepoveduje oskrbo objektov v lasti agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) z vodo in elektriko. Odločitev predstavlja dodatno stopnjevanje pritiska na delovanje te humanitarne organizacije, ki je ključna za preživetje palestinskega prebivalstva na območju Gaze in Zahodnega brega. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je dejanje ostro obsodil, k obsodbam pa se je pridružila tudi skupina držav, vključno s Slovenijo. Mednarodna skupnost je danes enotno opozorila, da izraelska prepoved dobave osnovnih življenjskih dobrin pomeni neposredno kršitev mednarodnega prava in humanitarnih standardov. Poteza je bila sprejeta v času, ko se humanitarne razmere na terenu drastično slabšajo zaradi dolgotrajne vojaške ofenzive. Kritiki opozarjajo, da bo takšna politika onemogočila osnovno delovanje bolnišnic, šol in zatočišč, ki jih upravlja agencija, kar bo neposredno prizadelo civilno prebivalstvo v regiji.

Republika Slovenija je kot prva država v letu 2026 vstopila na mednarodne kapitalske trge in izdala novo desetletno obveznico v skupni vrednosti 1,75 milijarde evrov. Po navedbah ministrstva za finance so s to potezo zagotovili sredstva za financiranje potreb letošnjega državnega proračuna. Povpraševanje vlagateljev po slovenskih dolžniških vrednostnih papirjih je bilo po informacijah s finančnega ministrstva izjemno, kar je državi omogočilo uspešno izvedbo prve letošnje zadolžitve. Zgodnji vstop na trge v začetku koledarskega leta je del ustaljene strategije zakladništva, s katero država izkorišča ugodne tržne pogoje in visoko likvidnost ob začetku leta. Zbrana sredstva bodo namenjena izvrševanju proračunskih obveznosti, medtem ko podrobnejši podatki o končni donosnosti in interesnih merah potrjujejo stabilno zaupanje finančnih trgov v slovensko javnofinančno politiko.

Ministri držav članic Evropske unije, pristojni za kmetijstvo, so se v Bruslju sestali na izrednem zasedanju, kjer je bila osrednja tema razprave napredek pri usklajevanju prostotrgovinskega sporazuma z državami bloka Mercosur. Evropska komisija je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdila, da so države članice dosegle pomemben korak naprej pri določanju pogojev sodelovanja, kar povečuje možnosti za skorajšnji podpis dokumenta. Po uradnih navedbah iz Bruslja si komisija prizadeva, da bi bil sporazum podpisan že 12. januarja prihodnje leto. Sporazum, ki bi odprl trge med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami, ostaja predmet intenzivnih pogajanj, saj kmetijski sektor v številnih evropskih državah izraža pomisleke glede konkurenčnosti in okoljskih standardov. Kljub notranjim pritiskom nekaterih članic se zdi, da so pogajalci dosegli stopnjo soglasja, ki omogoča prehod v sklepno fazo postopka. Sredino srečanje je bilo ključno za preverjanje podpore med kmetijskimi ministri, preden se postopek ratifikacije formalno začne.

Madžarski premier Viktor Orban je v svojem zadnjem javnem nagovoru zatrdil, da se je z letom 2025 končalo obdobje liberalnega svetovnega reda, ki ga po njegovem mnenju nadomešča doba narodov. Orban je v svojem govoru izpostavil ključne izzive, s katerimi se po njegovem mnenju spopadata Madžarska in celotna Evropa, pri čemer je poudarek dal predvsem vprašanjem energetske suverenosti, migracijam in gospodarskemu razvoju. Ob kritičnem pogledu na trenutno politiko Evropske unije je madžarski predsednik vlade ponovil svoje stališče glede razločevanja med politiko vojne in miru. V istem nastopu je izrazil odobravanje nad ameriškimi operacijami v Venezueli, hkrati pa je institucije v Bruslju ponovno obtožil neučinkovitosti. Njegove izjave nakazujejo na nadaljevanje strategije krepitve nacionalne suverenosti in odmikanja od skupnih evropskih liberalnih vrednot, kar utegne dodatno zaostriti odnose znotraj evropskega bloka.

Mestni svet Mestne občine Celje je na izredni seji z razmeroma tesno večino podal soglasje k ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Projekt nastaja v sodelovanju z Republiko Slovenijo oziroma ministrstvom za kulturo ter Mestno občino Nova Gorica. Cilj novega zavoda je sistemska ureditev področja sodobnega plesa v državi, pri čemer bo Celje postalo eno od ključnih središč za razvoj te umetniške discipline. Začetek delovanja zavoda je načrtovan še v letošnjem letu, pri čemer je finančna konstrukcija za zagon že opredeljena. Država bo za delovanje prispevala 560.000 evrov, medtem ko bo delež celjske občine znašal 65.700 evrov. Kljub potrditvi so nekateri svetniki izrazili pomisleke glede dolgoročne vzdržnosti financiranja in jasnosti vizije nove institucije, vendar je prevladalo prepričanje, da bo zavod prinesel nove kulturne priložnosti in okrepil umetniško produkcijo v regiji.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej naj bi po poročanju zahodnih obveščevalnih služb pripravil nujni načrt za zapustitev države v primeru stopnjevanja nemirov. Poročilo, ki ga povzemajo tuji mediji, navaja, da bi se 86-letni voditelj v primeru zloma varnostnih sil ali njihovega dezerterstva zatekel v Moskvo. Načrt je bil domnevno zasnovan kot odziv na vse obsežnejše protivladne proteste in gospodarsko krizo, ki hromi državo. Rusija se v tem kontekstu pojavlja kot ključna zaveznica iranskega režima, saj naj bi v Moskvi že potekale priprave na morebiten sprejem Hameneja in njegovih najožjih sodelavcev. Situacija v Iranu postaja vse bolj nepredvidljiva, saj se varnostni organi spopadajo z notranjimi pritiski, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite politične spremembe. Morebiten odhod vrhovnega voditelja bi pomenil konec sedanje ureditve v Teheranu, kar bi močno vplivalo na geopolitično stabilnost na Bližnjem vzhodu.

V prvem tednu po praznikih sta se slovenskim policistom na smučiščih ponovno pridružila dva hrvaška policista, ki bosta pomagala zagotavljati varnost smučarjev. Njuna prisotnost je predvideno do konca tedna, delovala pa bosta na priljubljenih zimskošportnih središčih Rogla, Kope, Krvavec, Vogel in Kranjska Gora. Glavni razlog za mednarodno sodelovanje so trenutne šolske počitnice na Hrvaškem, zaradi katerih so slovenska smučišča v tem obdobju obiskana s strani velikega števila hrvaških državljanov. Sodelovanje med policijama obeh držav je namenjeno predvsem lažjemu sporazumevanju s tujimi gosti in hitrejšemu reševanju morebitnih incidentov ali poškodb na smučiščih. Hrvaška policista bosta slovenskim organom pregona nudila podporo pri komunikaciji in postopkih, v katere so vključeni njuni rojaki. Takšna oblika sodelovanja se izvaja že več let in se je izkazala za učinkovito pri obvladovanju gneče ter zagotavljanju javnega reda v turističnih središčih med vrhuncem sezone.

Nekdanji predsednik republike Danilo Türk je v izjavi za javnost poudaril, da so Združene države Amerike z vojaško akcijo v Venezueli, med katero so zajele predsednika Nicolasa Madura, kršile mednarodno pravo. Po njegovih besedah v mednarodni skupnosti praktično ni vzvodov, ki bi preprečili tovrstna enostranska dejanja velesil. Türk je odzive mednarodne skupnosti označil za pričakovane, hkrati pa ocenil, da gre za poskus Washingtona, da bi obnovil svoj zgodovinski vpliv na zahodni polobli. Akcija ameriških sil predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so se stopnjevale z vojaško prisotnostjo v regiji in grožnjami z uporabo sile. Türk opozarja, da takšni posegi spodkopavajo temelje mednarodne ureditve, saj gre za neposreden poseg v suverenost tuje države pod pretvezo boja proti kriminalnim strukturam. Po mnenju nekdanjega predsednika in strokovnjaka za mednarodno pravo bodo dolgoročne posledice takšnih ravnanj vplivale na stabilnost celotne regije Latinske Amerike.

Na ponovljeni javni poziv predsednice republike Nataše Pirc Musar za položaj predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je v predpisanem roku prispelo pet kandidatur. Med prijavljenimi kandidati je svojo kandidaturo javno potrdila Katarina Bervar Sternad, sicer nekdanja direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Postopek izbire se sedaj seli na kandidacijsko komisijo, ki mora v 30 dneh, najpozneje do 4. februarja, opraviti pregled vlog in predsednici republike posredovati seznam kandidatov, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje, skupaj z obrazloženim mnenjem o njihovi primernosti. Predsednica republike se je za ponovitev razpisa odločila z namenom pridobitve širšega nabora strokovnih in neodvisnih kandidatov, saj prvotni postopek, ki se je začel septembra lani, ni prinesel končnega imenovanja. Nataša Pirc Musar mora novega vodjo organa, ki bdi nad integriteto javnega sektorja, imenovati najkasneje do 25. februarja. Izbira novega vodstva je ključna za nadaljnje delovanje institucije po izteku mandata trenutnemu predsedniku Robertu Šumiju.

Ministrstvo za finance je zavrnilo uvrstitev projekta za dokončanje Doma starejših občanov (DSO) Osilnica v državni načrt razvojnih programov. Kot je sporočila županja občine Osilnica Alenka Kovač, ta odločitev pomeni, da občina ne more začeti črpati načrtovanih finančnih sredstev za izvedbo del. Županja je odločitev ministrstva označila za nerazumno, nepravično in nesprejemljivo, saj so v lokalni skupnosti pričakovali podporo pri reševanju dolgotrajne oskrbe v tem obmejnem območju. Projekt, ki je ključnega pomena za prebivalce ene najmanjših in demografsko najbolj ogroženih slovenskih občin, je zdaj ponovno ustavljen. Lokalna oblast je ministrstvo že pozvala k ponovnemu razmisleku in reviziji odločitve, saj bi dokončanje objekta prineslo nova delovna mesta in nujno potrebno oskrbo za starejše občane, ki so trenutno primorani iskati namestitve v oddaljenih krajih. Ministrstvo za finance je zavrnitev utemeljilo s postopkovnimi razlogi glede uvrščanja v razvojne načrte.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ponovno ostro posvaril iranske oblasti pred morebitnim nasilnim zatrtjem protestnikov, ki že drugi teden zapored na ulicah izražajo nezadovoljstvo. Trump je poudaril, da Združene države Amerike pozorno spremljajo dogajanje, in napovedal resne posledice, če bi režim zoper civiliste uporabil smrtonosno silo. Grožnja je odziv na stopnjevanje napetosti in strah mednarodne javnosti pred krvavim obračunom z demonstranti. Iransko pravosodje je v odgovor na mednarodne pritiske in notranje nemire napovedalo, da do udeležencev shodov, ki jih označujejo za izgrednike, ne bo prizanesljivosti. Razmere v državi ostajajo napete, saj iranske varnostne sile po ukazu vrhovnega voditelja skušajo vzpostaviti red, medtem ko Trumpova administracija ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja v podporo protestnikom, kar dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Teheranom.

Mestne oblasti v Rimu so s sredino januarja uveljavile novo prometno ureditev v središču mesta, ki omejuje hitrost vožnje na 30 kilometrov na uro. Glavni namen tega ukrepa je znatno izboljšanje prometne varnosti v italijanski prestolnici, ki se že dlje časa trudi zmanjšati število prometnih nesreč v gosto naseljenih območjih. Nova omejitev velja za širši mestni center, kjer se prepletajo poti pešcev, turistov in motoriziranega prometa. S tem korakom se Rim pridružuje številnim drugim evropskim prestolnicam, ki z zmanjševanjem hitrosti v urbanih okoljih spodbujajo trajnostno mobilnost in zmanjšujejo hrup ter emisije. Pristojne službe so pred uveljavitvijo spremembe poskrbele za namestitev nove prometne signalizacije, policija pa bo v začetnem obdobju izvajala poostren nadzor nad spoštovanjem nove omejitve. Poleg večje varnosti pešcev oblasti pričakujejo tudi bolj tekoč promet in zmanjšanje resnosti morebitnih trkov.

Policijska postaja Kamnik je izdala tedensko poročilo o dogodkih med 29. decembrom 2025 in 4. januarjem 2026, ki vključuje več varnostno relevantnih incidentov. Med najbolj izstopajočimi dogodki je intervencija zaradi nasilja v družini, kjer je ženska svojemu partnerju grozila z nožem. Policisti so primer obravnavali v okviru rednih nalog zagotavljanja javnega reda in miru ter zaščite žrtev nasilja. Poleg omenjenega incidenta so policisti v ponedeljek, 29. decembra 2025, na bencinskem servisu Petrol v Mostah prevzeli najdeno gotovino v vrednosti 1500 evrov, ki jo je v reži bankomata Nove Ljubljanske banke pozabil neznani občan. Najdeni denar je trenutno v hrambi na policijski postaji, kjer ga lahko lastnik po dokazilu o lastništvu prevzame. Tedensko poročilo vključuje tudi obvestila o prometnih dogodkih, med katerimi izstopa povoz divjadi, pri čemer je nastala materialna škoda na vozilu.

V Slovenski vojski se je v letu 2025 nadaljeval izrazito pozitiven trend na področju kadrovskega popolnjevanja, saj so v stalno sestavo zaposlili rekordnih 379 novih pripadnikov. Ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je skupni obseg vojske ob koncu lanskega leta znašal 7592 pripadnikov, kar vključuje tako stalno sestavo kot pogodbeno rezervo. To predstavlja neto povečanje za 260 oseb v primerjavi s predhodnim letom. Uspešno zaposlovanje odraža prizadevanja države za okrepitev obrambnih zmogljivosti v luči spremenjenih varnostnih razmer v Evropi. Povečanje števila zaposlenih v vojski je ključnega pomena za vzdrževanje pripravljenosti in izvajanje operacij, saj se je SV v preteklih letih spopadala s pomanjkanjem kadra in staranjem strukture. Podatki za leto 2025 kažejo na stabilizacijo in rast, ki sta nujni za dolgoročni razvoj obrambnega sistema Republike Slovenije.

Skladatelj priljubljenega muzikala Žlehtnoba (Wicked) Stephen Schwartz se je pridružil skupini umetnikov, ki so odpovedali svoje nastope v Centru za uprizoritvene umetnosti Johna F. Kennedyja v Washingtonu. Razlog za to odločitev je nedavna poteza upravnega odbora centra, ki je decembra glasoval za preimenovanje ustanove v Center za uprizoritvene umetnosti Donalda J. Trumpa in Johna F. Kennedyja. Schwartz je svojo odločitev utemeljil s pojasnilom, da je nastop v preimenovanem centru postal ideološka izjava, s katero se ne želi poistovetiti. Skladatelj meni, da nova poimenovanja vplivajo na nevtralnost umetniškega prostora. Njegova odpoved predstavlja nadaljevanje bojkota s strani vidnih kulturnih ustvarjalcev, ki nasprotujejo vključitvi imena trenutnega predsednika v naziv ene najpomembnejših kulturnih ustanov v Združenih državah Amerike.

Slovenska demokratska stranka (SDS) je napovedala organizacijo pogovornega večera z naslovom »Za ustavno večino razuma«, ki se bo odvil v četrtek, 8. januarja 2026. Osrednji gost dogodka v Kulturnem domu Mengeš bo predsednik stranke in nekdanji predsednik vlade Janez Janša. Pogovor, ki ga bo povezovala Urška Tavčar, je del širše pobude »Koalicija z volivci«, s katero stranka krepi neposreden stik z državljani pred prihajajočimi političnimi izzivi. Dogodek je zasnovan kot platforma za odprt dialog o aktualnih političnih vprašanjih v državi. Po navedbah organizatorjev si stranka prizadeva za vzpostavitev ustavne večine, ki bi temeljila na preudarnih političnih rešitvah. Javna tribuna v Mengšu predstavlja enega v nizu dogodkov, s katerimi največja opozicijska stranka mobilizira svojo volilno bazo in nagovarja neodločene volivce o viziji prihodnjega razvoja Slovenije.

Inštitut dr. Jožeta Pučnika je napovedal organizacijo mednarodne konference z naslovom Demokracija in tehnologija, ki bo potekala v petek, 9. januarja 2026, v Ljubljani. Dogodek, ki ga bodo gostili v hotelu Grand Plaza, se bo osredotočil na prepletanje tehnološkega napredka in demokratičnih procesov. Organizatorji so izpostavili ključne teme razprav, med katerimi bodo biometrična registracija volivcev, vpliv spletnih platform na politično participacijo ter širše vprašanje tehnoloških inovacij v sodobni družbi. Na uvodnem delu konference bodo zbrane nagovorili ugledni gostje, vključno z mag. Ivo Pučnik Ozimič, predsednico Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika. Namen srečanja je analizirati, kako lahko nove tehnologije podprejo ali izzovejo tradicionalne demokratične standarde, hkrati pa ponuditi prostor za izmenjavo strokovnih mnenj o digitalni transformaciji javnega življenja. Konferenca predstavlja enega izmed osrednjih dogodkov inštituta na področju raziskovanja sodobnih političnih izzivov.

UKC Maribor je odredil izredni notranji nadzor nad radiologom Mitjo Ruprehtom, nekdanjim predstojnikom radiološkega oddelka, zaradi opravljanja izjemno velikega obsega dela za zunanje izvajalce. Ugotovljeno je bilo, da je Rupreht delal celo več ur, kot jih ima teden. Zdravniku so prepovedali nadaljnje delo pri zunanjih izvajalcih.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo javno izrazil dvom o trditvah Kremlja, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Čeprav je Trump po začetnem pogovoru s Putinom sprva kritiziral Kijev, je po najnovejših ugotovitvah obveščevalne agencije Cia spremenil svoje stališče. Ameriški obveščevalci so namreč ugotovili, da Ukrajina ni ciljala omenjene rezidence, kar potrjujejo tudi navedbe ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je vpletenost v dogodek že pred tem odločno zanikal. Trump je pojasnil, da se je v bližini Putinove rezidence sicer nekaj zgodilo, vendar po njegovih besedah incident ni bil povezan z načrtovanim ukrajinskim napadom. Kremelj je pred tem obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco v regiji Novgorod, kar so ruski predstavniki označili za očiten akt sabotaže. Kljub ruskim obtožbam in prizadevanjem zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da bi incident prikazali kot provokacijo, Bela hiša in ameriške obveščevalne službe vztrajajo pri oceni, da dokazi za ukrajinsko odgovornost ne obstajajo.

Ruske sile so ponoči izvedle nov val zračnih napadov na ukrajinsko prestolnico in njeno okolico, v katerih sta po navedbah lokalnih oblasti umrla dva človeka. Prva žrtev je bila zabeležena neposredno v Kijevu, druga pa v mestu Fastiv, ki leži jugozahodno od prestolnice. Ukrajinska vojska je zaradi nevarnosti raketnih napadov in napadov z droni razglasila rdeči alarm za celotno ozemlje države. Napadi so povzročili dodatno gmotno škodo na stanovanjskih objektih in energetski infrastrukturi, medtem ko so enote protizračne obrambe aktivno poskušale prestreči sovražne izstrelke. Poročila o novih žrtvah potrjujejo trend stopnjevanja napadov na civilna središča, ki so se v zadnjem obdobju močno okrepili.

