Venezuela po aretaciji Nicolása Madura vstopila v obdobje politične negotovosti
Objavljeno: 15. 1. 2026 4:42
15. jan 0:18
Donald Trump je telefonski pogovor z Delcy Rodriguez označil za "odličen". Rodriguezova je pogovor opisala kot "produktiven in vljuden". Med pogovorom sta razpravljala o nafti, mineralih in trgovini, ZDA pa si prizadevajo "pomagati Venezueli pri stabilizaciji in okrevanju".
15. jan 2:23
Združene države Amerike so zaključile prvo prodajo venezuelske nafte v vrednosti 500 milijonov ameriških dolarjev. Pričakujejo se dodatne prodaje nafte.
15. jan 2:27
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je potrdil srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v ZDA 3. februarja. Pred tem je Trump Petra brez dokazov obtožil vpletenosti v trgovino z drogami in omenjal možnost vojaške intervencije v Kolumbiji. Pričakovati je, da bo osrednja tema srečanja boj proti trgovini z drogami, s čimer se državi soočata z diplomatskimi napetostmi.
Ameriške enote so v Caracasih prijele Nicolása Madura in ga odpeljale v New York.
Venezuelski režim kljub aretaciji voditelja za zdaj ne kaže znakov večjih strukturnih sprememb.
Jorge Rodríguez napoveduje izpustitev političnih zapornikov kot del procesa narodne sprave.
Varnostne razmere v državi so slabe, saj ulice nadzorujejo kriminalne tolpe.
Venezuelsko politično prizorišče ostaja nestabilno tudi deset dni po tem, ko so ameriške specialne enote v Caracasu prijele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v New York. Čeprav so Madura pred ameriškim sodiščem že obtožili vpletenosti v trgovino z mamili, strokovnjaki opozarjajo, da so dejanske spremembe v režimu za zdaj minimalne. Trenutno vodstvo države, ki ga predstavlja Jorge Rodríguez, sicer nakazuje premike k 'novemu političnemu trenutku', vendar režimski aparat, vzpostavljen v času socializma 21. stoletja, še naprej ohranja nadzor nad ključnimi institucijami.
Kronologija dogodkov
10. jan. 2026 :Napoved izpustitve zapornikov po aretaciji Madura.Predsednik venezuelske narodne skupščine Jorge Rodríguez je napovedal izpustitev večjega števila zaprtih državljanov in tujcev. To dejanje je bilo označeno kot korak k narodni spravi in iskanju miru po dramatični aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil.
Novo venezuelsko vodstvo je v okviru prizadevanj za narodno spravo napovedalo morebitno izpustitev dodatnih političnih zapornikov, kar naj bi umirilo notranjepolitične napetosti. Kljub tem napovedim v državi še vedno vlada kaos, saj se prebivalstvo sooča z nasiljem kriminalnih tolp in izsiljevalcev, ki so izkoristili delni vakuum oblasti. Mednarodna javnost z negotovostjo spremlja, ali bo aretacija diktatorja dejansko vodila v demokratizacijo ali zgolj v prerazporeditev moči znotraj obstoječe vladajoče elite.
Humanitarne in varnostne razmere v državi ostajajo kritične, saj se gospodarski razpad nadaljuje, perspektiva za hitro izboljšanje stanja pa je šibka. Vprašanje nasledstva in usoda preostalih zapornikov ostajata osrednji točki pogajanj med različnimi političnimi frakcijami. Medtem ko ameriško pravosodje nadaljuje postopke proti Maduru, se v Venezueli bije boj za prihodnjo politično usmeritev države, ki je bila dolga leta pod močnim vplivom chavizma.
Možne posledice
Politična nestabilnost v Venezueli in napovedi o izpustitvi političnih zapornikov pod novim vodstvom.
Možna postopna demokratizacija države.
Nadaljevanje notranjih spopadov za oblast.
