mednarodni odnosidružbagospodarstvolokalne novicepolitikačlovekove pravice
Sredina
Nepotrjeno
V Iranu se je umirilo nasilno zatiranje protestov, ki so zahtevali tisoče življenj
Objavljeno: 16. 1. 2026 18:44
14. jan 22:05
Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.
14. jan 23:29
Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je v intervjuju za Fox News zmanjšal število žrtev protestov in ponovil obtožbe proti Izraelu, rekoč, da je šlo za "izraelsko zaroto", pri čemer je uporabil izraze kot "teroristične operacije v stilu ISIS-a". Iranski veleposlanik pri ZN je vložil pritožbo, v kateri obtožuje ZDA in Izrael, da spodbujata nasilje. Visoki uradnik Ansarullaha je prav tako neposredno obtožil ZDA in Izrael za nedavne nemire in teroristična dejanja v Iranu. Medtem ZDA razmišljajo o možnih napadih.
15. jan 15:42
ZDA so uvedle nov krog sankcij proti iranskim uradnikom, ki jih obtožujejo zatiranja protestov proti teokratični vladi. Sankcije so usmerjene proti tistim, za katere ZDA trdijo, da so "vodili" nasilno zatiranje protestnikov po vsej državi.
15. jan 17:38
Združene države Amerike so uvedle sankcije proti petim iranskim uradnikom, ki jih obtožujejo nasilnega zatiranja protestov in sledenja prenosom sredstev iranskih voditeljev v mednarodne banke. Med sankcioniranimi je tudi Larijani. Obenem se je pojavil primer iranskega rokoborca Navida Afkarija, ki je bil usmrčen zaradi protestiranja, kljub prizadevanjem Donalda Trumpa za njegovo rešitev.
16. jan 15:00
Ameriški predsednik Donald Trump se je javno zahvalil iranski vladi za preklic množičnih usmrtitev političnih zapornikov, kar je označil za nenavadno potezo. Trump je dejal, da ga je odločitev Irana prepričala, da je ustavil načrtovane vojaške napade na državo. Medtem je sin pokojnega iranskega šaha izrazil prepričanje, da bodo množični protesti strmoglavili islamsko republiko, in pozval k mednarodnemu posredovanju, medtem ko Trump zadržuje intervencijo.
Iranske oblasti so s pravo municijo ubile več kot 2400 protestnikov.
Skupina G7 napoveduje nove sankcije proti iranskemu režimu.
Protesti so se po krvavem koncu tedna v januarju nekoliko umirili.
Mednarodna skupnost ostro obsoja brutalno zatiranje civilnega prebivalstva.
Iranske varnostne sile so s sistematično uporabo pravega streliva in smrtonosne sile skušale zadušiti vsesplošne protivladne proteste, v katerih je bilo po navedbah aktivistov ubitih več kot 2400 ljudi. Videoposnetki z različnih lokacij potrjujejo, da so režimske enote streljale na neoborožene civiliste, kar je sprožilo ostre mednarodne obsodbe. Kljub brutalnosti oblasti so se nemiri po vrhuncu nasilja med 8. in 9. januarjem nekoliko umirili, vendar razmere v državi ostajajo napete.
Kronologija dogodkov
11. jan. 2026 :Mednarodna obsodba nasilja v Iranu.Voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije so v skupni izjavi ostro obsodili nasilno zatiranje protestov, ki so takrat zahtevali več kot 200 žrtev. To je predstavljalo predhodno fazo zaostrovanja, ki je kasneje vodila do tisočev mrtvih in groženj s sankcijami skupine G7.
Zunanje ministrice in ministri skupine G7 so zaradi kršitev človekovih pravic in nasilnega odziva teokratskega režima Teheranu že zagrozili z uvedbo novih, strožjih sankcij. Poročila nevladnih organizacij, vključno z agencijo HRANA, opozarjajo na najkrvavejše domače zatiranje v zgodovini islamske republike. Številni prebivalci poročajo o močni prisotnosti varnostnih sil, ki kljub upadu števila protestnikov na ulicah še naprej izvajajo nadzor.
Iranska država po tednih skrajnega nasilja in mednarodne izolacije nadaljuje s svojim delovanjem, vendar so temelji oblasti zaradi obsega nezadovoljstva močno omajani. Analitiki opozarjajo, da bi lahko nove gospodarske sankcije Zahoda še dodatno poglobile krizo v državi, medtem ko prebivalstvo še vedno žaluje za tisoči žrtev represivnega aparata.
Možne posledice
Uvedba novih mednarodnih sankcij in tisoče smrtnih žrtev med civilisti.
Nadaljnja izolacija irana.
Možnost novih valov protestov.
Poglobljena gospodarska kriza v regiji.
Izjave
"Preverjeni videoposnetki prikazujejo iranske sile, ki streljajo s pravim strelivom na neoborožene protestnike."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Iranu neposredno ne ogroža slovenske nacionalne varnosti, vendar ima vpliv na širšo geopolitično stabilnost in cene energentov na svetovnih trgih. Slovenija kot članica EU in mednarodnih organizacij sledi skupni zunanji politiki obsodbe kršitev človekovih pravic, kar vpliva na diplomatske odnose s Teheranom.
Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.
Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.
V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.
Število smrtnih žrtev protestov v Iranu zaradi visoke inflacije se je povečalo na najmanj 16. Prav tako je bil ubit pripadnik iranskih paravojaških sil. Skupine za človekove pravice poročajo, da so pripadniki revolucionarne garde streljali na protestnike.
V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, sprevrgli v vsesplošne nemire z večjim številom smrtnih žrtev. Po zadnjih podatkih je v spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nasilje pa se je iz Teherana razširilo v več kot 30 mest po vsej državi. Demonstracije so sprva sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju zaradi rekordnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, a so se zahteve hitro sprevrgle v politične slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju.
Na dogajanje se je ostro odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je iranske oblasti opozoril pred pobijanjem mirnih protestnikov. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če se bo nasilje stopnjevalo. Iranski uradniki so obtožbe zavrnili in Washington skupaj z Izraelom obtožili spodbujanja nemirov. Hkrati se je oglasil izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi, ki je rojake pozval k revoluciji in množični zasedbi ulic v Teheranu, da bi zrušili sedanji režim.
V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in padca vrednosti iranskega riala, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, so prerasle v odkrito nasprotovanje režimu, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Gospodarska kriza, ki jo zaznamuje več kot 42-odstotna inflacija, je povzročila zaprtje teheranskega Velikega bazarja, kar je služilo kot katalizator za širši politični upor.
Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro posvaril Teheran pred nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij in nakazal možnost posredovanja, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z obtožbami, da Združene države Amerike in Izrael spodbujajo nemire v državi. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike, se nasilje na ulicah iranskih mest ne umirja, predsednik Masoud Pezeshkian pa je priznal obstoj legitimnih zahtev ljudstva, a hkrati poskuša ohraniti nadzor nad razmerami.
Dogajanje v Iranu neposredno ne ogroža slovenske nacionalne varnosti, vendar ima vpliv na širšo geopolitično stabilnost in cene energentov na svetovnih trgih. Slovenija kot članica EU in mednarodnih organizacij sledi skupni zunanji politiki obsodbe kršitev človekovih pravic, kar vpliva na diplomatske odnose s Teheranom.
Spletno mesto apdejt.si se nenehno spreminja in nadgrajuje,
zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.