Slovenski policisti so v zadnjem 24-urnem obdobju na interventni številki 113 zabeležili 840 klicev, kar je privedlo do 379 interventnih dogodkov. Med obravnavanimi primeri je bilo 60 prometnih nesreč, pri čemer se je večina končala z gmotno škodo, v štirih primerih pa so udeleženci utrpeli lažje telesne poškodbe. Zaradi hujših cestnoprometnih prekrškov so policisti štirim voznikom zasegli vozila, eno osebo pa so pridržali zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Na področju kriminalitete in javnega reda je bilo zabeleženih 42 kaznivih dejanj in 33 kršitev javnega reda in miru. Med kaznivimi dejanji so prevladovali vlomi in tatvine, policisti pa so obravnavali tudi štiri primere nasilja v družini, pri čemer sta bili izrečeni dve prepovedi približevanja. Poleg tega je policija na območju policijskih uprav Novo mesto in Ljubljana izsledila 42 oseb, ki so nezakonito prestopile mejo s Hrvaško, med katerimi je bilo največ državljanov Egipta.

Šestindvajset držav članic Evropske unije je v skupni izjavi poudarilo, da je spoštovanje volje venezuelskega ljudstva edina pot za ponovno vzpostavitev demokracije v državi. Skupni dokument, ki ga zaradi nasprotovanja Madžarske niso sprejeli kot uradno stališče celotne povezave, temveč kot izjavo 26 držav, poziva k miru in zadržanosti vseh vpletenih strani. Glavni namen pobude je preprečitev nadaljnje eskalacije napetosti in zagotovitev mirne rešitve globoke politične krize, ki pretresa to južnoameriško državo po nedavnih volitvah. Države podpisnice so izrazile zaskrbljenost nad razmerami in poudarile pomen transparentnosti pri objavi volilnih izidov. Kljub prizadevanjem za enotnost je Madžarska ponovno uporabila pravico do veta, kar je preprečilo sprejetje izjave na ravni celotnega bloka. Takšna razhajanja znotraj Evropske unije glede zunanjepolitičnih vprašanj niso novost, vendar pa v tem primeru poudarjajo osamljenost Budimpešte pri vprašanju legitimnosti venezuelskih oblasti. Preostalih 26 članic ostaja neomajnih pri zahtevi po spoštovanju demokratičnih standardov in zaščiti človekovih pravic v Venezueli.

Kitajska je od Združenih držav Amerike zahtevala nemudoma izpustitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki so ga ameriške sile zajele in odpeljale iz države med sobotnim vojaškim vdorom. Diplomatski odzivi na ameriško operacijo so bili ostri, saj je Iran dejanje označil za državni terorizem, kritikam pa se je pridružila tudi Severna Koreja. Napetosti so se stopnjevale po dolgotrajnem pritisku Washingtona na Caracas, ki se je v preteklosti stopnjeval z vojaško prisotnostjo v regiji. Papež Leon XIV. je v izjavi za javnost poudaril, da mora biti v ospredju predvsem dobrobit venezuelskega ljudstva, medtem ko ameriška stran svoja dejanja opravičuje v okviru širših prizadevanj proti kriminalu in trgovini z drogami. Dogodek predstavlja vrhunec večletnih sporov med ZDA in Venezuelo, ki so v preteklosti že vključevali napotitve bojnih ladij in tiralice za najvišje predstavnike države.

Berlinska policija preiskuje politično motiviran napad na energetsko infrastrukturo, potem ko je sobotni požar na električnih kablih povzročil obsežen izpad električne energije. Brez napajanja je ostalo približno 45.000 gospodinjstev v nemški prestolnici, pristojne službe pa so potrdile, da je bila škoda povzročena namerno. Odgovornost za dejanje je v pismu, objavljenem na spletu, prevzela levo usmerjena ekstremistična skupina, ki svoje delovanje utemeljuje z bojem proti uporabi fosilnih goriv. Preiskovalci z oddelka za državno varnost trenutno preverjajo avtentičnost prevzema odgovornosti in analizirajo sledi s kraja dogodka. Po navedbah lokalnih oblasti so bili napadi usmerjeni v ključna vozlišča, kar kaže na načrtno delovanje z namenom destabilizacije oskrbe. Čeprav so oskrbo z elektriko v večini okrožij že vzpostavili, incident sproža resne pomisleke glede ranljivosti kritične infrastrukture v Nemčiji. Policija je okrepila nadzor nad podobnimi objekti v mestu, medtem ko se preiskava usmerja v kroge radikalnih okoljskih aktivistov.

V osrednjem delu Nigerije je v soboto prišlo do silovitega napada oborožencev, v katerem je po podatkih lokalne policije umrlo več kot 30 oseb. Napadalci, ki naj bi pripadali skrajnim islamističnim milicam, so vdrli v vas Kasuwan Daji v okrožju Kabe. Med napadom so zažgali lokalno tržnico in izropali trgovine, poleg smrtnih žrtev pa so številne prebivalce tudi ugrabili. Napad se vključuje v širši vzorec nasilja, ki pretresa to najštevilčnejšo afriško državo. Nigerija se že dalj časa spopada z varnostno krizo, ki vključuje tako delovanje džihadističnih skupin na severu kot dejavnosti oboroženih tolp v osrednjem in zahodnem delu države. Lokalni prebivalci so pogosto žrtve ugrabitev za odkupnino in roparskih pohodov, ki dodatno destabilizirajo regijo. Policija in vojska kljub poostrenim ukrepom težko obvladujeta razpršene skupine napadalcev, ki izkoriščajo slabše nadzorovana podeželska območja za svoje operacije. Tokratni incident v okrožju Kabe kaže na stopnjevanje agresije nad civilnim prebivalstvom in gospodarsko infrastrukturo v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v uradnem sporočilu na družbenem omrežju Telegram razkril, da je Ruska federacija v zadnjih sedmih dneh nad ukrajinsko ozemlje izstrelila več kot 2000 zračnih sredstev. Stopnjevanje agresije vključuje kombinacijo vodenih letalskih bomb, dronov in raket, ki so bile usmerjene proti civilni ter kritični infrastrukturi po vsej državi. Zelenski je ob tem poudaril nujnost krepitve ukrajinske zračne obrambe in zaveznike ponovno pozval k hitrejši dobavi potrebnih obrambnih sistemov. Ruski zračni pritisk se je v zadnjem obdobju močno povečal, kar potrjujejo tudi poročila s terena o nenehnem teroriziranju prebivalstva. Po navedbah uradnega Kijeva so napadi postali še bolj intenzivni kljub predhodnim diplomatskim pobudam za prekinitev ognja. Stopnjevanje sovražnosti kaže na to, da Moskva ne kaže namere po končanju spopadov, temveč s silo poskuša doseči svoje strateške cilje na bojišču in izven njega.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo v torek uradno podpisala odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor, ki bodo potekale 22. marca 2026. S tem korakom se politično dogajanje v državi z novim letom v celoti preusmerja v predvolilno obdobje. Volilna opravila, ki vključujejo zbiranje podpisov podpore kandidatnim listam in uradno vlaganje kandidatur, se bodo skladno z načrtom začela 12. januarja. Zakon o volitvah v državni zbor določa natančne roke za izvedbo volilnih opravil, predsednica pa je datum izbrala v skladu s svojimi ustavnimi pooblastili. Odločitev sledi njeni decembrski napovedi, ko je javnost prvič seznanila z okvirnim časovnico volilnega procesa. Prihajajoče volitve bodo določile novo sestavo parlamenta, ki bo v naslednjem štiriletnem mandatu oblikovala zakonodajno oblast v državi.

V Iranu se nadaljujejo in stopnjujejo množični protesti, ki so se začeli pred tednom dni. V soboto zvečer so manjši shodi potekali v prestolnici Teheran, medtem ko so se na zahodnem delu države razmere močno zaostrile in prerasle v nasilje. Iranske varnostne sile so se na demonstracije odzvale s povečano prisotnostjo na ulicah, oblasti pa so v poskusu zamejitve organizacije protestov in pretoka informacij močno omejile dostop do spleta po vsej državi. Napetosti v islamski republiki se po poročanju tujih tiskovnih agencij krepijo, saj protestniki izražajo nezadovoljstvo s trenutnim režimom. Kljub poskusom represije s strani varnostnih organov se ljudje še naprej zbirajo na ulicah večjih mest. Omejitev komunikacijskih kanalov v Iranu ni novost, saj država pogosto uporabi tovrstne ukrepe v času civilnih nemirov, da bi preprečila širjenje videoposnetkov policijskega nasilja v tujino.

Stranka Unije za solidarnost in razvoj (USDP), ki jo podpira vladajoča vojaška hunta, je po prvih podatkih osvojila večino sedežev v spodnjem domu parlamenta na mjanmarskih volitvah, ki jih mednarodna skupnost ne priznava. Volitve so potekale v senci kritik o nepravilnostih in izključevanju opozicijskih sil, vendar pa vojaške oblasti trdijo, da gre za pomemben korak k stabilizaciji države pod njihovo upravo. Ob objavi delnih izidov je hunta napovedala amnestijo za 6000 zapornikov, kar sovpada s praznovanjem dneva neodvisnosti države. Poteza se v mednarodnih krogih razume kot poskus ublažitve kritik zaradi zatiranja političnih nasprotnikov in razmer v državi od vojaškega udara dalje. Kljub izpustitvi zapornikov večina zahodnih držav in mednarodnih organizacij volilni proces še naprej označuje za nelegitimen in vnaprej določen v korist vojaškega režima.

Policisti Policijske uprave Kranj so v soboto, 30. novembra 2024, okoli 17.30 na območju kranjske soseske Planina obravnavali prometno nesrečo z udeležbo neznanega voznika osebnega avtomobila in voznika električnega skiroja. Po ugotovitvah policije je voznik avtomobila trčil v uporabnika e-skiroja, ki je pri tem utrpel lažje telesne poškodbe, nato pa s kraja nesreče odpeljal, ne da bi poškodovanemu nudil pomoč ali o dogodku obvestil pristojne organe. Zaradi razjasnitve vseh okoliščin dogodka kranjski policisti pozivajo neznanega voznika, naj se oglasi na najbližji policijski postaji ali pokliče na interventno številko 113. Hkrati policija naproša morebitne očividce, ki bi karkoli vedeli o nesreči ali vozilu pobeglega voznika, da informacije posredujejo anonimno ali neposredno preiskovalcem. Dogodek se je zgodil v času povečanega števila prometnih nesreč s pobegi v širši regiji, kar povečuje nujnost identifikacije povzročitelja.

Slovenska policija je v preteklih 24 urah na interventni številki 113 zabeležila 1141 klicev, ki so terjali 477 interventnih posegov. Na področju prometne varnosti so policisti obravnavali 82 nesreč, pri čemer se je ena končala s hudimi, osem pa z lahkimi telesnimi poškodbami. Zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov so bila štirim voznikom zasežena vozila, eden pa je bil pridržan zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Na področju kriminalitete in javnega reda je bilo zabeleženih 43 kaznivih dejanj in 72 kršitev javnega reda in miru. Med kaznivimi dejanji so izstopali vlomi, tatvine in primeri nasilja v družini, pri čemer so policisti šestim osebam izrekli ukrep prepovedi približevanja za zaščito žrtev. Poleg tega so organi pregona obravnavali 39 oseb zaradi nezakonitega prestopa državne meje s Hrvaško, večinoma na območju Novega mesta in Ljubljane. Statistika kaže na vztrajanje trenda varnostnih dogodkov, ki so bili v preteklih mesecih pogosto povezani s prometno varnostjo in nezakonitimi migracijami.

V ameriškem zračnem napadu na Venezuelo, ki se je zgodil v soboto, je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 40 ljudi. Med smrtnimi žrtvami so tudi civilisti, vključno z 80-letno žensko, kar sproža številna vprašanja o naravi in ciljih operacije. Ameriški predsednik Donald Trump je v uradni izjavi potrdil izvedbo napada, vendar je ob tem poudaril, da na ameriški strani ni bilo smrtnih žrtev med vojaškim osebjem. Operacija, ki jo uradni Washington opisuje kot usmerjeno akcijo, je povzročila precejšnje razburjenje v mednarodni javnosti zaradi visokega števila civilnih žrtev. Venezuelske oblasti in lokalni viri poročajo o uničenju na območjih, kjer so se nahajali civilisti, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama. Ameriška administracija za zdaj ni podala podrobnejših pojasnil o specifičnih vojaških ciljih, ki naj bi bili predmet napada.

Severna Koreja je v noči na nedeljo izstrelila več balističnih raket, kar predstavlja prvi letošnji preizkus orožja te države. Po navedbah južnokorejske vojske, na katere se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP, so izstrelitve sovpadale z obiskom južnokorejskega predsednika na Kitajskem. Dejanje Pjongjanga se je zgodilo v času povečanih globalnih napetosti, potem ko so Združene države Amerike z vojaško operacijo odstranile predsednika Venezuele. Izstrelitev raket se časovno umešča v obdobje po vrnitvi ameriških protiraketnih sistemov Patriot v Južno Korejo. Raketne baterije, ki so bile pred tem začasno nameščene na Bližnjem vzhodu, so znova zavzele položaje na polotoku konec lanskega leta. Ponovna krepitev obrambnih zmogljivosti zavezništva med Seulom in Washingtonom bi lahko vplivala na stopnjevanje provokacij s strani severnokorejskega režima, ki tovrstne premike pogosto interpretira kot neposredno grožnjo svoji varnosti.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po aretaciji prepeljali v zvezni zapor v Brooklynu v New Yorku. Razkrito je bilo, da so ameriški vohuni mesece spremljali vsak Madurov korak pred aretacijo v Caracasu.

Po zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških sil so Venezuelci tako doma kot po svetu začeli praznovati. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije in napovedal izkoriščanje nafte. Slovenska politika je izrazila zaskrbljenost, Venezuela pa je zahtevala izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN. Nemški politični analitik Josef Braml meni, da želijo ZDA z operacijo obnoviti prevlado na zahodni polobli, kar bi imelo lahko posledice za Evropo.

Po zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških sil v tajni nočni operaciji, je predsednik Trump napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije. Poudaril je, da gre za osupljivo vojaško akcijo, ki je neponovljiva od druge svetovne vojne. Trump je objavil fotografijo Madura na ameriški vojaški ladji. Venezuelci tako doma kot po svetu so začeli praznovati padec diktatorja in se zahvaljujejo ZDA. Nemški politični analitik Josef Braml meni, da ZDA s tem želijo obnoviti prevlado na zahodni polobli, kar bi imelo lahko hude posledice za Evropo.

Slovenska vlada in zunanje ministrstvo sta izrazila globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti v Venezueli. Predsednik vlade Robert Golob je poudaril, da si Slovenija ne želi nove vojne, in vsakršen vojaški poseg proti suvereni državi, ki ne temelji na načelih mednarodnega prava, označil za nedopustno dejanje. Vlada skupaj s partnerji v Evropski uniji pozorno spremlja razvoj dogodkov in poziva k mirni rešitvi krize. Odzvala se je tudi koalicijska stranka Levica, ki je morebitne grožnje z intervencijo označila za grobo kršitev mednarodnega prava. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v uradnem sporočilu ponovilo zavezanost Slovenije k deeskalaciji in spoštovanju suverenosti držav. Diplomatska prizadevanja ostajajo osredotočena na preprečevanje nasilja in zagotavljanje stabilnosti v regiji, pri čemer Slovenija usklajuje svoja stališča s skupno zunanjo politiko Evropske unije.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je ameriška vojska v Caracasu izvedla obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trump je akcijo označil za spektakularen napad, ki po svojem obsegu in izvedbi nima primerjave v obdobju po drugi svetovni vojni. Po njegovih besedah bodo Združene države Amerike prevzele nadzor nad Venezuelo in upravljale z državo, dokler ne bodo vzpostavljeni pogoji za varen in premišljen prenos oblasti na nove civilne organe. Operacija je vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih operacij, ki jih je Washington stopnjeval proti Madurovemu režimu. Trump je razkril, da je zunanji minister Marco Rubio že v stiku s podpredsednico Venezuele Delcy Rodríguez, ki naj bi izrazila pripravljenost na sodelovanje. Hkrati je ameriški predsednik izključil možnost, da bi državo v prehodnem obdobju vodila opozicijska voditeljica María Corina Machado, saj meni, da v domovini ne uživa zadostnega ugleda za vodenje države. Napovedana ameriška uprava v Venezueli naj bi preprečila, da bi se na oblast zavihtel voditelj s podobnimi avtokratskimi nagnjenji, kot jih je kazal Maduro.

Vodja venezuelske opozicije in prejemnica Nobelove nagrade za mir Maria Corina Machado je v javnem pismu državljanom naznanila, da se je obdobje vladavine Nicolasa Madura končalo. Po njenih navedbah je bil Maduro odstranjen z oblasti po tem, ko je zavrnil pogajanja o mirnem odstopu. Machadova je Edmunda Gonzaleza Urrutio, ki je po mnenju opozicije zmagal na volitvah leta 2024, pozvala, naj prevzame vodenje države kot legitimni predsednik. Opozicijska voditeljica je poudarila, da je napočil čas svobode in napovedala takojšnjo vzpostavitev reda ter izpustitev vseh političnih zapornikov. Poziv k demokratični tranziciji prihaja v času, ko se Madurova administracija spopada z vse večjim pritiskom mednarodnega pravosodja zaradi domnevnih zločinov proti človečnosti. Machadova je k aktivnemu sodelovanju pri uveljavljanju ljudske suverenosti pozvala tako državljane v domovini kot tiste v tujini.

V ruskem raketnem napadu na severovzhodno ukrajinsko mesto Harkov sta bila ubita ženska in triletni otrok. Po navedbah lokalnih oblasti je bilo v napadu ranjenih še približno 28 ljudi, med katerimi je tudi dojenček. Napad se je zgodil le dan pred načrtovanimi ključnimi diplomatskimi pogovori v Kijevu, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji. Ruska stran je poročila o napadu in civilnih žrtvah zanikala, kljub neposrednim dokazom s terena o poškodovanih civilnih objektih. Incident v Harkovu predstavlja nadaljevanje strategije stopnjevanja zračnih napadov na ukrajinska urbana središča. Mesto, ki leži blizu ruske meje, je že dlje časa tarča intenzivnega obstreljevanja, ki močno obremenjuje tamkajšnjo infrastrukturo in civilno prebivalstvo. Zadnji dogodki potrjujejo trend naraščajočega števila žrtev med najranljivejšimi skupinami, kar ukrajinske oblasti izpostavljajo kot dokaz namernega ciljanja civilnih ciljev s strani ruskih sil.

V nemški prestolnici Berlin je danes zjutraj prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in več kot 2.000 podjetij. Motnje v oskrbi so nastale po tem, ko je v bližini lokalne elektrarne izbruhnil požar, ki je močno poškodoval visokonapetostne kable. Nemška policija je po prvih ugotovitvah sprožila preiskavo zaradi suma namernega požiga, saj okoliščine incidenta kažejo na morebitno sabotažo kritične infrastrukture. Lokalne oblasti so prebivalce pozvale k strpnosti in solidarnosti, pri čemer so poudarile pomen pomoči sosedom, zlasti starejšim in ranljivim skupinam. Tehnične ekipe so nemudoma pričele s sanacijo poškodovanega omrežja, vendar natančen čas popolne vzpostavitve oskrbe še ni znan. Incident je povzročil precejšen zastoj v delovanju gospodarstva v prizadetih četrtih, policija pa medtem preučuje morebitne motive in išče storilce, ki bi lahko bili povezani z dejanji zoper javno varnost.

Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je s partnerji v EU pozvalo k deeskalaciji in spoštovanju mednarodnega prava v Venezueli. Premier Robert Golob je obsodil vsak vojaški poseg proti suvereni državi, ki ni v skladu z mednarodnim pravom. Stranka Levica pa je pozvala k obsodbi Združenih držav Amerike.

Poleg Irana in Kube je tudi Rusija ostro obsodila ameriški vojaški napad na Venezuelo. Evropske države so medtem pozvale k umiritvi razmer.

V silovitem ruskem raketnem napadu na Harkov na severovzhodu Ukrajine sta v petek izgubila življenje ženska in otrok, približno 28 ljudi pa je bilo ranjenih. Napad se je zgodil v času, ko ruske sile stopnjujejo ofenzivo na več delih fronte, kar je po zadnjih analizah tiskovne agencije AFP privedlo do največjih ozemeljskih pridobitev ruske vojske od začetka invazije leta 2022. Zaradi hitrega napredovanja agresorskih sil so ukrajinske oblasti odredile nujno in množično evakuacijo civilistov. Evakuacija vključuje tisoče otrok in njihovih staršev iz ogroženih naselij v Zaporiški in Dnepropetrovski regiji. Odločitev odraža kritične razmere na bojišču, kjer se ukrajinske sile spopadajo z vse večjim pritiskom in grožnjo kolapsa obrambnih linij. Harkov ostaja ena izmed glavnih tarč ruskih zračnih napadov, ki sistematično uničujejo civilno infrastrukturo in povzročajo žrtve med lokalnim prebivalstvom, medtem ko se mednarodna skupnost trudi najti diplomatsko pot za ustavitev sovražnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle neposreden vojaški napad na Venezuelo, med katerim so ugrabile in iz države odpeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je v uradni izjavi poudaril, da so ameriške enote po uspešno izvedeni operaciji prevzele nadzor nad Madurom, ki se trenutno nahaja v ameriškem priporu zunaj meja svoje domovine. Napad predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike in neposreden vojaški poseg v suverenost južnoameriške države. Operacija se je zgodila po obdobju stopnjevanja napetosti, v katerem so ZDA venezuelski vrh obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili in podpiranje narkokartelov. Predsednik Trump je za prihodnje ure že napovedal podrobnejšo novinarsko konferenco, na kateri bo pojasnil nadaljnje korake Washingtona in usodo venezuelskega političnega vodstva. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni skupnosti, saj gre za enega najpomembnejših vojaških posegov ZDA v regiji v zadnjih desetletjih, ki bo močno vplival na stabilnost trga z nafto, kjer Venezuela zaseda ključno mesto zaradi svojih obsežnih rezerv.

Iz venezuelske prestolnice Caracas so danes poročali o več močnih eksplozijah in preletih letal, ki so vznemirili prebivalce okoli druge ure zjutraj po lokalnem času. Incident se je zgodil v času zaostrenih odnosov med državama, potem ko je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump napovedal možnost vojaškega posredovanja v Venezueli. Napetosti so se stopnjevale po sprožitvi obsežne ameriške pomorske operacije v karibskem morju, ki je bila uradno usmerjena proti mednarodnim tihotapcem mamil. Ameriška administracija je pred dogodki jasno opozorila venezuelsko vodstvo, da ne izključuje kopenske invazije, če se dejavnosti, ki jih Washington označuje za kriminalne, ne bodo prenehale. Čeprav podrobnosti o naravi eksplozij in izvoru letal še niso uradno potrjene s strani neodvisnih opazovalcev, očividci poročajo o znatnem nemiru v prestolnici. Gre za neposredno stopnjevanje pritiska na režim v Caracasu, ki se že dalj časa spopada z mednarodno izolacijo in gospodarsko krizo.

V venezuelski prestolnici Caracas je v zgodnjih jutranjih urah odjeknilo več eksplozij, ki so povzročile preplah med prebivalstvom in izpade električne energije v več delih mesta. Po poročanju lokalnih virov so prestolnico v nizkem letu preletavala neidentificirana letala, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem vojaškem posredovanju ali notranjem uporu. Vzrok za eksplozije in izvor letal uradno še nista potrjena, prav tako ni informacij o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode. Združene države Amerike se na dogajanje v Venezueli še niso uradno odzvale, čeprav nekateri analitiki namigujejo na možnost zunanjega vmešavanja. Razmere v državi ostajajo napete, saj se Venezuela že dlje časa spopada s politično nestabilnostjo in gospodarsko krizo. Lokalni organi pregona in vojska so na območjih eksplozij poostrili varnostne ukrepe, prebivalce pa pozivajo k previdnosti, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzpostaviti oskrbo z elektriko v prizadetih četrtih.

Protesti v Iranu, ki so izbruhnili pred tednom dni, postajajo vse bolj nasilni. Po poročanju državnih medijev je umrlo najmanj deset ljudi, med njimi tudi pripadnik iranskih varnostnih sil, več deset protestnikov pa je bilo aretiranih. Iranska policija je posvarila pred nevarnostjo oborožene vstaje. Teheran zavrača grožnje ZDA in poudarja, da bo preprečil nadaljnjo eskalacijo nemirov. Iran je pozval VS ZN k obsodbi Trumpovih groženj.

Iz venezuelske prestolnice Caracas so danes poročali o več močnih eksplozijah in preletih letal, ki so jih očividci zaznali okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času. Incident se je zgodil v času izjemno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal možnost kopenskega vojaškega posredovanja v državi. ZDA so pred tem na morju že sprožile obsežno operacijo proti domnevnim tihotapcem mamil, kar v Caracasu razumejo kot neposredno grožnjo suverenosti. Eksplozije v prestolnici sledijo stopnjevanju ameriških vojaških aktivnosti v regiji, ki vključujejo tudi nedavne zračne napade na cilje znotraj venezuelskega ozemlja. Venezuelske oblasti so zaradi dogodkov že v preteklih tednih razglasile najvišjo stopnjo vojaške pripravljenosti in mobilizirale civilno prebivalstvo. Trenutno še ni uradnih podatkov o morebitnih žrtvah ali natančnem izvoru eksplozij, vendar dogodek kaže na nevarno stopnjevanje konflikta med državama.

Slovenska policija je v preteklem 24-urnem obdobju na interventni številki 113 prejela 946 klicev, kar je zahtevalo 411 interventnih posegov. Po podatkih Generalne policijske uprave so policisti obravnavali 78 prometnih nesreč, v katerih je v 70 primerih nastala premoženjska škoda, v osmih pa so udeleženci utrpeli lahke telesne poškodbe. Zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov so policisti zasegli pet vozil, tri voznike pa so pridržali zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Na področju kriminalitete je bilo zabeleženih 39 kaznivih dejanj, med katerimi izstopa osem primerov nasilja v družini in deset vlomov. Za zaščito žrtev so policisti petim osebam izrekli ukrep prepovedi približevanja. Poleg tega so organi pregona obravnavali 34 kršitev javnega reda in miru, pri čemer so pridržali tri osebe, ki kljub opozorilom niso prenehale s kršitvami. Na področju mejnih zadev so policisti izsledili 58 oseb zaradi nezakonitega prestopa državne meje s Hrvaško, največ na območju Novega mesta, kjer so prevladovali državljani Sudana in Nepala.

Z začetkom leta 2026 se je ugodnost mobilnega gostovanja po pravilu "gostuj kot doma" (Roam Like at Home) razširila na Ukrajino in Moldavijo. Državljani Evropske unije, ki potujejo v ti državi, ter ukrajinski in moldavski državljani ob obisku držav članic EU lahko od 1. januarja dalje uporabljajo klice, pošiljajo kratka sporočila SMS in uporabljajo prenos podatkov pod enakimi cenovnimi pogoji kot v svojem domačem omrežju. Ta ukrep predstavlja ključen korak v gospodarski in digitalni integraciji obeh držav v enotni evropski trg. Integracija Ukrajine in Moldavije v evropski telekomunikacijski prostor sledi dolgotrajnim političnim prizadevanjem za okrepitev medsebojnih vezi. Odločitev neposredno vpliva na zmanjšanje stroškov za milijone ljudi, ki so zaradi razmer v regiji razpeti med domovino in državami Evropske unije. Poleg praktičnih finančnih ugodnosti za uporabnike ta širitev simbolizira tudi tesnejše sodelovanje na področju infrastrukture in storitev, kar je del širšega procesa približevanja Ukrajine in Moldavije evropskim standardom in zakonodajnemu okviru.

S prvim januarjem je v Sloveniji stopila v veljavo prepoved kastracije pujskov do sedmega dneva starosti brez uporabe ustreznih protibolečinskih sredstev. Ta ukrep, ki ga predvideva novela zakona o zaščiti živali, predstavlja pomemben premik v smeri izboljšanja dobrobiti živali v kmetijstvu. Do sedaj je bila praksa kastracije mladih pujskov brez anestezije v prvih dneh življenja razširjena, po novem pa bo morala biti izvedena ob strokovnem nadzoru in z uporabo sredstev za lajšanje bolečin. Da bi kmetom olajšali prehod na nove standarde in pokrili dodatne stroške, ki nastanejo z uporabo anestetikov in vključitvijo strokovnega osebja, je država pripravila finančni paket pomoči. V prihodnjih dveh letih bo za ta namen iz proračuna namenila 2,8 milijona evrov. Sredstva so predvidena za subvencioniranje stroškov izvajanja postopkov, kar naj bi preprečilo gospodarsko škodo v panogi prašičereje in zagotovilo dosledno upoštevanje zakonodaje na celotnem ozemlju države.

Predsednik slovenske vlade Robert Golob in njegova vlada sta se znašla pod kritiko opozicije zaradi promocijskih plakatov, ki izpostavljajo dvig bruto plač v državi. Prvak opozicije Janez Janša je vladno kampanjo označil za zavajajočo, saj po njegovih besedah vlada oglašuje povišanje davčnih obremenitev in prispevkov, kar ne odraža dejanskega finančnega stanja državljanov. Janša je v svojem odzivu poudaril, da je za posameznika ključna neto plača, ne bruto znesek, ki vključuje višje dajatve. Kritike se nanašajo tudi na vpliv inflacije, ki po mnenju opozicije izničuje morebitne pozitivne učinke nominalnega zvišanja plač. Opozicijski politiki trdijo, da se vlada z objavo tovrstnih plakatov norčuje iz prebivalstva, saj so se stroški življenja in davčna obremenitev dela pod trenutno upravo povečali. Razprava izpostavlja globok razkorak med vladno interpretacijo gospodarskih kazalnikov in opozicijskim videnjem realne kupne moči prebivalstva v Sloveniji.

FBI je sporočil, da so v Severni Karolini preprečili teroristični napad, ki ga je za silvestrovo načrtoval 18-letnik. Po navedbah obtožnice naj osumljenec ne bi bil izbirčen glede tarč napada, saj naj bi želel pobijati nemuslimane, pripadnike skupnosti LGBTQ, policiste in vojake.

V Dubrovniku so našli truplo moškega, ki ga je med fotografiranjem z družino s skale ob vznožju obzidja odnesel val. Truplo so našli približno 200 metrov od obale.

Rezultati javnomnenjske raziskave agencije Valicon, ki je bila izvedena za portal Siol, so razkrili, da kar 79,1 odstotka vprašanih podpira uvedbo božičnice kot trajnega ukrepa v slovenskem delovnem okolju. Podpora temu finančnemu prejemku ob koncu leta je presenetljivo poenotila volilno telo, saj so se za njegovo sistemsko ureditev izrekli podporniki strank z obeh polov političnega prostora. Analiza odgovorov kaže na visoko stopnjo družbenega soglasja glede vprašanja nagrajevanja zaposlenih ob praznikih. Kljub ideološkim razlikam pri drugih vprašanjih gospodarske politike, so volivci tako levih kot desnih političnih opcij v božičnici prepoznali pomemben mehanizem za izboljšanje socialnega položaja delavcev. Rezultati ankete bi lahko v prihodnje služili kot podlaga za morebitne zakonske spremembe na področju delovnopravne zakonodaje v Sloveniji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo svojega kabineta imenoval Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov bo na tem vplivnem položaju nasledil Andrija Jermaka, ki je bil prisiljen odstopiti konec novembra letos zaradi odmevnega korupcijskega škandala. Zelenski je odločitev o imenovanju potrdil po osebnem srečanju z Budanovom in novico objavil na družbenih omrežjih, kjer je izpostavil pomen stabilnosti v predsednikovem uradu v času trajajočega konflikta. Menjava na vrhu predsedniške administracije prihaja v kritičnem obdobju za Ukrajino, ko država potrebuje tesno usklajevanje med vojaškimi operacijami in civilno upravo. Budanov velja za enega najtesnejših zaveznikov Zelenskega in uživa velik ugled v varnostnih strukturah, njegovo imenovanje pa nakazuje na nadaljnjo konsolidacijo moči znotraj najožjega kroga predsednika. Jermakova odstranitev po korupcijskih obtožbah kaže na prizadevanja Kijeva, da bi naslovil vprašanja integritete, ki so ključna za ohranitev podpore zahodnih zaveznic.

V ruskem raketnem napadu na stanovanjsko četrt v Harkovu na severovzhodu Ukrajine je bilo danes ranjenih najmanj 19 ljudi. Med poškodovanimi je po podatkih lokalnih oblasti tudi šestmesečni dojenček. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za gnusno dejanje, saj sta dve raketi zadeli gosto naseljeno območje v središču mesta, kjer ni vojaških objektov. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ruskih zračnih operacij proti civilni infrastrukturi v regiji Harkov. Reševalne ekipe so na terenu preiskovale razbitine stanovanjskih stavb, medtem ko so tuje tiskovne agencije poročale o znatni gmotni škodi na civilnih objektih. Incident se je zgodil v času, ko Ukrajina krepi svoje obrambne zmogljivosti in uporablja zahodno orožje dolgega dosega za povračilne ukrepe na ruskem ozemlju.

Slovenija se je uradno odzvala na zaprosilo Švice za mednarodno pomoč po smrtonosnem požaru, ki je v četrtek izbruhnil v smučarskem letovišču Crans Montana. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je potrdilo, da je bila ponudba oddana prek mehanizma Evropske unije za civilno zaščito. Slovenska pomoč obsega logistično podporo pri transportu, namestitvi in specializirani zdravstveni oskrbi oseb s hudimi opeklinami. Slovenska vlada je izrazila pripravljenost, da žrtve nesreče, ki potrebujejo zahtevno dermatološko in intenzivno nego, sprejmejo slovenske zdravstvene ustanove. Trenutno še potekajo usklajevanja o dejanskih potrebah na terenu, saj švicarske oblasti preverjajo zmogljivosti svojih specializiranih centrov. Požar v enem izmed najprestižnejših švicarskih letovališč je povzročil precejšnje število žrtev in ranjenih, med katerimi imajo nekateri poškodbe, ki zahtevajo dolgotrajno in kompleksno zdravljenje. Slovenija s tem dejanjem potrjuje svojo aktivno vlogo v sistemu solidarnosti znotraj evropskih mehanizmov za pomoč ob nesrečah.

Ameriška igralka in humanitarka Angelina Jolie je obiskala egiptovsko stran mejnega prehoda Rafa na meji z Gazo, da bi izrazila svojo podporo palestinskemu ljudstvu, ki ga je prizadela vojna. Joliejeva se je na poti srečala s predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva, s katerimi si je ogledala ključno infrastrukturo za dostavo humanitarne pomoči v enklavo. Po navedbah poročil naj bi obiskala tudi lokalno bolnišnico, kjer se je podrobneje seznanila s kritičnim stanjem ranjencev ter logističnimi ovirami pri distribuciji nujnih življenjskih potrebščin. Obisk zvezdnice poudarja vse večjo vlogo mednarodnih javnih osebnosti pri opozarjanju na humanitarno krizo v regiji. Joliejeva, ki je dolga leta delovala kot ambasadorka dobre volje pri Visokem komisariatu Združenih narodov za begunce, je svojo prisotnost izkoristila za neposreden vpogled v delovanje prehoda Rafa, ki ostaja edina pot za humanitarno pomoč, ki ne vodi skozi ozemlje Izraela. Njen obisk sovpada z napetimi diplomatskimi prizadevanji za zagotovitev stalnih koridorjev za oskrbo civilistov.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je pridobilo navigacijske podatke z ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali načrtovan napad na eno izmed rezidenc predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve so dokaze o domnevnem poskusu napada že posredovali Združenim državam Amerike. Ruska stran trdi, da so ukrajinske sile načrtovale natančen udar na državno rezidenco, vendar so ruske obrambne sile grožnjo pravočasno nevtralizirale. Uradni Kijev je obtožbe o vpletenosti v domnevni napad na Putinovo rezidenco odločno zavrnil. Ukrajinski predstavniki poudarjajo, da gre za rusko propagando in poskus opravičevanja nadaljnje agresije. Ameriške obveščevalne službe so prav tako izrazile resne dvome o verodostojnosti ruskih navedb, nekateri analitiki pa opozarjajo, da bi lahko šlo za operacijo pod tujo zastavo, ki jo je uprizoril Kremelj sam, da bi okrepil domačo podporo vojni in upravičil stopnjevanje napadov na ukrajinsko infrastrukturo.

Sodišče v Seulu je v sredo izdalo nov nalog za prijetje nekdanjega južnokorejskega predsednika Yoon Suk-yeola, s čimer so uradno podaljšali njegov pripor. Yoon se spopada s težko obtožnico zaradi decembrske razglasitve vojnega stanja, ki je v državi sprožilo politično krizo in množične proteste. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP nove pravne podlage omogočajo preiskovalcem nadaljevanje postopkov glede domnevnega poskusa upora in zlorabe oblasti. Odločitev sodišča pomeni, da bo Yoon ostal v priporu, medtem ko tožilci pripravljajo obtožnico v povezavi z dogodki decembra 2024, ko je neuspešno poskušal suspendirati parlamentarno demokracijo. Politična stabilnost v državi ostaja krhka, saj javnost in opozicija zahtevata polno kazensko odgovornost za vpletene v kratkotrajno, a nevarno uvedbo izrednih razmer. Sodišče je presodilo, da obstaja nevarnost uničenja dokazov, če bi se nekdanji predsednik branil s prostosti.

Slovenski medijski prostor je pretresla informacija o objavi rezultatov javnomnenjske raziskave agencije Valicon, ki naj bi kazala na visoko podporo domnevnemu ukrepu predsednika vlade Roberta Goloba. Kot poroča Spletni časopis, so nekateri mediji, vključno s portalom Siol.net, navajali podatke, po katerih naj bi kar 79,1 odstotka vprašanih podpiralo t. i. Golobovo božičnico. Vendar pa so se ti navedki izkazali za sporne, saj omenjeni finančni ukrep v takšni obliki sploh ni bil sprejet ali uradno predlagan. Kritiki opozarjajo, da gre pri tovrstnem poročanju za manipulacijo z javnim mnenjem in širjenje zavajajočih informacij v korist vladajoče koalicije pred prihajajočimi volitvami. Članek v Demokraciji poudarja, da so bili podatki predstavljeni kot dejstvo, kljub temu da vsebina raziskave temelji na neobstoječi politični podlagi. Dogodek odpira vprašanja o verodostojnosti medijskega poročanja in vlogi javnomnenjskih raziskav pri oblikovanju politične realnosti v Sloveniji.

Ministrstvo za finance Republike Slovenije je napovedalo izdajo nove desetletne državne obveznice v evrih, ki bo zapadla leta 2036. Za organizacijo in izvedbo izdaje je država že podelila mandat skupini mednarodnih in domačih bančnih institucij, med katerimi so Barclays, DZ BANK, HSBC, J. P. Morgan, OTP banka in Raiffeisen Bank International. Izvedba same transakcije se na mednarodnih finančnih trgih pričakuje v bližnji prihodnosti, odvisno od tržnih razmer. Namen nove zadolžitve je zagotavljanje sredstev za državni proračun in financiranje tekočih obveznosti. Gre za standarden postopek upravljanja z državnim dolgom, s katerim Slovenija ohranja prisotnost na kapitalskih trgih in zagotavlja likvidnost. To bo prva večja izdaja dolžniških vrednostnih papirjev v letošnjem letu, s katero bo država določila referenčno ceno svojega zadolževanja za daljše časovno obdobje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so Združenim državam Amerike predali domnevne dokaze, ki naj bi potrjevali, da je Kijev načrtoval napad z brezpilotnim letalnikom na eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusi trdijo, da so dekodirali navigacijske podatke ukrajinskega drona.

Donald Trump je ponovil grožnjo Iranu zaradi nasilja nad protestniki, pri čemer je navedel, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran streljal na miroljubne protestnike. Iranski nacionalni varnostni svet pa je ZDA opozoril, da bi vmešavanje v proteste lahko povzročilo kaos v celotni regiji.

Na primorski avtocesti se je dopoldne pri razcepu Nanos zgodila prometna nesreča, ki je povzročila popolno zaporo kraka avtoceste iz smeri Kopra proti Novi Gorici. Zaradi dogodka je bila potrebna gasilska intervencija, na kraju pa so posredovale interventne službe, ki so zavarovale kraj nesreče in omogočile čiščenje vozišča. Prometnoinformacijski center je o dogodku poročal v več dopolnjenih obvestilih, pri čemer so poudarili nujnost zapore zaradi varnosti reševalnih ekip. Po zaključenem policijskem ogledu in gasilskem posredovanju so pristojne službe okoli poldneva odsek ponovno odprle za promet. Trenutno promet po primorski avtocesti poteka tekoče in brez zastojev. Današnji incident se uvršča v niz pogostih prometnih nesreč na tem delu avtocestnega omrežja, ki so v preteklosti že povzročale logistične težave, zlasti ob neugodnih vremenskih razmerah ali visoki gostoti prometa.

V večjih evropskih mestih so med praznovanjem silvestrovega zabeležili številne incidente, v katerih so posamezne skupine s pirotehničnimi sredstvi napadale pripadnike policije, reševalnih služb in gasilcev. Poročila navajajo, da je bila ob tem povzročena precejšnja materialna škoda, vendar pa so nekateri viri dogajanje interpretirali predvsem skozi prizmo verskih in ideoloških motivov. Navedbe o organiziranem delovanju migrantskih skupin z namenom preprečevanja praznovanja so se razširile predvsem prek družbenih omrežij, kjer so uporabniki izpostavljali varnostna tveganja v urbanih središčih. Kljub povečani prisotnosti varnostnih sil v prestolnicah, kot so Berlin, Pariz in Dunaj, so reševalne ekipe poročale o oteženem delu na terenu zaradi uporabe nevarnih eksplozivnih sredstev. Dogodki so sprožili javno razpravo o varnostnih politikah in integraciji v evropskih družbah, pri čemer so določeni mediji dogajanje opisali kot neposreden napad na evropske vrednote in tradicijo. Policijske uprave so po incidentih opravile večje število aretacij, preiskave o povzročiteljih škode pa še potekajo.

Slovenija je v letu 2026 nadaljevala z obsežnim ciklom naložb v prometno infrastrukturo, pri čemer so številni projekti ostali osredotočeni na sanacijo po uničujočih poplavah iz leta 2023. Med ključnimi cestnimi deli sta se nadaljevali rekonstrukciji odsekov med Mežico in Črno na Koroškem ter med Ravnami in Dravogradom, kar je bistvenega pomena za prometno varnost in dostopnost Koroške regije. Poleg tega se je ob obstoječi mariborski infrastrukturi predvidela gradnja nove obvoznice v Murski Soboti, kar bo razbremenilo mestno središče. Na področju železnic so bila sredstva usmerjena predvsem v prestolnico, kjer se gradi največji železniški projekt v državi. Ta naložbeni val ne sledi le potrebam po modernizaciji omrežja, temveč tudi nujni obnovi objektov, ki jih je poškodovala ujma. Vlada s temi ukrepi utrjuje strateško prometno lego države in zagotavlja dolgoročno stabilnost infrastrukture, kljub zahtevnim terenskim razmeram in potrebi po sanaciji preteklih naravnih nesreč.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na neposredne pogovore z Združenimi državami Amerike "kjer koli in kadar koli". Njegova ponudba za dialog vključuje ključna vprašanja, kot so tihotapljenje mamil, energetski viri z nafto na čelu ter migracijska vprašanja. Do te poteze prihaja v času, ko Washington stopnjuje pritisk na oblasti v Caracasu, kar je povzročilo dodatne napetosti v regiji. Madurova retorika se je v primerjavi s preteklimi meseci nekoliko omehčala, saj zdaj namesto zgolj opozarjanja na vojaške spopade ponuja diplomatsko pot. Kljub temu ostaja vprašanje, kako se bo na ponudbo odzvala administracija pod vodstvom Donalda Trumpa, ki je v preteklosti že napovedala odločnejše ukrepe proti venezuelskemu režimu. Venezuelska stran poudarja, da si želi stabilizacije, hkrati pa opozarja na obrambne zmogljivosti države v primeru zunanjega posredovanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za Wall Street Journal odločno zavrnil navedbe o domnevnih zdravstvenih težavah, ki so se v javnosti pojavile po več opaženih incidentih. Trump je pojasnil, da so modrice na njegovih rokah posledica jemanja večjih odmerkov aspirina, kot mu jih svetujejo zdravniki, s čimer je poskušal utišati teorije o resnejših obolenjih. Hkrati je zanikal poročanja, da bi med uradnimi sestanki zaspal, in pojasnil, da si občasno le odpočije oči, kar so nekateri napačno interpretirali kot izgubo zavesti ali spanje. Najnovejša pojasnila prihajajo po obdobju povečanih ugibanj, ki so jih sprožile nenavadne podrobnosti pri njegovem fizičnem videzu in vedenju v javnosti. Trump je poudaril, da je njegovo zdravstveno stanje stabilno, s čimer se je odzval na kritike in dvome, ki so se razširili v ameriških medijih in na družbenih omrežjih. Kljub njegovim zagotovilom pa javnost in strokovnjaki še naprej pozorno spremljajo vsako njegovo pojavljanje, saj vprašanje predsednikove kondicije ostaja politično občutljiva tema.

Z letošnjim letom se v slovenskem javnem sektorju uveljavljajo pomembne novosti na področju nagrajevanja zaposlenih. Glavna sprememba vključuje združitev redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v enoten sistem. Namen te reforme je poenostavitev postopkov nagrajevanja, vendar pa ključni izvedbeni detajli še ostajajo odprti. Kljub uveljavitvi novih zakonskih okvirov se vlada in sindikati javnega sektorja še niso uspeli dogovoriti o natančnih kriterijih, po katerih se bo delovna uspešnost dejansko merila in izplačevala. To pomeni, da prehodno obdobje prinaša določeno mero negotovosti za uslužbence in vodstva javnih zavodov, saj podrobna merila za ocenjevanje učinkovitosti dela še niso bila dokončno usklajena na pogajanjih.

Vlada Republike Slovenije je v letu 2026 uvedla nove sistemske spremembe na področju davčnega potrjevanja računov, ki po novem vključujejo vse avtomate za prodajo blaga in storitev. Ukrep je bil sprejet z namenom večje transparentnosti in učinkovitejšega nadzora nad gotovinskim poslovanjem, ki se izvaja prek samopostrežnih naprav. Pri pripravi zakonodaje je izvršilna veja oblasti upoštevala številne pripombe strokovne javnosti in gospodarskih združenj, s čimer so prilagodili tehnične zahteve za lažji prehod podjetij na nov sistem. Nova obveznost zadeva širok spekter ponudnikov, od tistih, ki upravljajo z avtomati za pijačo in prigrizke, do ponudnikov storitev na parkiriščih in drugih avtomatiziranih prodajnih mestih. Podjetja so morala svoje naprave tehnološko posodobiti, da omogočajo neposredno povezavo s sistemom Finančne uprave Republike Slovenije (Furs). S tem korakom država zaključuje proces digitalizacije davčnega nadzora, ki se je začel pred leti z uvedbo davčnih blagajn, ter hkrati zmanjšuje tveganje za sivo ekonomijo v sektorju samopostrežne prodaje.

Slovenska policija je v preteklih 24 urah na interventni številki 113 zabeležila 998 klicev, ki so terjali 355 interventnih posegov. Najhujši dogodek na slovenskih cestah je bila prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje, medtem ko sta se v dveh drugih nesrečah udeleženci lažje poškodovali. Skupno so policisti obravnavali 43 prometnih nesreč, pri čemer so petim voznikom zaradi hujših prekrškov zasegli vozila, tri pa so pridržali zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Na področju kriminalitete in javnega reda je bilo zabeleženih 31 kaznivih dejanj in 32 kršitev javnega reda in miru. Med kaznivimi dejanji so izstopali vlomi, tatvine ter tri primeri nasilja v družini, pri čemer so policisti trem osebam izrekli ukrep prepovedi približevanja. Na področju varovanja državne meje so policisti Policijske uprave Novo mesto obravnavali 98 oseb, ki so nezakonito vstopile v državo iz Hrvaške, med njimi je bilo največ državljanov Egipta, Sudana in Pakistana.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je v četrtek na uradni prisegi pred mestno hišo napovedal začetek novega političnega obdobja za to ameriško metropolo. Pred množico privržencev, ki so se kljub mrazu zbrali po praznovanju novega leta, je Mamdani zatrdil, da bo odločno pristopil k uresničevanju svojih progresivnih predvolilnih obljub. Njegov program med drugim vključuje obsežne socialne reforme in spremembe v mestni upravi. Kljub optimizmu novega župana pa politični analitiki in finančni strokovnjaki opozarjajo na resne izzive, s katerimi se bo njegova administracija spopadala pri izvedbi teh načrtov. Osrednje vprašanje ostaja zagotavljanje vzdržnega financiranja za napovedane projekte, saj bi njihova uresničitev zahtevala znatna sredstva iz mestnega proračuna. Newyorški mediji poročajo, da bo Mamdanijeva sposobnost usklajevanja progresivnih idealov s finančno realnostjo ključna za uspeh njegovega mandata.

V švicarskem smučarskem središču Crans Montana se nadaljuje preiskava vzrokov katastrofalnega požara, ki je v silvestrski noči v lokalu Le Constellation terjal približno 40 smrtnih žrtev, še 115 oseb pa je bilo poškodovanih. Švica je v spomin na žrtve ene najhujših tragedij v svoji novejši zgodovini razglasila petdnevno žalovanje. Medtem ko forenziki in preiskovalci še vedno ugotavljajo identiteto nekaterih umrlih, so se v javnosti pojavile prve informacije o morebitnem vzroku nesreče. Po nekaterih predvidevanjih bi lahko bila za izbruh ognja kriva namestitev sveč preblizu stropa, kar je v kombinaciji z morebitno eksplozijo plina ali vnetljivih materialov privedlo do hitrega širjenja ognja. Policija kantona Valais je za zdaj izključila možnost požiga ali terorističnega napada. Reševalne službe so se na prizorišču spopadale z izjemno zahtevnimi razmerami, številni poškodovanci pa so utrpeli hude opekline in posledice vdihavanja dima. Identifikacija žrtev poteka počasi, saj so bile nekatere osebe v požaru nerazpoznavne. Oblasti so lokalno prebivalstvo in turiste pozvale k strpnosti, medtem ko se država pripravlja na žalne slovesnosti v spomin na preminule v tej gorski tragediji.

Papež Leon XIV. je med slovesno mašo v baziliki svetega Petra v Vatikanu obeležil svetovni dan miru. V svojem nagovoru je poudaril, da novo leto predstavlja odprto pot do sprave in sočutja, ki jo morajo verniki in svetovna javnost šele odkriti. Njegova svetost je izpostavila pomen aktivnega prizadevanja za mir v svetu, ki ga zaznamujejo številne napetosti in konflikti. Ob koncu liturgije je papež vernike pozval, naj se simbolno zberejo pri jaslicah, ki po njegovih besedah predstavljajo simbol razoroženega miru. S tem dejanjem naj bi se ljudje duhovno okrepili za vstop v novo koledarsko leto. Nagovor je bil usmerjen v spodbujanje dialoga in solidarnosti med narodi, pri čemer je Leon XIV. izpostavil vlogo posameznika pri gradnji stabilnejše in mirnejše prihodnosti. Dogodek v Vatikanu je tradicionalno pritegnil množico vernikov in predstavnikov diplomatskega zbora.

V Iranu so med protesti proti zaostrenim gospodarskim razmeram izbruhnili siloviti spopadi med protestniki in policijo, ki so po navedbah lokalnih medijev terjali najmanj šest smrtnih žrtev. Nasilje se je razplamtelo po več dneh napetosti, ko so se prebivalci odpravili na ulice Teherana in drugih večjih mest, da bi izrazili nezadovoljstvo nad vztrajno gospodarsko krizo. Po poročanju tiskovne agencije Fars se je varnostna situacija močno poslabšala, ko so policijske enote poskušale razgnati množico s silo. Dogajanje je neposredna posledica stopnjevanja nezadovoljstva, ki se je začelo konec decembra zaradi drastičnega zvišanja življenjskih stroškov in padca vrednosti nacionalne valute. Protesti so se sprva začeli kot mirno izražanje nezadovoljstva trgovcev in prebivalstva, vendar so se zaradi odsotnosti učinkovitih vladnih ukrepov in ostrega odziva represivnih organov hitro sprevrgli v smrtonosne nemire. Iranske oblasti so se spopadale z naraščajočim pritiskom, medtem ko so protestniki zahtevali sistemske spremembe vodenja gospodarstva.

Izraelske oblasti so potrdile, da bodo uveljavile napovedano prepoved delovanja za 37 nevladnih organizacij, ki do določenega roka niso izpolnile novih pogojev za registracijo. Organizacijam bodo začasno odvzeli licence za izvajanje dejavnosti, kar bo močno oviralo humanitarno delo na terenu. Ta poteza je nadaljevanje dolgotrajnih napetosti med izraelsko vlado in mednarodno humanitarno skupnostjo, ki so se stopnjevale že od avgusta 2025. Izrael vztraja, da so novi registracijski postopki in strožji nadzor osebja nujni za preprečevanje zlorab humanitarne pomoči s strani Hamasa in za zagotavljanje nacionalne varnosti. Na drugi strani humanitarne organizacije trdijo, da gre za načrtno spodkopavanje njihove avtonomije in neodvisnosti. Izvršitev prepovedi prihaja v času, ko se Izrael spopada z mednarodnimi kritikami zaradi širjenja naselbin na Zahodnem bregu in nenehnih vojaških operacij v Gazi. Odvzem licenc bo po ocenah analitikov še dodatno otežil dostavo nujne pomoči civilnemu prebivalstvu, saj so te organizacije ključne pri logistiki in razdeljevanju hrane ter zdravil. Kljub mednarodnim pozivom k popustljivosti izraelska vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja ne kaže namere po spremembi politike do nevladnega sektorja, ki ga pogosto obtožuje politične pristranskosti.

Papež Leon XIV. je med današnjo mašo v baziliki svetega Petra v Vatikanu, ki je bila posvečena svetovnemu dnevu miru, pozval k aktivnemu prizadevanju za svetovno stabilnost preko razumevanja in odpuščanja. Sveti oče je v svojem nagovoru poudaril, da miru ni mogoče doseči z nasiljem, zatiranjem ali obsojanjem drugih, temveč le z neutrudnim prizadevanjem za sprejemanje vseh ljudi brez preračunavanja ali strahu. Po papeževih besedah rešitev za trenutne globalne napetosti ne leži v agresivnih dejanjih, ampak v duhovni in družbeni preobrazbi, ki temelji na osvobajanju od predsodkov. Vernike in svetovne voditelje je spodbudil, naj izberejo pot dialoga in empatije, saj je to edini način za dolgoročno preživetje človeštva v mirnem sožitju. Njegov poziv prihaja v času, ko se mednarodna skupnost sooča s številnimi krizami, kjer se nasilje pogosto uporablja kot primarno politično orodje.

Nemčija je s današnjim dnem uvedla nižjo stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) za hrano, ki jo strežejo v restavracijah in obratih s hitro prehrano. Stopnja obdavčitve se je znižala z dotedanjih 19 na sedem odstotkov. Glavni cilj tega ukrepa je neposredna podpora lastnikom gostinskih lokalov, ki se v zadnjem obdobju spopadajo z znatnim povišanjem obratovalnih stroškov. Znižanje davčne stopnje naj bi delno izravnalo finančne pritiske na sektor in preprečilo morebitno množično zapiranje obratov. Ukrep velja izključno za hrano, medtem ko pijača ostaja obdavčena po prvotni, višji stopnji. Nemška vlada s tem korakom odgovarja na pozive stroke po pomoči panogi, ki je bila v preteklih letih močno obremenjena. Pričakuje se, da bo znižanje davka prispevalo k stabilizaciji cen za končne potrošnike v nemškem gostinstvu.

Ruska federacija je z današnjim dnem uradno zvišala splošno stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) z 20 na 22 odstotkov. Odločitev, ki je bila sprejeta v preteklem letu, je neposredna posledica naraščajočih stroškov vojaške agresije v Ukrajini, saj Kremelj išče nove vire za financiranje vojne blagajne. Ukrep bo po pričakovanjih ekonomistov dodatno obremenil življenjski standard ruskih državljanov in povišal inflacijske pritiske v državi. Medtem ko Rusija davčno breme povečuje, je Nemčija ubrala nasprotno smer pri obdavčitvi hrane. V nemških restavracijah in lokalih s hitro prehrano se je stopnja DDV za postreženo hrano znižala z 19 na sedem odstotkov. Namen nemškega ukrepa je razbremenitev gostinskega sektorja in spodbujanje potrošnje v času gospodarske negotovosti, kar predstavlja oster kontrast ruskim fiskalnim ukrepom, usmerjenim v militarizacijo gospodarstva.

Slovenska policija je na silvestrsko noč na teren napotila več kot 600 policistov, ki so skrbeli za javni red in mir. V zadnjih 12 urah so na interventni številki 113 zabeležili 1367 klicev, od katerih je bilo 401 dogodkov interventne narave, 13 pa jih je zahtevalo nujno ukrepanje. Policisti so obravnavali 15 prometnih nesreč, v katerih je nastala le premoženjska škoda, poleg tega pa so zabeležili še 80 kršitev javnega reda in miru ter 51 kaznivih dejanj. Posebno pozornost so organi pregona namenili uporabi pirotehničnih sredstev, saj so imeli na tem področju precej dela. Poročali so o več poškodbah zaradi nepravilne uporabe pirotehnike in izvedli številne zasege tovrstnih sredstev. Kljub povečanemu številu dogodkov in kaznivih dejanj so policisti uspeli ohraniti splošno varnost državljanov med praznovanjem novega leta po celotni državi.

Ameriška obveščevalna agencija Cia je po poročanju ameriških medijev podala oceno, da Ukrajina v nedavnem napadu z brezpilotnimi letalniki ni namerno ciljala rezidence ruskega predsednika Vladimirja Putina. Do te ugotovitve so prišli po analizi incidenta, v katerem je Rusija obtožila Kijev poskusa napada na državno rezidenco v regiji Novgorod. Ameriški uradniki za nacionalno varnost so s tem podprli uradna stališča Ukrajine in Evropske unije, ki sta moskovske obtožbe že pred tem odločno zavrnili. Ruska stran pod vodstvom zunanjega ministra Sergeja Lavrova je vztrajala pri trditvah o obsežnem napadu z 91 droni, kar pa so neodvisni strokovnjaki označili za neprepričljivo. Kljub ruskim navedbam o uničenju vseh letalnikov, Kremelj ni predložil verodostojnih dokazov, ki bi potrjevali, da je bil cilj napada osebno ruski predsednik. Dogajanje je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti, kjer so nekatere države pozvale k dialogu, druge pa incident označile za provokacijo.

Novinar in urednik Peter Jančič je ob vstopu v novo koledarsko leto objavil pregled poslovanja svojega medija Spletni časopis, pri čemer je izpostavil finančne izzive, ki jih pripisuje davčni politiki vlade Roberta Goloba. Jančič v svojem zapisu trdi, da so zakonske spremembe na področju obdavčitve neposredno vplivale na njegov poslovni izid in ga pahnile v negativne številke. Kljub navedenim finančnim težavam je avtor bralcem zagotovil, da je delovanje portala za prihodnje leto varno, saj so sredstva za obratovanje že zagotovljena. Avtor se je v zapisu zahvalil svojemu občinstvu za finančno podporo in donacije, ki po njegovih besedah omogočajo nadaljnje neodvisno novinarsko delo. Kritika vladne politike se osredotoča predvsem na povečanje stroškov za samostojne podjetnike in manjše izdajatelje medijev, kar Jančič interpretira kot namerno oteževanje dela kritičnih medijskih glasov. Članek odraža širši razkol v slovenskem medijskem prostoru glede gospodarskih ukrepov trenutne koalicije.

Rusija in Ukrajina sta ponoči nadaljevali intenzivne medsebojne zračne napade z uporabo brezpilotnih letalnikov. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA so bile primarna tarča ukrajinskih sil ruske energetske infrastrukture, pri čemer so zadeli naftni rezervoar na območju jugozahodno od Moskve. Ukrajinski napadi so del širše strategije onemogočanja ruske logistike in oskrbe z energenti, ki podpirajo vojaške operacije. Ruska stran je na ukrajinske aktivnosti odgovorila z izjemno obsežnim napadom. Po uradnih navedbah ukrajinskih zračnih sil je Rusija proti ciljem v Ukrajini ponoči izstrelila kar 205 dronov. Obe strani sta poročali o delovanju protiletalske obrambe, vendar so določeni cilji na obeh straneh meje utrpeli materialno škodo. Intenzivnost napadov kaže na nadaljnje stopnjevanje zračne vojne, kjer droni postajajo glavno orodje za napade na strateško infrastrukturo globoko v zaledju sovražnika.

Zohran Mamdani je kmalu po polnoči po lokalnem času uradno prevzel dolžnosti kot 111. župan mesta New York. Zasebna slovesnost zaprisege je potekala na simbolni lokaciji v prostorih opuščene postaje podzemne železnice pod mestno hišo. Po navedbah njegovega urada je Mamdani to prizorišče izbral načrtno, saj je z njim želel poudariti svojo tesno povezanost z delavskim razredom in preprostimi meščani. Mamdani na položaju nadomešča predhodnika v enem najpomembnejših mest na svetu, pri čemer se bo moral takoj spopadati s številnimi urbanimi izzivi, od stanovanjske problematike do vprašanj javnega prevoza. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, njegova izbira lokacije za zaprisege nakazuje na spremembo politične smeri mesta v primerjavi s prejšnjimi administracijami, saj v ospredje postavlja socialno noto in dostopnost javnih storitev.

Slovenska vlada je v začetku decembra izvedla napovedano prekategorizacijo nekaterih odsekov hitrih cest na obalnem območju, zaradi česar vinjete za osebna vozila na teh delih niso več potrebne. Ukrep se nanaša na odseka hitre ceste Škofije–Koper in Koper–Izola, ki sta po novem razvrščena med glavne ceste. Ta poteza je bila sprejeta z namenom razbremenitve lokalnega prometa in poenostavitve prevozov na obalnem območju, kar so lokalne skupnosti zahtevale že dalj časa. Hkrati z novo prometno ureditvijo na Primorskem je prišlo do spremembe cenika za uporabo cestnega predora Karavanke. Uporabniki tega mejnega prehoda z Avstrijo bodo morali za enkratno vožnjo skozi predor odšteti 20 centov več kot doslej. Prilagoditev cene je povezana z rednim usklajevanjem stroškov vzdrževanja in upravljanja kritične infrastrukture, ki povezuje državi. Odločitve vlade tako sočasno prinašajo finančno olajšanje za voznike na obali in rahlo povišanje stroškov za tranzitni promet proti severu.

Z začetkom novega leta so v uporabo stopile številne novosti v okviru septembra uveljavljene novele zakona o urejanju trga dela, ki prinašajo višjo socialno varnost brezposelnim osebam. Najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost se je povišal, kar naj bi ublažilo vpliv naraščajočih življenjskih stroškov na najranljivejše skupine prebivalstva. Poleg finančnih sprememb zakon uvaja tudi ukrepe za spodbujanje aktivnega staranja, med katerimi izstopa možnost skrajšanega delovnega časa za starejše zaposlene, ki se pripravljajo na upokojitev. Reforma vključuje tudi spremembe na področju t. i. normirancev, s čimer želi država urediti položaj samostojnih podjetnikov in preprečiti morebitne zlorabe sistema. Glavni cilj zakonodajnih sprememb je prilagoditev trga dela sodobnim demografskim in gospodarskim izzivom, hkrati pa zagotoviti vzdržnost javnih financ ob hkratnem povečanju pravic delavcev v specifičnih življenjskih obdobjih. Izvajanje zakona bodo nadzorovale pristojne službe, medtem ko sindikati in delodajalci poudarjajo pomen jasnih navodil za uveljavljanje novih pravic.

Slovenska policija je v preteklih 24 urah na interventni številki 113 zabeležila 1951 klicev, kar je privedlo do 754 interventnih dogodkov. Med najhujšimi incidenti je bila prometna nesreča s smrtnim izidom, poleg nje pa so policisti obravnavali še 110 drugih prometnih nesreč, v katerih sta dve osebi utrpeli hude, osem pa lažje telesne poškodbe. Zaradi hujših cestnoprometnih prekrškov so policisti zasegli sedem vozil, dva voznika pa sta bila pridržana zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Na področju kriminalitete je bilo zabeleženih 69 kaznivih dejanj, med katerimi izstopajo vlomi, povzročitve telesnih poškodb in nasilje v družini. Za zaščito žrtev so policisti v dveh primerih izrekli ukrep prepovedi približevanja. Poleg tega so organi pregona obravnavali 109 kršitev javnega reda in miru, pri čemer so morali šest oseb, ki niso upoštevale navodil, pridržati. Na področju nezakonitih migracij so policisti na meji s Hrvaško izsledili 32 oseb, večino na območju policijske uprave Novo mesto.

Slovenija je z današnjim dnem uradno začela triletni mandat kot članica Sveta Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC), ki bo trajal do konca leta 2028. Gre za osrednji organ Združenih narodov, ki je zadolžen za promocijo in varstvo človekovih pravic po vsem svetu. Na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so ob tej priložnosti poudarili, da si bo država v tem obdobju prizadevala za napredek na svojih tradicionalnih prednostnih področjih. Slovenska diplomacija se bo v času članstva osredotočila predvsem na zagotavljanje enakosti spolov ter krepitev pravic žensk in deklic. Poleg tega bo Ljubljana aktivno obravnavala vprašanja pravic otrok, starejših oseb in manjšin. Pomemben del slovenskega programa predstavljata tudi povezava med človekovimi pravicami in varstvom okolja ter pomen izobraževanja na področju človekovih pravic. To je že tretjič, da je bila Slovenija izvoljena v ta pomemben organ, kar potrjuje ugled države v mednarodni skupnosti.

Avstrijske oblasti so v obsežni operaciji, ki je potekala v več zveznih deželah, zasegle približno 15.000 kosov nevarnih pirotehničnih izdelkov s skupno težo 380 kilogramov. Avstrijsko notranje ministrstvo je sporočilo, da so med zaseženimi predmeti odkrili tudi granate in svetlobne izstrelke, ki niso namenjeni splošni uporabi. Operacija je bila izvedena zaradi suma, da bi se lahko ta sredstva zlorabila za načrtovane napade, kar povečuje varnostno tveganje v regiji. Preiskava je razkrila, da so nekateri kosi pirotehnike vsebovali ekstremno visoke količine eksplozivnih snovi, kar predstavlja neposredno nevarnost za javno varnost in zdravje ljudi. Policija je ob tem opozorila na nevarnost ilegalne trgovine s pirotehniko, ki se pogosto intenzivira v prednovoletnem času. Ministrstvo za notranje zadeve je ob potrditvi zasega poudarilo, da so s to potezo preprečili morebitne resne poškodbe ali celo teroristična dejanja z uporabo improviziranih eksplozivnih sredstev.

Premier Robert Golob je obiskal pediatrično kliniko, paliativni oddelek Onkološkega inštituta Ljubljana in urgenco v UKC Ljubljana. Ob obisku je poudaril predanost zdravstvenega osebja in izrazil hvaležnost. Vendar pa je bil deležen tudi kritik, ki ga označujejo za bleferja, ki izkorišča obisk za predvolilne namene.

Slovenska policija je sprožila notranjevarnostne postopke proti šestim policistom, zoper katere je Specializirano državno tožilstvo (SDT) vložilo obtožnico zaradi decembrskega dogodka v Ljubljani, ki se je končal s smrtjo 37-letnega moškega. Dogodek se je zgodil 8. decembra lani na Čopovi ulici, kjer so policisti med postopkom uporabili prisilna sredstva, saj se je moški prijetju uprl. Po navedbah policije so končne ugotovitve notranje preiskave v veliki meri odvisne od tožilske preiskave, ki še ni v celoti zaključena. Obtožnica enemu izmed policistov očita kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti, medtem ko je preostalih pet policistov obtoženih opustitve pomoči. Tožilstvo trdi, da so ravnanja oziroma opustitve dolžnega ravnanja policistov privedle do tragičnega izida po uporabi prisilnih sredstev. Policija je ob tem potrdila, da so z vložitvijo obtožnice seznanjeni in da bodo ustrezno ukrepali v skladu s pravili o notranji varnosti in delovnopravno zakonodajo.

V Franciji pripravljajo zakonodajo, ki bi mlajšim od 15 let od jeseni prihodnje leto prepovedala dostop do družbenih omrežij brez izrecnega dovoljenja staršev. Predlog, ki ga je obravnaval francoski senat, je sprožil burne razprave med mladostniki, starši in tehnološkimi podjetji. Glavni namen nove ureditve je zaščita mladoletnikov pred škodljivimi vplivi spleta, vključno z odvisnostjo, spletnim nadlegovanjem in izpostavljenostjo neprimernim vsebinam. Zagovorniki zakona poudarjajo, da so družbena omrežja postala prostor, kjer se mladi spopadajo s številnimi tveganji, ki jih sami ne znajo ustrezno upravljati. Zakon predvideva, da bodo morala tehnološka podjetja vzpostaviti učinkovite sisteme za preverjanje starosti uporabnikov. V primeru kršitev bi podjetjem grozile visoke denarne kazni. Kritiki po drugi strani opozarjajo na težave pri tehnični izvedbi takšnega nadzora in na morebitne kršitve zasebnosti. Mnogi mladi so nad načrtovanimi omejitvami ogorčeni, saj menijo, da jim država omejuje pravico do informiranja in socializacije v digitalni dobi. Če bo zakon sprejet, bo Francija postala ena prvih evropskih držav s tako strogimi omejitvami na področju digitalne prisotnosti mladoletnikov.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru izrazil prepričanje v rusko zmago v Ukrajini. Evropska unija je ponovila obtožbe, da Rusija širi lažne trditve o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco z namenom oviranja prizadevanj za mir.

V iranski prestolnici Teheran se nadaljujejo množični protesti, ki so jih sprožili visoki življenjski stroški in hiperinflacija. Gibanju trgovcev, ki se je začelo konec tedna, so se v torek pridružili študentski aktivisti, kar stopnjuje pritisk na oblasti. Nemiri so neposredna posledica strmega padca vrednosti nacionalne valute, ki je močno poslabšal življenjski standard prebivalstva. Iranski državni tožilec je v uradnem odzivu posvaril pred destabilizacijo države in napovedal, da bo vsak poskus ustvarjanja negotovosti naletel na odločen odziv varnostnih sil. Po poročanju lokalnih virov so oblasti že izvedle prve aretacije med demonstranti, medtem ko se nezadovoljstvo širi iz prestolnice tudi v druga mesta po državi. Dogajanje predstavlja najresnejši val protestov v zadnjih treh letih, vlada pa je v odziv na zaostrene razmere sprva pozvala k dialogu z voditelji demonstracij.

Koalicijski poslanci, med katerimi so Nataša Avšič Bogovič, Meira Hot in Matej T. Vatovec, so vložili predlog dopolnitve zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katerim bi 7. avgust postal dan Triglava.

Skupina skoraj 60 japonskih poslank je pod vodstvom premierke Sanae Takaiči vložila uradno peticijo, s katero zahtevajo povečanje števila ženskih sanitarij v poslopju državnega parlamenta. Pobudnice so poudarile, da trenutna infrastruktura ne odraža spremenjene demografske podobe zakonodajnega telesa, v katerem se je po zadnjih volitvah število žensk znatno povečalo. Premierka Takaiči, ki je oktobra lani kot prva ženska v zgodovini prevzela vodenje japonske vlade, je s to potezo izpostavila nujnost prilagoditve delovnega okolja sodobnim standardom. Kljub zgodovinskemu dosežku na lanskih parlamentarnih volitvah, kjer je bilo izvoljeno rekordno število žensk, japonski politični prostor še vedno ostaja pod močno prevlado moških. Pomanjkanje osnovne infrastrukture, kot so stranišča, je po mnenju poslank simbol širših sistemskih ovir, s katerimi se ženske v politiki še vedno srečujejo. Z zahtevo želijo doseči konkretne izboljšave, ki bi omogočile lažje opravljanje funkcij vsem izvoljenim predstavnicam ljudstva, hkrati pa opozoriti na potrebo po nadaljnji modernizaciji državnih institucij.

Nizozemska se pripravlja na zadnjo silvestrsko noč, ko je uporaba pirotehničnih sredstev še dovoljena, saj bo z naslednjim letom v veljavo stopil nov zakon o popolni prepovedi. Nizozemski parlament je odločitev sprejel po večletnih razpravah o vplivu pirotehnike na javni red in mir ter varnost državljanov. Zaradi napovedane omejitve so trgovci po vsej državi že zaznali občuten porast prodaje pirotehničnih izdelkov, kar povzroča dodatno zaskrbljenost med interventnimi službami. Policija in gasilci so izdali opozorilo, da pričakujejo izjemno zahtevno in nevarno noč, saj se prebivalci množično oskrbujejo z zalogami pred dokončno uveljavitvijo omejitev. Oblasti so napovedale poostren nadzor na ulicah, da bi preprečile morebitne poškodbe ali večjo gmotno škodo, ki bi lahko nastala zaradi intenzivne uporabe pirotehnike v zadnjih urah dovoljene prodaje in uporabe. Ukrep prepovedi je bil sprejet predvsem z namenom razbremenitve urgentnih služb, ki so se v preteklosti med novoletnimi praznovanji spopadale z velikim številom intervencij.

Kitajske vojaške ladje in plovila kitajske obalne straže so se danes začeli umikati iz voda, ki obkrožajo Tajvan, potem ko so od ponedeljka tam izvajali obsežne vojaške manevre. Kljub delnemu umiku plovil tajvanske oblasti opozarjajo, da vojaške vaje kitajske vojske uradno še niso končane. Dogajanje sledi večdnevnim povečanim napetostim v regiji, kjer je Peking z uporabo mornarice in letalstva simuliral blokado otoka. Operacija je vključevala več deset lovskih letal in mornariških plovil, ki so vdrla v tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe. Tajvanske oborožene sile so v tem času ohranjale visoko stopnjo pripravljenosti in spremljale premike kitajskih sil. Peking te vaje označuje kot odgovor na po njihovem mnenju provokativna dejanja tajvanskih voditeljev, medtem ko Taipei poudarja, da gre za neupravičen pritisk na suverenost otoka. Situacija v Tajvanski ožini ostaja negotova, saj Kitajska redno izvaja tovrstne dejavnosti kot sredstvo političnega in vojaškega pritiska.

Finska policija je v torek zasegla plovilo, ki je osumljeno povzročitve škode na podmorskem telekomunikacijskem kablu v Finskem zalivu. Incident se je zgodil na pomembni povezavi med finsko prestolnico Helsinki in estonskim Tallinnom, pri čemer so finske oblasti plovilo zaustavile le nekaj ur po zaznani poškodbi infrastrukture. Preiskovalci za zdaj še niso razkrili podrobnosti o vrsti plovila, njegovi zastavi ali številu pridržanih oseb. Prav tako policija uradno še ni potrdila, ali je bila poškodba kabla povzročena namerno ali gre za nesrečo pri sidranju oziroma vleki mrež. Dogodek je sprožil dodatno pozornost v regiji, kjer so v zadnjih letih varnostna vprašanja glede kritične podmorske infrastrukture postala prednostna naloga obveščevalnih in varnostnih služb obeh držav.

Slovenija je do 29. decembra 2024 zabeležila 83 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je življenje izgubilo 93 ljudi. Po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) gre za opazen porast v primerjavi s preteklim letom, ko je v 65 nesrečah umrlo 68 oseb. Ti podatki pomenijo konec pozitivnega trenda zmanjševanja števila najhujših prometnih nesreč, ki so ga v državi beležili vse od leta 2022. Povečanje števila smrtnih žrtev za skoraj 37 odstotkov v primerjavi z letom 2023 sproža vprašanja o učinkovitosti trenutnih varnostnih ukrepov in nadzora na cestah. Čeprav so posamezna obdobja v letu kazala krajša izboljšanja, je skupna statistika ob koncu leta potrdila negativne napovedi, ki so se nakazovale že v poletnih mesecih. Stanje na cestah ostaja eden ključnih izzivov za pristojne institucije, ki si prizadevajo za uresničevanje ciljev nacionalnega programa varnosti cestnega prometa.