Pritisk mednarodne skupnosti na nove oblasti za izvedbo volitev.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli ima za Slovenijo splošen zunanjepolitični pomen v okviru skupne evropske varnostne in zunanje politike. Čeprav država nima neposrednih strateških interesov v regiji, destabilizacija vpliva na globalne naftne trge in migracijske tokove, kar posredno vpliva na EU. Slovenija kot članica EU spremlja vprašanja demokracije in vladavine prava, ki so v tem primeru ključna.
Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.
Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.
Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila po zajetju v obsežni ameriški vojaški operaciji v Caracasu prepeljana v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Ameriško pravosodno ministrstvo je razkrilo obsežno obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivnega in nelegitimnega režima, ki je podpiral dejavnosti narkokartela Soles. Po aretaciji so Madura prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu, medtem ko so se v Venezueli in Združenih državah Amerike že zvrstili prvi odzivi na to zgodovinsko aretacijo.
Operacija, ki je po navedbah nekaterih virov zahtevala najmanj 40 žrtev med civilisti in vojaki, je v Venezueli povzročila ustavno krizo. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki pa ameriško dejanje označuje za ugrabitev in vztraja, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. Medtem ko venezuelska skupnost v Združenih državah Amerike, predvsem na Floridi, slavi padec režima, so se v New Yorku zbrali protestniki, ki nasprotujejo ameriškemu vojaškemu posredovanju. Mednarodna skupnost ostaja deljena; Kitajska in Rusija zahtevata izpustitev Madura, Varnostni svet Združenih narodov pa je za ponedeljek že sklical izredno zasedanje.
Ameriške posebne enote so v noči na 3. januar v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura, ki so ga nato prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu v New Yorku. Maduro naj bi si med poskusom pobega pred ameriškimi silami poškodoval nogo, zaradi česar se po navedbah očividcev in posnetkov premika s težavo. Po prihodu na newyorško letališče so ga s helikopterjem prepeljali neposredno v zaporni objekt, kjer bo pričakal nadaljnje postopke pred ameriškim sodstvom.
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle ta poseg z namenom odstranitve Madura, ki ga Washington obtožuje vodenja narko kartela in terorizma. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je že stopil v stik z Delcy Rodríguez, ki jo je venezuelsko vrhovno sodišče imenovalo za začasno predsednico države. Bela hiša je ob tem napovedala, da bodo ZDA vodile proces tranzicije v državi, medtem ko mednarodna javnost in nekateri ameriški politiki opozarjajo na morebitne kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v spremstvu obsežnega konvoja oklepnih vozil in helikopterjev prispel v prostore Urada za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Po navedbah tujih tiskovnih agencij so varnostni ukrepi ob njegovem prihodu izjemno poostreni, kar odraža visoko stopnjo tveganja in politične napetosti, povezane z njegovim obiskom v Združenih državah Amerike.
Obisk se dogaja v času zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, saj ZDA že dlje časa obtožujejo venezuelsko vodstvo vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Prisotnost Madura na sedežu protinarkotičnega urada nakazuje na morebitna uradna zaslišanja ali pogajanja, vendar uradnih podrobnosti o vsebini srečanja obe strani še nista razkrili. Dogajanje v New Yorku spremljajo številni mednarodni opazovalci, saj bi lahko morebitni pravni postopki proti Maduru močno vplivali na geopolitično stabilnost v Latinski Ameriki.
Dogajanje v Venezueli ima za Slovenijo splošen zunanjepolitični pomen v okviru skupne evropske varnostne in zunanje politike. Čeprav država nima neposrednih strateških interesov v regiji, destabilizacija vpliva na globalne naftne trge in migracijske tokove, kar posredno vpliva na EU. Slovenija kot članica EU spremlja vprašanja demokracije in vladavine prava, ki so v tem primeru ključna.
Spletno mesto apdejt.si se nenehno spreminja in nadgrajuje,
zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
/s3/static.nrc.nl/wp-content/uploads/2026/01/15021945/2256319051.jpg)