Oblasti Republike Srbske so podpisale nove pogodbe s kitajskim podjetjem China Overseas Engineering Group (COVEC) za gradnjo avtocestnih odsekov, ki bodo povezali Banjaluko z Beogradom. Projekt, katerega vrednost presega 500 milijonov evrov, bo v celoti financiran s posojili kitajskih bank. Gre za strateško naložbo entitete Bosne in Hercegovine, ki si prizadeva za boljšo infrastrukturno integracijo s sosednjo Srbijo. Naložba vključuje gradnjo ključnih cestnih povezav na ozemlju Republike Srbske, pri čemer so kitajski partnerji prevzeli vlogo glavnih izvajalcev in financerjev. Kritiki tovrstnih dogovorov pogosto opozarjajo na naraščajočo dolžniško odvisnost od Pekinga, vendar entitetsko vodstvo poudarja nujnost posodobitve prometne mreže za gospodarski razvoj regije. Projekt utrjuje prisotnost kitajskega kapitala na Zahodnem Balkanu, kjer so infrastrukturni projekti pod okriljem pobude Pas in pot vse pogostejši.

Slovenija danes uradno zaključuje svoje dvoletno nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov (ZN), ki se je začelo januarja lani. Ob tej priložnosti je premier Robert Golob izrazil visok hvaležnost slovenski diplomaciji in vsem vpletenim v projekt, pri čemer je poudaril, da je ponosen na dosežke države na mednarodnem prizorišču. Po njegovih besedah je Slovenija v tem obdobju utrdila svoj ugled kot verodostojna in načelna članica mednarodne skupnosti. Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so ob zaključku mandata izpostavili, da je Slovenija v preteklih dveh letih aktivno sodelovala pri obravnavi najzahtevnejših globalnih izzivov, vključno s konflikti na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. Uspešno delovanje v najpomembnejšem organu svetovne organizacije je po mnenju vlade dokaz, da lahko tudi manjše države pomembno prispevajo k zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti. Mandat je zaznamovalo predvsem septembrsko predsedovanje, ki je bilo deležno številnih pohval s strani tujih partnerjev.

V New Yorku je na položaj prisegel novi župan Zohran Mamdani, ki je vodenje največjega ameriškega mesta prevzel kot 111. župan v njegovi zgodovini. 34-letni Mamdani je ob nastopu funkcije postavil zgodovinski mejnik, saj je postal prvi župan muslimanske vere in južnoazijskih korenin na čelu te metropole. Slovesna prisega je potekala v posebnem okolju, in sicer v prostorih opuščene postaje podzemne železnice, ki se nahaja neposredno pod mestno hišo. Njegov prevzem funkcije simbolizira demografske in politične spremembe v mestu, ki velja za eno najpomembnejših gospodarskih in kulturnih središč na svetu. Mamdani bo moral na novem položaju upravljati kompleksen mestni aparat, ki se sooča s številnimi infrastrukturnimi in socialnimi izzivi. Njegova izvolitev odraža naraščajoč vpliv progresivnih političnih sil znotraj ameriškega volilnega telesa v urbanih središčih.

Portala Nova24TV in Demokracija sta v nedavnih objavah ostro kritizirala uredniško politiko časnika Delo, ki mu očitata pristranskost in delovanje v korist trenutne vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Povod za kritiko je Delovo poročanje o domnevnem povečanju zunanjepolitičnega ugleda Slovenije, kar kritiki označujejo za zavajanje javnosti. Avtorji prispevkov trdijo, da se Delo spreminja v vladno glasilo z namenom zaščite gospodarskih interesov svojega lastnika Stojana Petriča. Kritike se osredotočajo na domnevno 100-milijonsko pogodbo, ki naj bi jo podjetja v lasti Petriča sklenila z državo. Po mnenju opozicijskih medijev naj bi bila vsebina poročanja neposredno povezana s temi poslovnimi interesi, kar po njihovem mnenju krši standarde neodvisnega novinarstva. Poleg vprašanj o zunanji politiki kritiki izpostavljajo tudi predhodno poročanje časnika o gospodarski rasti, ki ga označujejo za nerealno glede na dejansko ekonomsko stanje v državi.

Vodja vojaške hunte Mamady Doumbouya, ki je oblast v Gvineji prevzel z vojaškim udarom pred štirimi leti, je bil na nedeljskih volitvah izvoljen za novega predsednika države. Po podatkih volilne komisije, objavljenih v torek, je Doumbouya prejel približno 87 odstotkov glasov. Volitve je zaznamovala odsotnost opozicijskih voditeljev, ki na glasovanju niso sodelovali, kar postavlja pod vprašaj legitimnost celotnega procesa. Zmaga Doumbouye pomeni formalizacijo njegove oblasti, ki jo je kot polkovnik začel s strmoglavljenjem prejšnjega predsednika Alpha Condéja leta 2021. Čeprav je sprva obljubljal vrnitev k civilni oblasti, se je s tokratno izvolitvijo utrdil na čelu države. Mednarodni opazovalci in nevladne organizacije so že pred volitvami opozarjali na omejevanje politične svobode in zatiranje kritičnih glasov v državi, kar se je odrazilo tudi v visokem odstotku podpore ob odsotnosti konkurence.

Svetovno prebivalstvo je vstopilo v leto 2026, vendar so praznovanja po vsem svetu potekala v znamenju poostrenih varnostnih ukrepov zaradi povečane teroristične grožnje in številnih mednarodnih konfliktov. Prvi so novo leto ob 11. uri po srednjeevropskem času pozdravili prebivalci otočja Kiribati, kmalu zatem pa se je praznovanje začelo tudi v drugih delih Oceanije in Azije. V številnih svetovnih prestolnicah so oblasti na ulice napotile dodatne policijske enote, da bi zagotovile varnost ob množičnih prireditvah na prostem. Posebej strogi ukrepi so bili opazni v avstralskem Sydneyju, kjer so bila praznovanja zaradi nedavnega smrtonosnega napada dodatno okrnjena. Kljub varnostnim izzivom so se na mestnih ulicah zbrale množice ljudi, vendar so organizatorji ponekod prilagodili programe, da bi zmanjšali tveganja za morebitne incidente.

Evropska unija je s prvim januarjem uvedla pomembne spremembe na področju čezmejnega trgovanja z električno energijo, ki bodo udeležencem na trgu omogočile učinkovitejše uravnavanje portfeljev znotraj dneva. Glavna novost je podaljšanje časovnega okna za trgovanje, kar neposredno vpliva na likvidnost trga in zagotavljanje zanesljivejše oskrbe z energijo. Po navedbah operaterja prenosnega omrežja Eles je Slovenija med državami, ki so to novost vpeljale nemudoma ob začetku leta. Nova ureditev naj bi zmanjšala tveganja za energetska podjetja in končne porabnike, saj omogoča hitrejše odzivanje na nihanja v proizvodnji in porabi. To je še posebej pomembno v luči naraščajočega deleža obnovljivih virov energije, katerih proizvodnja je težje predvidljiva. S podaljšanjem rokov za čezmejne zakupe zmogljivosti se pričakuje stabilizacija cen in boljša integracija evropskih energetskih trgov, kar je del širših prizadevanj EU za vzpostavitev enotnega in odpornega energetskega trga.

Izraelsko zunanje ministrstvo je v torek sporočilo, da bo z novim letom preklicalo dovoljenja za delo 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam, ki delujejo v Gazi in na Zahodnem bregu. Izrael odločitev utemeljuje s trditvijo, da te organizacije niso izpolnile novih, strožjih pravil za registracijo. Med prizadetimi subjekti, ki morajo svoje dejavnosti prekiniti v roku 60 dni, sta tudi ugledni organizaciji Zdravniki brez meja (MSF) in ActionAid ter Danski svet za begunce (DRC). Ukrep bo neposredno vplival na dostavo nujne pomoči civilnemu prebivalstvu, saj so omenjene organizacije ključne pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe in osnovnih življenjskih potrebščin. Med uslužbenci, ki jih bo ta prepoved prizadela, je tudi slovenski humanitarec Nick Vovk, zaposlen pri Danskem svetu za begunce. Odločitev izraelskih oblasti prihaja v času, ko mednarodna skupnost vse glasneje opozarja na nevzdržne humanitarne razmere na območju Gaze in omejevanje dostopa do pomoči.

Ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog pravilnika o določitvi enotne metodologije za merjenje dnevnih delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ki je v javni obravnavi do 20. januarja. Dokument vzpostavlja sistematični način ocenjevanja dela, kar naj bi po navedbah pripravljavcev bistveno izboljšalo organizacijo delovnih procesov v javnih zdravstvenih zavodih. Ključna novost je uvedba enotnih meril, ki bodo omogočila primerljivost podatkov med različnimi ustanovami in oddelki. Poleg metodologije predlog predvideva tudi vzpostavitev enotne evidence dela, na podlagi katere bodo zdravstveni zavodi dolžni pripravljati mesečna poročila. Ta poročila bodo posredovana ministrstvu za zdravje, kar bo organu omogočilo boljši nadzor nad kadrovskimi viri in obremenitvijo zaposlenih. Ukrep je odgovor na dolgotrajna opozorila zdravstvenih sindikatov in strokovne javnosti o preobremenjenosti kadra, kar vpliva na kakovost oskrbe in odhode zaposlenih iz javnega sistema.

Slovenski policisti so v preteklem 24-urnem obdobju na interventni številki 113 zabeležili 1410 klicev, kar je zahtevalo 594 posredovanj. Med obravnavanimi dogodki je bilo 109 prometnih nesreč, pri čemer se je ena oseba hudo, sedem pa lažje telesno poškodovalo. Zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov so policisti trem voznikom zasegli njihova vozila. Na področju kriminalitete so organi pregona zabeležili 35 kaznivih dejanj, med katerimi so prevladovale tatvine in vlomi. Izstopajo tudi trije primeri ponarejanja denarja ter posamezni primeri nasilja v družini in groženj. Zaradi zaščite žrtev nasilja v družini sta bili izrečeni dve prepovedi približevanja. Javni red in mir je bil kršen v 62 primerih, pri čemer je policija pet kršiteljev pridržala do streznitve ali zaključka postopka. Posebno pozornost so policisti namenili varovanju državne meje. Na območju Policijske uprave Novo mesto so prijeli 56 oseb, ki so nezakonito vstopile v državo iz smeri Hrvaške. Med migranti je bilo največ državljanov Egipta, Afganistana in Nepala.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je pojasnilo podrobnosti glede prehoda oseb z oviranostmi v nov sistem dolgotrajne oskrbe. Čeprav za osebe v institucionalnem varstvu po 1. decembru še naprej velja obstoječa ureditev po zakonu o socialnem varstvu, imajo te osebe možnost oddati vlogo za prehod v nov sistem. S tem se zagotavlja kontinuiteta oskrbe in postopen prehod na nove zakonske podlage, ki urejajo to področje. Stanovalci domov za starejše bodo lahko pod določenimi pogoji prevedeni v sistem dolgotrajne oskrbe že z začetkom decembra. Za invalidne osebe v zavodih pa velja poseben režim, ki jim omogoča prostovoljno oddajo vlog za pridobitev pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe. Namen te ureditve je poenotenje standardov storitev in zagotavljanje dolgoročne finančne vzdržnosti oskrbe za najranljivejše skupine prebivalstva, pri čemer ministrstvo poudarja pomembnost informiranja vseh upravičencev o njihovih novih pravicah.

V Sloveniji se je danes iztekel skrajni rok, do katerega so morali stanovalci v domovih za starejše podpisati osebne načrte oskrbe za vključitev v novi sistem dolgotrajne oskrbe. Ukrep zadeva vse tiste posameznike, ki so predhodno že podali soglasje k prevedbi svojih pravic v novi sistemski okvir, ki bo polno zaživel 1. decembra. Ministrstvo za solidarno prihodnost je ob koncu roka intenzivno sodelovalo z vodstvi domov, da bi zagotovili vključitev čim večjega števila upravičencev in preprečili morebitne izpade pri izvajanju storitev po novem zakonu. Postopek podpisa osebnih načrtov predstavlja ključen administrativni korak pri prehodu na sistemsko financiranje dolgotrajne oskrbe, saj načrt natančno opredeljuje nabor storitev, do katerih je posameznik upravičen. Na ministrstvu so poudarili, da so si v zadnjih dneh prizadevali vzpostaviti stik z vsemi, ki dokumenta še niso podpisali, saj želijo zagotoviti nemoten prehod vseh stanovalcev v prenovljen institucionalni okvir oskrbe.

Zunanji ministri desetih držav so v skupni izjavi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vnovičnega in drastičnega poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so diplomati opozorili, da je situacija za civilno prebivalstvo postala nevzdržna, k čemur so dodatno prispevali neugodni vremenski pogoji, predvsem močno deževje in nizke temperature. Ministri so v svojem pozivu zahtevali takojšnjo zagotovitev neoviranega dostopa za mednarodne humanitarne organizacije. Poudarili so nujnost odprtja dodatnih mejnih prehodov, ki bi omogočili dostavo nujne pomoči prebivalcem enklave. Skupna izjava poudarja, da so trenutne zmogljivosti za pomoč nezadostne glede na potrebe na terenu, kjer se civilisti spopadajo s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin v zaostrenih zimskih razmerah.

Tina Gaber, partnerka predsednika vlade Roberta Goloba, je postala nova kolumnistka v prilogi OnaPlus, ki jo izdaja časopisna hiša Delo. Imenovanje sovpada z odločitvijo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), ki je za izvajalca sanacije zahodne cevi predora Karavanke izbrala konzorcij podjetij v lasti Stojana Petriča. Petrič je hkrati lastnik medijske hiše Delo, v kateri bo Gabrova objavljala svoje zapise. Vrednost sklenjenega posla za sanacijo predora znaša 82,5 milijona evrov brez vključenega davka na dodano vrednost. Izbor konzorcija, ki ga sestavljajo podjetja Kolektor CGP, Gorenjska gradbena družba in Kolektor Koling, je sprožil razprave o morebitnem konfliktu interesov oziroma političnem vplivu na gospodarske odločitve države. Kritiki izpostavljajo časovno sovpadanje nove medijske vloge premierjeve partnerke in dodelitve visokega infrastrukturnega projekta podjetju, ki je lastniško povezano z istim medijem. Vlada in vpletena podjetja se na očitke o neposredni povezavi med dogodkoma še niso uradno odzvala.

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v svoji novoletni poslanici nagovorila državljanke in državljane doma, v zamejstvu in po svetu. V svojem nagovoru je izpostavila tri ključne vrednote, ki bi morale voditi narod v prihodnjem letu: modrost, pogum in sočutje. Predsednica je poudarila pomen medsebojnega razumevanja, zaupanja in spoštovanja kot temeljev za boljšo prihodnost vseh prebivalcev. Poseben poudarek v poslanici je bil namenjen dejanjem, saj je Pirc Musarjeva pozvala, naj dejanja posameznikov govorijo glasneje od besed. Izrazila je željo po večji povezanosti in iskreni prizadevanosti za boljši jutri. Njen govor je bil usmerjen v spodbujanje sodelovanja in solidarnosti, s čimer je želela okrepiti družbeno kohezijo v času negotovih globalnih razmer. Takšni praznični nagovori so tradicionalen del državniškega protokola, s katerimi najvišji predstavniki države podajo oceno preteklega leta in začrtajo smernice za prihodnost.

Slovenski in hrvaški policisti so se v Petišovcih že triintrideseto leto zapored srečali na tradicionalnem novoletnem dogodku na mostu čez reko Muro. Srečanje, ki sta se ga udeležila vodstva policijskih uprav Murska Sobota in Medžimurje ter predstavniki lokalnih skupnosti z obeh strani meje, je bilo namenjeno potrditvi odličnega čezmejnega sodelovanja in krepitvi prijateljskih vezi med institucijami. Udeleženci so si na sredini mostu izmenjali priložnostna darila in nazdravili s penino, s čimer so simbolično obeležili konec koledarskega leta in uspešno opravljeno skupno delo. Govorniki so izpostavili, da se sodelovanje med policijama kljub spremembam mejnega režima po vstopu Hrvaške v schengensko območje ni zmanjšalo, temveč se je prelevilo v tesno operativno povezovanje na področju zagotavljanja varnosti prebivalcev obeh držav. Tradicija, ki traja že več kot tri desetletja, po mnenju vpletenih predstavlja ključen steber dobrih sosedskih odnosov v regiji.

Zagrebški policisti so v ponedeljek zgodaj zjutraj med storitvijo kaznivega dejanja zalotili 38-letnega državljana Slovenije, ki je z osebnih vozil odtujeval pnevmatike. Ob poskusu policijskega posredovanja in preprečitve pobega se osumljenec ni ustavil, temveč je z vozilom zapeljal proti policistom in jih skušal povoziti. Njegov beg se je končal, ko je z avtomobilom trčil v kovinsko konstrukcijo, nakar je kraj dogodka zapustil peš. Hrvaški organi pregona so moškega po krajšem iskanju izsledili in mu odvzeli prostost. Po poročanju hrvaških medijev se osumljenec zdaj sooča z obtožbami zaradi tatvine in ogrožanja varnosti uradnih oseb. Incident se je zgodil v jutranjih urah, v njem pa po dostopnih podatkih nihče od policistov ni bil poškodovan, nastala je le materialna škoda na vozilu in obcestni infrastrukturi. Postopek proti slovenskemu državljanu trenutno vodijo pristojne službe v Zagrebu.

Računsko sodišče je Upravni enoti Vrhnika za leto 2024 izreklo mnenje s pridržkom, potem ko so revizorji pri rednem pregledu poslovanja odkrili resne sistemske pomanjkljivosti. Osrednje ugotovitve poročila se nanašajo na netransparentno porabo proračunskih sredstev, saj je upravna enota račune dobaviteljem plačevala brez predhodnega preverjanja dejanske opravljene storitve ali dobavljenega blaga. Takšna praksa po oceni revizorjev predstavlja visoko tveganje za nenamensko porabo javnega denarja. Poleg pomanjkljivega nadzora nad finančnimi transakcijami so revizorji izpostavili tudi sporne prakse pri najemanju hišniških storitev. Ugotovljeno je bilo, da postopki izbire izvajalcev in obračunavanje teh storitev niso bili v skladu s predpisi o javnem naročanju in gospodarni porabi sredstev. Računsko sodišče je zaradi ugotovljenih nepravilnosti upravni enoti podalo vrsto priporočil za izboljšanje notranjih kontrol in zagotovitev zakonitega poslovanja v prihodnje.

Združene države Amerike so Združenim narodom v ponedeljek obljubile prvi dve milijardi ameriških dolarjev za humanitarno pomoč v okviru novega finančnega modela za leto 2026. Ta znesek predstavlja znatno znižanje sredstev v primerjavi s preteklimi leti, kar nakazuje na spremembo ameriške zunanjepolitične strategije glede financiranja mednarodnih organizacij. Ob napovedi finančne pomoči je ameriška administracija od svetovne organizacije odločno zahtevala korenite reforme. Agencijam Združenih narodov so poslali opozorilo, naj se prilagodijo novim razmeram, se prestrukturirajo ali pa prenehajo z delovanjem. Washington s tem povečuje pritisk na učinkovitost delovanja agencij, ki so ključne za reševanje globalnih humanitarnih kriz.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji ter predstavniki Kanade in zveze Nato izrazil optimizem glede končanja konflikta v Ukrajini. Tusk je poudaril, da bi lahko mir dosegli v obdobju nekaj tednov, kar predstavlja premik v pričakovanjih glede trajanja spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem potrdil usklajenost zahodnih zaveznic pri nadaljnjih prizadevanjih za stabilizacijo razmer, medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen srečanje ocenila kot konstruktivno. Napovedi o hitrem mirovnem sporazumu prihajajo v času, ko se v Ukrajini po zadnjih raziskavah javnega mnenja zmanjšuje podpora nadaljevanju vojne. Diplomatska prizadevanja so se okrepila po poročilih o ruskih poskusih širjenja vojaškega sodelovanja z Indijo in incidentih, ki so vplivali na odnose med Varšavo in Kijevom. Kljub optimizmu premierja Tuska pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski uradno še vedno zavrača ozemeljske koncesije, kar ostaja ena ključnih točk v prihajajočih pogajanjih.

V Ljubljani so danes predstavili poslanico papeža Leona XIV. ob svetovnem dnevu miru, ki ga Katoliška cerkev obeležuje 1. januarja. Pod naslovom Mir z vami se sveti oče v besedilu zavzema za uveljavitev koncepta razoroženega in razorožujočega miru, s čimer poudarja nujnost opustitve kopičenja orožja v korist svetovne stabilnosti. Papež v svojem zapisu izpostavlja, da resničnega in trajnega miru ni mogoče doseči s silo ali grožnjo, temveč ga je mogoče zgraditi izključno na temeljih medsebojnega zaupanja med narodi. Sporočilo prihaja v času povečanih globalnih napetosti, kjer papež poziva k preobratu v mednarodni diplomaciji. Njegov poziv k razorožitvi ni le simbolno dejanje, temveč neposredna kritika trenutnim geopolitičnim trendom, ki prednost dajejo vojaški moči. V svojem nagovoru vernike in svetovne voditelje spodbuja k aktivnemu prizadevanju za mir, ki temelji na etičnih načelih in dialogu, kar je ključno za prihodnost človeštva.

Odvetniška ekipa hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona je vložila kazensko ovadbo proti zagrebškemu županu Tomislavu Tomaševiću in direktorju Arene Zagreb Sretanu Šariću. Ovadba je bila vložena, ker glasbenik ni prejel dovoljenja za izvedbo dodatnega koncerta v zagrebški dvorani Arena. Po poročanju hrvaške radiotelevizije HRT Thompsonov tabor županovim odločitvam pripisuje osebne in ideološke motive, kar je privedlo do stopnjevanja pravnega spora med izvajalcem in mestno oblastjo. Župan Tomašević je v odzivu na pravne poteze poudaril, da pod nobenim pogojem ne bo popustil pritiskom. Spor se je zaostril po prejšnjih dogodkih, ko je pevec na svojih nastopih mestno oblast označeval za ostanek nekdanjega režima in pozival k menjavi vodstva Zagreba. Trenutni spor predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so se začele s prvimi omejitvami koncertnih dejavnosti kontroverznega pevca v prestolnici. Pravni postopek bo zdaj ugotavljal, ali je prišlo do zlorabe položaja ali neupravičenega omejevanja svobode nastopanja.

Koprski policisti so v zadnjih dneh pred novoletnimi prazniki poostreno nadzirali uporabo pirotehničnih izdelkov in mladoletnikom zasegli 120 kosov pirotehnike. Policijska uprava Koper poroča o povečanem številu klicev na številko 113 zaradi uporabe pirotehničnih sredstev, vendar policisti kršitelje na terenu le redko izsledijo, saj se ti ob njihovem prihodu hitro razbežijo. Kljub oteženim okoliščinam pri nadzoru so policisti uspešno izvedli zaseg in ob tem ponovno opozorili na nevarnosti nepravilne uporabe teh sredstev. Policija posameznike poziva, naj se uporabi pirotehnike v celoti odpovedo, saj ta povzroča hrup, vznemirja ljudi in živali ter lahko vodi do hudih telesnih poškodb. Organi pregona poudarjajo, da je v prazničnem času ključna previdnost in spoštovanje javnega reda, s čimer se preprečijo nepotrebne nesreče in zagotovi varnost vseh prebivalcev. Akcije nadzora se bodo v obmorskih mestih in okolici nadaljevale do konca prazničnega obdobja.

V Teheranu in več drugih iranskih mestih so minuli konec tedna izbruhnili množični protesti, na katerih so trgovci in drugi prebivalci izrazili nezadovoljstvo zaradi drastičnega zvišanja življenjskih stroškov. Glavni povod za nemire je strmo padanje vrednosti državne valute in hiperinflacija, ki močno spodkopavata kupno moč prebivalstva. Protestniki so na ulicah zahtevali nujne ukrepe za stabilizacijo gospodarstva, ki ga že dlje časa hromijo strukturne težave. Iranski predsednik Masud Pezeškian se je na dogajanje odzval s pozivom vladi, naj prisluhne zahtevam državljanov in naslovi njihove stiske. Pezeškian se je zavzel za pospešitev reform bančnega sistema, ki bi po njegovih ocenah lahko pripomogle k ohranitvi vrednosti valute. Kljub napovedim o ukrepih ostaja vprašanje, kako hitro lahko vlada omeji inflacijske pritiske v državi, kjer so gospodarske težave tesno prepletene z mednarodno izolacijo.

Slovenska policija je zaradi kadrovskega primanjkljaja uvedla nove reorganizacijske ukrepe, ki vključujejo ukinitev nočnih dežurstev na določenih policijskih postajah, nazadnje v Slovenski Bistrici. Vodstvo policije poudarja, da varnost državljanov zagotavljajo patrulje neposredno na terenu in ne prisotnost policistov v prostorih postaj. Po njihovih navedbah gre za nujno optimizacijo dela, s katero želijo ohraniti operativno učinkovitost kljub manjšemu številu zaposlenih. Na takšne poteze so se ostro odzvali v Sindikatu policistov Slovenije (SPS), kjer opozarjajo, da policijska postaja v lokalnem okolju predstavlja simbol reda in miru. V sindikatu so prepričani, da ukinitev stalne prisotnosti ne bo izboljšala varnosti, temveč bo imela nasproten učinek. Ministrstvo za notranje zadeve je v odzivu potrdilo, da se zavedajo velikih pričakovanj javnosti glede varnosti, vendar vztrajajo pri trditvi, da so spremembe nujne za obvladovanje kadrovske krize v Policiji.

Skupina zagovornikov zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je na vrhovno sodišče vložila tožbo, s katero zahtevajo razveljavitev izidov referenduma. Tožniki trdijo, da so nasprotniki zakona, predvsem Rimskokatoliška cerkev in del zdravniških organizacij, med kampanjo nedopustno izkoristili svoj vpliv in s tem vplivali na odločitev volivcev. Tožba je bila vložena po tem, ko je bil njihov predhodni ugovor glede domnevnih nepravilnosti zavrnjen, kar je sprožilo pravno potrditev spora na najvišji sodni ravni v državi. Pobudniki razveljavitve izpostavljajo, da bi morala biti referendumska kampanja prostor za uravnoteženo razpravo, vendar naj bi institucionalni pritiski verskih in strokovnih združenj presegli meje dopustnega. Njihov cilj je dokazati, da so nepravilnosti neposredno vplivale na legitimnost glasovanja, na katerem so volivci odločali o pravici do pomoči pri končanju življenja. Sodišče bo zdaj moralo preučiti, ali so dejanja omenjenih institucij dejansko predstavljala kršitev zakonodaje o volilni in referendumski kampanji.

Statistični urad Republike Slovenije (Surs) je objavil najnovejše podatke o makroekonomskih kazalnikih, ki kažejo na ponovno rast cen življenjskih potrebščin in izboljšanje stanja v državni blagajni. Letna stopnja inflacije se je decembra povzpela na 2,7 odstotka, kar predstavlja povečanje glede na november, ko je znašala 2,3 odstotka. Kljub decembrskemu skoku je bila novembrska stopnja najnižja po juniju istega leta, ko se je rast cen prehodno umirila za 0,8 odstotne točke v primerjavi z oktobrom. Na področju javnih financ so podatki ugodnejši, saj se je javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju znatno znižal. Med julijem in septembrom je znašal 95 milijonov evrov oziroma 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je občutno manj kot v drugem trimesečju, ko je primanjkljaj dosegel 514 milijonov evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Hkrati se je zmanjšal tudi javni dolg, ki je ob koncu tretjega četrtletja znašal 67,6 odstotka BDP, kar kaže na stabilizacijo javnih financ v poletnem obdobju.

Računsko sodišče je v reviziji pravilnosti poslovanja Upravne enote Vrhnika za leto 2024 odkrilo številne nepravilnosti, zaradi česar je instituciji izreklo mnenje s pridržkom. Revizorji so se osredotočili na področje izdatkov za blago, storitve in investicijske odhodke, kjer so ugotovili pomanjkljiv nadzor nad finančnim poslovanjem. Med najbolj kritičnimi ugotovitvami so primeri, ko je upravna enota račune plačevala brez predhodnega preverjanja dejanske izvedbe storitev, izpostavljene pa so bile tudi nepravilnosti pri plačevanju hišniških opravil. Ker vodstvo upravne enote med samim revizijskim postopkom ni uspelo odpraviti vseh zaznanih pomanjkljivosti, je računsko sodišče zahtevalo predložitev odzivnega poročila. V tem dokumentu bo morala upravna enota podrobno pojasniti popravljalne ukrepe, s katerimi bo zagotovila skladnost svojega prihodnjega poslovanja z zakonodajo. Poročilo revizorjev nakazuje na sistemske pomanjkljivosti pri upravljanju z javnimi sredstvi na lokalni ravni državne uprave.

Avstralska policija je sporočila rezultate preiskave o množičnem strelskem napadu na sydneyjski plaži Bondi, v katerem je sredi meseca življenje izgubilo 15 ljudi. Po ugotovitvah preiskovalcev sta osumljenca za napad delovala sama in nista bila del širše teroristične mreže ali organizirane celice. Organi pregona so s tem zavrnili namigovanja o morebitni vpletenosti tujih ekstremističnih skupin. Preiskava se je osredotočila tudi na njuno potovanje na Filipine neposredno pred izvedbo napada. Policija je zagotovila, da osumljenca v tej državi nista prejela nobenega vojaškega usposabljanja ali specifičnih navodil za izvedbo napada. Ugotovitve kažejo na to, da sta se radikalizirala neodvisno, kar ponovno sproža vprašanja o spopadanju z napadi osamljenih napadalcev, ki jih je težje vnaprej zaznati.

Z novim letom se bo začel uporabljati novi zakon o gostinstvu, ki prinaša strožja pravila na področju oddajanja nepremičnin v kratkotrajni najem, kar je sprožilo precejšen odpor med sobodajalci. Osrednji del zakonodaje predvideva časovne omejitve oddajanja stanovanj, ki bodo v občinah z visokim tveganjem za negativne vplive na stanovanjski trg začele veljati 1. januarja 2027. S tem želi država vzpostaviti večji nadzor nad platformami, kot sta Airbnb in Booking, ter izboljšati dostopnost dolgoročnih najemnih stanovanj. Sobodajalci zakonu ostro nasprotujejo in opozarjajo na negativne posledice za turistični sektor. Poleg vsebinskih pripomb zahtevajo tudi šestmesečni moratorij na izrekanje sankcij, saj menijo, da novi predpisi niso dovolj jasno opredeljeni in da ponudniki potrebujejo več časa za prilagoditev. Kljub njihovim zahtevam zakon ostaja v veljavi, kar nakazuje na odločenost vlade pri urejanju stanovanjske politike in zajezitvi nebrzdanega širjenja kratkotrajnih turističnih najemov v mestnih središčih.

Vodja jemenskega predsedniškega sveta Rašad al-Alimi je v državi razglasil 90-dnevne izredne razmere, s čimer se jemenske oblasti odzivajo na stopnjevanje konflikta s separatističnimi gibanji. Poleg razglasitve izrednih razmer je predsedniški svet uradno preklical varnostni pakt z Združenimi arabskimi emirati, kar predstavlja pomemben zasuk v regionalni diplomaciji in vojaških zavezništvih. Ta poteza kaže na poglobitev razkola med osrednjo jemensko vlado in nekdanjimi regionalnimi zavezniki v dolgotrajni državljanski vojni. Razmere v državi ostajajo napete, saj uvedba izrednih razmer podeljuje razširjena pooblastila varnostnim silam za zagotavljanje stabilnosti in zatiranje separatističnih dejavnosti na strateško pomembnih območjih države. Odločitev odraža kritično fazo prizadevanj za ohranitev ozemeljske celovitosti Jemna v luči notranjih trenj.

Ukrajina je ponovila, da Rusija ni predložila verodostojnih dokazov za trditev, da je napadla Putinovo rezidenco z droni. Politični in vojaški strokovnjaki so ruske informacije o 91 izstreljenih dronih označili za neutemeljene in neprepričljive. Napadi se nadaljujejo, prav tako tudi diplomatske dileme in nove obtožbe.

Kitajska vojska je v okolici Tajvana nadaljevala obsežne vojaške vaje, v okviru katerih je izstrelila več raket ter v neposredno bližino otoka napotila več deset lovskih letal in mornariških plovil. Po navedbah tajvanskih oblasti so v zadnjih 24 urah v svojem zračnem in pomorskem prostoru zaznali 130 kitajskih vojaških letal, več kot 20 plovil in en balon. Operacija predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti v regiji, saj Peking s temi manevri stopnjuje pritisk na samoupravni otok. Kitajske sile so v sklopu operacije simulirale blokado otoka, kar predstavlja neposredno nadaljevanje aktivnosti, ki so se začele pred nekaj dnevi. Tajvanske obrambne sile so zaradi povečane prisotnosti kitajske vojaške tehnike v stanju visoke pripravljenosti in pozorno spremljajo gibanje vseh enot. Dogajanje v Tajvanski ožini ostaja ena najbolj kritičnih točk v sodobnih mednarodnih odnosih, saj vključuje interese svetovnih velesil in vpliva na stabilnost pomorskih trgovskih poti.

Slovenija je na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov izrazila trdno podporo enotnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Somalije. Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je poudaril nujnost spoštovanja mednarodno priznanih meja, s čimer se je Ljubljana pridružila večini držav članic, ki nasprotujejo nedavnemu izraelskemu priznanju odcepljene pokrajine Somaliland. Izredno zasedanje je bilo sklicano kot neposreden odziv na diplomatsko potezo Izraela, ki je sprožila val kritik v mednarodni skupnosti. Slovenija je v svojem nastopu poudarila, da tovrstna enostranska dejanja spodkopavajo stabilnost v regiji Afriškega roga. Diplomatska prizadevanja so bila usmerjena v preprečevanje stopnjevanja napetosti, saj Somalija dejanje Izraela razume kot očitno kršitev svoje suverenosti in invazijo na svojo ozemeljsko celovitost. Večina mednarodnih akterjev, vključno z Evropsko unijo, ostaja enotna v stališču, da je treba spore reševati v okviru dialoga in spoštovanja listine Združenih narodov.

Ameriška vojska je v ponedeljek v vzhodnem Pacifiku izvedla nov smrtonosen napad na plovilo, za katero so obveščevalni podatki kazali, da prevaža prepovedane droge. V operaciji sta bili ubite dve osebi, s čimer se je skupno število smrtnih žrtev ameriške vojaške kampanje proti drogam od lanskega septembra povzpelo na najmanj 107. Napad se je zgodil v okviru okrepljenih operacij, ki jih Združene države Amerike izvajajo v Karibih in vzhodnem Pacifiku. Vojaška kampanja, ki jo je sprožila administracija predsednika Donalda Trumpa, je usmerjena proti tako imenovanim "narkoteroristom" in vključuje uničevanje plovil v mednarodnih vodah. Kritiki opozarjajo na eskalacijo nasilja in morebitne posege v suverenost držav v regiji, medtem ko ameriški uradniki poudarjajo nujnost ostrega ukrepanja za preprečevanje dotoka mamil v državo. Napadi se vrstijo na strateških pomorskih poteh, kjer vojska redno prestreza sumljiva plovila, pri čemer se število smrtnih žrtev v zadnjih mesecih strmo povečuje.

Slovenska policija je v preteklem 24-urnem obdobju zabeležila povečano število intervencij, saj so operativno-komunikacijski centri na številko 113 prejeli skupno 1586 klicev. Od 639 obravnavanih interventnih dogodkov so policisti največji delež nalog opravili na področju cestnoprometne varnosti, kjer se je zgodilo 123 prometnih nesreč. V večini primerov je nastala le premoženjska škoda, v desetih nesrečah pa so udeleženci utrpeli lahke telesne poškodbe. Zaradi hujših kršitev prometnih predpisov so policisti zasegli osem vozil. Na področju kriminalitete je bilo obravnavanih 83 kaznivih dejanj, med katerimi so prevladovali vlomi (25) in tatvine (19). Izstopajo tudi štirje ropi ter tri kazniva dejanja nasilja v družini, pri čemer sta bili dve osebi zaščiteni z ukrepom prepovedi približevanja. Policisti so se spopadali tudi s kršitvami javnega reda in miru, zaradi česar so izvedli 62 intervencij, šest kršiteljev pa so zaradi nadaljevanja s prekrški pridržali. Poleg tega so na območju policijskih uprav Novo mesto in Maribor izsledili 88 oseb, ki so nezakonito prestopile državno mejo.

Varnostni svet Združenih narodov je pod predsedstvom Slovenije sprejel predsedniško izjavo, s katero je obeležil 30. obletnico sklenitve Daytonskega mirovnega sporazuma. V dokumentu so države članice ponovno poudarile svojo neomajno podporo suverenosti, ozemeljski celovitosti in stabilnosti Bosne in Hercegovine kot večetnične države. Pobuda Slovenije, ki trenutno predseduje temu najpomembnejšemu organu svetovne organizacije, je bila usmerjena v utrditev miru v regiji Zahodnega Balkana. Sprejetje izjave predstavlja diplomatski uspeh za slovensko zunanjo politiko, saj je uspela poenotiti članice Varnostnega sveta glede vprašanja, ki pogosto povzroča delitve. V besedilu so izpostavili pomen spoštovanja mirovnega sporazuma in nadaljnjega izvajanja reform, ki so ključne za prihodnost države. Slovenija je s tem dejanjem potrdila svojo aktivno vlogo in interes za stabilizacijo neposredne soseščine v okviru svojega mandata v Varnostnem svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Washingtonu sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, kjer sta voditelja potrdila tesno zavezništvo in usklajenost glede bližnjevzhodne politike. Trump je med srečanjem ostro zagrozil Iranu z novimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoj program balističnih raket. Ameriški predsednik je poudaril, da ZDA ne bodo dopustile groženj izraelski varnosti s strani iranskega režima. Obenem je Trump ponovil svojo neomajno zahtevo po popolni razorožitvi palestinskega gibanja Hamas, kar ostaja ključni pogoj za dolgoročno stabilizacijo območja Gaze. Srečanje se je odvilo v luči predhodnih prizadevanj za uveljavitev Trumpovega mirovnega načrta, ki vključuje amnestijo v zameno za izpustitev vseh talcev. Netanjahu, ki se doma sooča s sodnimi postopki, je v Trumpu znova našel močnega zaveznika, saj je ameriški predsednik že v preteklosti javno podprl njegovo politiko in ga označil za vojnega heroja.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo, v kateri so napadle in uničile pristanišče v Venezueli, namenjeno natovarjanju prepovedanih drog. Kot je sporočil ameriški predsednik Donald Trump, je bil cilj napada uničenje infrastrukture in plovil, ki naj bi jih venezuelski karteli uporabljali za prevoz mamil v Latinski Ameriki. Gre za pomembno zaostritev ameriške kampanje proti trgovini z drogami, saj gre po razpoložljivih informacijah za prvo kopensko operacijo ameriških sil na venezuelskem ozemlju v okviru te kampanje. Operacija sledi daljšemu obdobju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA stopnjevale pritisk na režim Nicolása Madura. Čeprav so ameriški uradniki v preteklosti zanikali neposredne načrte za kopenske posege, uničenje pristanišča potrjuje premik h konkretnim vojaškim akcijam na tleh. Trumpova administracija napad opravičuje kot nujen ukrep za zajezitev delovanja narkomrežij, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitne kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Sindikat policistov Slovenije je opozoril na kritično kadrovsko stisko v policijskih vrstah, ki je privedla do ukinitve nočnega dežurstva na Policijski postaji Slovenska Bistrica. Po navedbah sindikata takšni ukrepi niso posledica načrtovane optimizacije dela, temveč neizogiben odziv na pomanjkanje operativnega osebja, kar bi se lahko razširilo tudi na druge enote po državi. Sindikat ob tem opozarja na sistemsko slabšanje razmer in poziva odgovorne k takojšnjemu ukrepanju. Predstavniki policije so v odzivu na opozorila zagotovili, da kljub spremenjeni organizaciji dela varnost državljanov ni ogrožena. Po njihovih trditvah policija še naprej zagotavlja 24-urno odzivnost na terenu, kar pomeni, da nobena oseba, ki potrebuje nujno pomoč, ne ostane brez nje. Kljub tem zagotovilom pa sindikalna stran poudarja, da ukinjanje dežurstev na postajah zmanjšuje dostopnost policijskih storitev za lokalno prebivalstvo v nočnem času.

Palestinsko islamistično gibanje Hamas je uradno potrdilo smrt petih visokih članov skupine, ki so bili ubiti v nedavnih izraelskih vojaških napadih na območju Gaze. Med potrjenimi žrtvami je tudi Mohamed Sinvar, brat pokojnega vodje Hamasa Jahje Sinvarja, ki je veljal za enega ključnih vojaških poveljnikov in načrtovalcev operacij gibanja. Mohamed Sinvar je bil v oboroženem krilu skupine zadolžen za logistiko in strateško načrtovanje. Ob potrditvi izgub je oboroženo krilo Hamasa, brigade Al Kasam, objavilo izjavo, v kateri so poudarili, da se gibanje kljub ubojem vodilnih kadrov ne namerava odpovedati orožju ali prenehati z odporom. Izraelska vojska je operacije usmerila v vrhovno strukturo Hamasa z namenom popolne oslabitve operativnih sposobnosti skupine. Izguba Mohameda Sinvarja predstavlja pomemben simbolni in strateški udarec za organizacijo, saj je veljal za neposrednega naslednika ideologije svojega brata, ki je bil ubit v oktobru.

Slovenska vlada se je na seji seznanila z odstopom Ervina Kosija, ki je opravljal funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kosi je svoj odstop obrazložil z osebnimi razlogi, funkcija pa mu po uradni dolžnosti preneha veljati v sredo. Gre za zamenjavo v ožjem vodstvu kmetijskega resorja, ki ga trenutno vodi ministrica Mateja Čalušić. Poleg seznanitve z odstopom je vlada na istem področju sprejela tudi kadrovsko odločitev o imenovanju novega vodstva na operativni ravni. Za vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo je bil imenovan Boštjan Ključevšek. Ta bo prevzel vodenje ključnega direktorata v času, ko se resor sooča z različnimi zahtevami kmetijskih organizacij in izzivi pri prilagajanju evropski kmetijski politiki. Kadrovske spremembe so v slovenski politiki na ravni državnih sekretarjev sicer razmeroma pogost pojav pri preoblikovanju ožjih ekip znotraj posameznih ministrstev.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je opozorilo na nujnost sistemske razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom za zagotovitev dolgoročne stabilnosti javnega sistema. Odziv združenja sledi odločitvi ustavnega sodišča, ki je razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, kar po njihovem mnenju povečuje potrebo po jasnih pravilih delovanja. V združenju poudarjajo, da je brez ustrezne ureditve ogrožena vzdržnost zdravstvenih storitev, ki so dostopne vsem državljanom pod enakimi pogoji. Predstavniki zavodov so izpostavili, da spoštujejo sodno odločitev, vendar hkrati opozarjajo na operativne težave, ki bi lahko nastale v praksi. Pozivajo pristojne institucije k pripravi zakonodajnih rešitev, ki bodo preprečile odliv kadrov in sredstev iz javnega v zasebni sektor. Po njihovem mnenju je ključno določiti pogoje, pod katerimi lahko zdravstveni delavci sodelujejo z obema sferama, ne da bi pri tem prišlo do konflikta interesov ali podaljševanja čakalnih dob.

Donald Trump in Vladimir Putin sta se pogovarjala o domnevnem ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Putin naj bi Trumpa obvestil o napadu, Trump pa naj bi bil ogorčen. Ukrajinski veleposlanik Petro Bešta je izjavil, da bosta naslednji korak naredila Trump in Putin. Rusija je sprejela zakonodajo, ki ji omogoča, da ne upošteva sodb v kazenskih postopkih, ki jih proti njej vodijo tuje institucije.

Predsednik vlade Robert Golob je v svoji novoletni poslanici državljankam in državljanom ocenil, da je Slovenija kot narod na pravi poti. Premier je v svojem nagovoru izpostavil, da se pot do skupnega uspeha ne začne pri državnem vrhu, temveč pri vsakem posamezniku, ki prispeva k oblikovanju družbe. Po njegovih besedah je ključno, da državljani gojijo kulturo dialoga in se ne ustrašijo medsebojnih pogovorov. Golob je prepričan, da je aktivno poslušanje, tudi v zahtevnih okoliščinah, edini način za vzpostavitev okolja, v katerem se bo vsak posameznik počutil slišanega in spoštovanega. Njegov poziv k sodelovanju in spoštovanju različnih mnenj nakazuje na prizadevanja vlade za večjo družbeno kohezijo v prihajajočem letu. Poslanica je bila usmerjena k spodbujanju optimizma in poudarjanju pomena skupnega delovanja za blaginjo države.

Na skupščini mariborskega komunalnega podjetja Nigrad so lastniki, kjer ima odločilno vlogo Mestna občina Maribor preko Javnega holdinga Maribor, izvedli pomembne kadrovske spremembe. Zamenjali so tri člane nadzornega sveta, kar sledi obdobju burnih razprav o upravljanju podjetja. Poleg osvežitve nadzornega sveta so lastniki imenovali tudi novo vodstveno moč, saj je položaj prokuristke prevzela Polona Rifelj. Slednja bo podjetje zastopala skupaj z aktualnim poslovodjo, kar nakazuje na okrepljen nadzor nad operativnim poslovanjem družbe. Kadrovske menjave so bile izvedene po izredni seji, ki so jo zaznamovale napetosti med vpletenimi deležniki. Nigrad, ki je ključno podjetje za izvajanje komunalnih storitev v štajerski prestolnici, se s temi spremembami podaja v novo obdobje upravljanja. Odločitev lastnikov odraža namero po stabilizaciji podjetja in zagotavljanju učinkovitejšega nadzora nad izvajanjem javnih služb, ki so neposredno povezane z infrastrukturno ureditvijo Maribora.

Poslanci vladne koalicije so v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katero želijo omogočiti ločeno ureditev dela preko polnega delovnega časa za policiste pri izvajanju zahtevnejših nalog. Predlagane spremembe so usmerjene v izboljšanje pogojev dela in operativne učinkovitosti policije v specifičnih okoliščinah, kjer se organi spopadajo z obsežnejšimi varnostnimi izzivi. Poleg ureditve nadur novela naslavlja tudi stanovanjsko problematiko nekdanjih uslužbencev, saj predvideva možnost najema službenih stanovanj tudi po upokojitvi. Hkrati zakon znova podaljšuje rok, do katerega morajo policisti pridobiti višjo strokovno izobrazbo za zasedbo določenih delovnih mest, s čimer se poskuša preprečiti morebitno pomanjkanje kadra z ustreznimi kvalifikacijami. Predlog so podprle vse koalicijske stranke z namenom stabilizacije policijskega sistema.

Svet RTV Slovenija je na izredni seji z devetimi glasovi za potrdil poslovni načrt javnega zavoda za leto 2026, ki predvideva popolno uravnoteženost proračuna. Prihodki in odhodki so načrtovani v višini nekaj manj kot 162,9 milijona evrov, kar pomeni, da bo zavod leto končal brez primanjkljaja. Dokument, ki ga je uprava pod vodstvom Natalije Gorščak označila za uresničljivega, vključuje tako programsko-produkcijski kot finančni načrt, čeprav je bilo v razpravi izpostavljeno, da pogoji niso idealni. Sprejeti načrt temelji na predhodnih projekcijah o racionalizaciji poslovanja, ki so vključevale tudi načrtovano zmanjšanje števila zaposlenih za več kot sto oseb v primerjavi s koncem leta 2024. Vodstvo zavoda s tem korakom zasleduje cilj dolgoročne finančne stabilizacije javnega medijskega servisa, kar je ključno za nemoteno izvajanje programskih obveznosti v prihodnje. Člani sveta so ob glasovanju poudarili nujnost doslednega izvajanja vseh začrtanih ukrepov za dosego finančnega ravnovesja.

V obmorskem mestu Saint-Tropez se v krogu družine, prijateljev in oboževalcev poslavljajo od francoske filmske ikone in borke za pravice živali Brigitte Bardot, ki je umrla v nedeljo na svojem domu La Madrague. Mestne oblasti so sporočile, da bo pokojnica pokopana na tamkajšnjem pokopališču, vendar točnega datuma pogreba zaradi zagotavljanja zasebnosti niso razkrile. Bardotova je veljala za najbolj prepoznavno ambasadorko mesta, ki je s svojo prisotnostjo Saint-Tropez postavila na svetovni zemljevid elitnega turizma. Na njeno smrt so se odzvali številni vidni politiki, predvsem iz vrst evropske desnice. Francoska političarka Marine Le Pen je Bardotovo opisala kot večno zvezdo in žensko, ki je poosebljala svobodo, medtem ko je podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini izrazil spoštovanje do njene neizbrisne zapuščine v svetu umetnosti. Odzivi poudarjajo njen kulturni vpliv, ki je segal onkraj filmskih platnov, saj je bila v poznejših letih znana tudi po svojem aktivizmu in kontroverznih političnih stališčih.

Preiskovalna komisija Državnega zbora RS, ki se je ukvarjala s sumi nezakonitega oziroma obvodnega financiranja političnih strank, je vstopila v sklepno fazo svojega delovanja. Predsednica komisije Tamara Vonta je v uradni izjavi poudarila, da dosedanje ugotovitve razkrivajo sistemske nepravilnosti, pri katerih so se določene politične stranke posluževale navidezno nepovezanih medijskih podjetij, gospodarskih družb in inštitutov za zagotavljanje finančnih sredstev. Vonta je v svojem nastopu kritizirala ravnanje opozicijskih strank SDS in Nova Slovenija, češ da so s procesnimi manevri, kot so nedvigovanje pošte in skrivanje dokumentacije, skušale ovirati preiskovalni proces. Komisija je v svojem poročilu izpostavila, da so se nekateri subjekti obnašali kot finančni avtomati za strankarske interese in celo osebno bogatenje posameznikov. Kljub navedbam o oteževanju dela s strani preiskovancev, je predsednica zagotovila, da bo komisija svoje delo izpeljala do konca in pripravila končno poročilo. Preiskava je bila osredotočena predvsem na ugotavljanje finančnih tokov, ki se izogibajo zakonskim omejitvam o financiranju političnih kampanj in rednega delovanja strank preko vzporednih struktur.

V ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupol, ki je pod rusko okupacijo, so v nedeljo ponovno odprli vrata osrednjega dramskega gledališča. Objekt, ki je bil marca 2022 prizorišče enega najbolj smrtonosnih napadov na civiliste od začetka ruske invazije, je po obsežni prenovi s strani ruskih oblasti ponovno začel delovati. Odprtje spremljajo ostre kritike ukrajinskih oblasti in preživelih prebivalcev, ki dogodek označujejo za nespoštljiv do žrtev. Ruska stran je prenovo predstavila kot simbol obnove in vrnitve v normalno življenje, medtem ko ukrajinska stran opozarja, da gre za poskus prikrivanja vojnih zločinov na mestu, kjer so pod ruševinami ugasnila številna življenja. Gledališče je bilo med obleganjem mesta varno zavetje za stotine civilistov, kljub jasnim oznakam, da so v stavbi otroci, pa je bilo tarča letalskega napada. Nova otvoritev z glasbenimi in plesnimi točkami tako sproža globoke polemike o etičnosti rabe prostora, ki ga mnogi še vedno smatrajo za množično grobišče.

Po podatkih španske nevladne organizacije Caminando Fronteras je v letošnjem letu med poskusom prečkanja morja do Španije življenje izgubilo več kot 3000 migrantov. Poročilo izpostavlja visoko stopnjo smrtnosti na nevarnih morskih poteh, ki vodijo iz Afrike proti Evropi, čeprav številke kažejo na upad v primerjavi s preteklim letom. Statistični podatki za tekoče leto odražajo močno zmanjšanje števila žrtev glede na leto 2024, ko je bilo zabeleženih rekordnih 10.400 smrtnih žrtev. Kljub temu humanitarne organizacije opozarjajo, da razmere na morju ostajajo kritične, saj številni ljudje še vedno tvegajo življenja na neprimernih plovilih, da bi dosegli obale Evropske unije.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je izpostavilo nujnost sistemske razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom za zagotovitev dolgoročne stabilnosti in vzdržnosti javnega sistema. Poziv prihaja po odločitvi ustavnega sodišča, ki je del zakona o zdravstveni dejavnosti spoznalo za neustavnega. V združenju poudarjajo, da je brez jasnih pravil ogrožena prihodnost dostopnega javnega zdravstva v državi. Predstavniki združenja so navedli, da spoštujejo sodno odločitev, vendar hkrati opozarjajo na operativne in strukturne težave, ki nastajajo zaradi nejasnih razmerij. Cilj predlaganih sprememb je vzpostavitev pogojev, ki bi omogočili učinkovito delovanje javnih zavodov ob hkratnem definiranju vloge zasebnih izvajalcev. Po njihovem mnenju je to ključni korak za preprečevanje odliva kadra in zagotavljanje kakovostne oskrbe pacientov.

V Franciji je stopila v veljavo strožja zakonodaja na področju cestnega prometa, ki močno zaostruje sankcije za najhujše kršitve omejitev hitrosti. Po novih pravilih se prekoračitev dovoljene hitrosti za 50 kilometrov na uro ali več ne obravnava več zgolj kot prekršek, temveč kot kaznivo dejanje. Voznikom, ki bodo tolikšni meri presegli omejitev, po novem grozi do tri mesece zaporne kazni ter denarna kazen v višini do 3750 evrov. Namen te zakonodajne spremembe je izboljšanje varnosti na cestah in odvračanje voznikov od najbolj tveganih ravnanj. Francoski organi s tem ukrepom sledijo trendu nekaterih drugih evropskih držav, ki so prav tako poostrile nadzor nad nevarno vožnjo. Strožja pravila bodo vplivala na vse udeležence v prometu na francoskem cestnem omrežju, vključno s tujimi državljani, ki potujejo skozi državo.

Svet Radiotelevizije Slovenija (RTV SLO) je na izredni seji sprejel predlog finančnega in poslovnega načrta za leto 2026. Dokument, ki ga je podprlo devet svetnikov, trije so bili proti, dva pa vzdržana, predvideva stabilizacijo poslovanja javnega zavoda. Po načrtih vodstva bo RTV Slovenija omenjeno proračunsko leto končala brez finančnega primanjkljaja, kar predstavlja ključen cilj za dolgoročno vzdržnost medijske hiše. Sprejetje načrta je bilo nujno za zagotovitev nemotenega delovanja vseh programov in storitev, ki jih zavod nudi javnosti. Čeprav so se nekateri svetniki pri glasovanju vzdržali ali bili proti, večinska podpora pomeni zeleno luč za uresničevanje zastavljenih ciljev v prihodnjem obdobju. Načrt se osredotoča na optimizacijo stroškov in učinkovito rabo sredstev ob ohranjanju standardov javnega obveščanja.

Tajske oblasti so danes uradno obtožile sosednjo Kambodžo kršitve sporazuma o prekinitvi ognja, ki sta ga državi sklenili v soboto po več tednih trajajočih oboroženih spopadov na obmejnem območju. Po navedbah Bangkoka je Kambodža nad tajsko ozemlje poslala več kot 250 brezpilotnih letalnikov, kar predstavlja resen incident v času, ko sta se strani na pogovorih na Kitajskem zavezali k utrditvi zaupanja in miru. Kljub nedavnemu dogovoru o takojšnji prekinitvi sovražnosti ostajajo razmere na meji napete. Obtožbe o kršitvah prihajajo le nekaj dni po intenzivnih diplomatskih prizadevanjih, s katerimi so želeli končati tritedensko obdobje spopadov, ki so terjali žrtve in povzročili beg lokalnega prebivalstva. Tajsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da uporaba dronov neposredno spodkopava sobotni dogovor, medtem ko se kamboška stran na te specifične očitke še ni podrobneje odzvala. Incident dodatno otežuje mirovni proces, ki poteka pod mednarodnim nadzorom in ob posredovanju sosednjih držav.

ZDA so Ukrajini ponudile 15-letna varnostna jamstva, a ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski si želi daljšega obdobja. Zelenski meni, da bi morali Ukrajinci o končni različici mirovnega načrta odločati na referendumu.

V starosti 92 let je umrla Brigitte Bardot, ikonična francoska igralka, pevka in zagovornica pravic živali. Novico o njeni smrti je potrdila njena fundacija.

Izpred srbskega parlamenta v Beogradu so odstranili šotore, ki so jih marca postavili podporniki predsednika Aleksandra Vučića in njegove stranke SNS. Šotore, poimenovane "Ćacilend", so postavili kot odgovor na proteste študentov po železniški nesreči v Novem Sadu. Na prostoru pred parlamentom bodo zdaj postavili božično vas.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil željo po daljših varnostnih jamstvih, kot jih ponujajo ZDA, ki so Ukrajini obljubile 15-letno podporo. Kremelj se strinja s Trumpovo oceno, da so pogovori o končanju vojne v Ukrajini v zaključni fazi, in napovedujejo nov telefonski pogovor.

Stranka Samoodločba premierja Albina Kurtija je zmagala na predčasnih parlamentarnih volitvah na Kosovu, ki so potekale po skoraj letu dni politične krize. Po preštetih skoraj vseh glasovnicah je stranka osvojila več kot 49 odstotkov glasov in se ji obeta večina v 120-članskem parlamentu. Kurti je po zmagi napovedal prizadevanja za hitro oblikovanje vlade.

Na Kosovu danes potekajo predčasne parlamentarne volitve po skoraj letu dni politične krize. Za glasove skoraj 2,08 milijona volivcev se poteguje več kot 20 strank in zavezništev. Kot favorit se omenja Samoopredelitev premierja Albina Kurtija, ki je zmagala že na prejšnjih volitvah, vendar ji ni uspelo oblikovati vlade.