Ameriški predsednik Donald Trump se je po valu množičnih protestov v Iranu odkrito zavzel za konec 37-letne vladavine vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja. V intervjuju za Politico je Trump Hameneja označil za "bolnega človeka" in poudaril, da je čas za novo vodstvo v državi. Ta poteza pomeni doslej najostrejšo javno izjavo ameriškega predsednika, ki se je s tem neposredno postavil na stran protestnikov, ki že več tednov zahtevajo konec klerikalne ureditve v islamski republiki. Odziv Teherana na Trumpove besede je bil oster. Iranski predsednik Masud Pezeškijan je opozoril, da bi bil kakršen koli neposreden napad na vrhovnega voditelja razumljen kot napoved vsesplošne vojne iranskemu narodu. Hamenej je medtem v svojih nagovorih za nemire in tisoče smrtnih žrtev, ki so jih potrdile tudi iranske oblasti, neposredno obtožil Združene države Amerike in Izrael. Po njegovih besedah naj bi tuje sile spodbujale nasilje z namenom destabilizacije režima. Kljub zaostreni retoriki je Trump sporočil, da se je za zdaj odločil proti vojaškim napadom na Iran. Kot razlog je navedel informacije, da so iranske oblasti ustavile načrtovane usmrtitve zajetih protestnikov. V Iranu so medtem po desetdnevni popolni blokadi komunikacij delno obnovili dostop do spleta, s čimer prihajajo na dan nove podrobnosti o brutalnem zatiranju demonstracij, ki so terjale tisoče življenj in povzročile ogromno gmotno škodo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, kar je sprožilo buren odziv na svetovnih finančnih trgih. Ukrep predvideva 10-odstotne carine, ki bi začele veljati 1. februarja, in bi se lahko do junija povzpele na 25 odstotkov, če ZDA ne bo omogočen nakup Grenlandije. Na udaru so se znašle Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Finska, ki so sicer ključne zaveznice zveze NATO. Zaradi napovedi so terminske pogodbe na ameriške indekse in evropske delnice, predvsem v avtomobilskem in luksuznem sektorju, močno upadle. Trg kriptovalut je utrpel še hujši udarac; cena bitcoina se je v le dveh urah znižala za skoraj 4.000 dolarjev, kar je povzročilo likvidacije v vrednosti več sto milijonov dolarjev. Vlagatelji so v iskanju varnosti preusmerili kapital v zlato, ki je doseglo rekordne vrednosti nad 4.670 dolarjev za unčo. Evropska unija že pripravlja povračilne ukrepe, medtem ko ekonomske študije kažejo, da breme dosedanjih Trumpovih carin v 96 odstotkih nosijo ameriški potrošniki in ne tuja podjetja. Britanska finančna ministrica Rachel Reeves je zaradi negotovosti že odpovedala načrtovan nastop na londonski borzi. Razmere ostajajo napete, saj trgi pričakujejo tudi odločitev ameriškega vrhovnega sodišča glede pravne podlage za predsednikovo carinsko politiko.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je sprožilo preiskavo proti guvernerju Minnesote Timu Walzu in županu Minneapolisa Jacobu Freyu, medtem ko je zavrnilo preiskavo agenta službe ICE, ki je v začetku januarja ubil Renee Good. Namestnik pravosodnega ministra Todd Blanche je pojasnil, da agenta, ki se je branil pred napadom z vozilom, ne bodo preiskovali, namesto tega pa se bodo osredotočili na Walza in Freya zaradi domnevnega spodbujanja h kršenju zakonov. Župan Frey je očitke zavrnil in poudaril, da gre za politični pregon, ki ogroža temeljne svoboščine v Združenih državah Amerike. Istočasno je nekdanji odvetnik Donalda Trumpa, Michael Cohen, javno obtožil urad newyorške generalne tožilke Letitie James in okrožnega tožilca Alvina Bragga prisile. Cohen trdi, da so nanj izvajali nedovoljen pritisk, da bi podal pričanja, ki bi omogočila obsodbo nekdanjega predsednika Trumpa. Po njegovih besedah sta omenjena tožilca zameglila mejo med pravosodjem in politiko, da bi si na račun pregona Trumpa okrepila lasten politični ugled, kar naj bi škodovalo verodostojnosti celotnega pravnega sistema. Dogajanje je v javnosti sprožilo ostre odzive, med drugim se je odzval glasbenik Bruce Springsteen, ki je med nastopom v New Jerseyju ostro kritiziral administracijo Donalda Trumpa in delovanje agencije ICE. Springsteen je metode zveznih agentov v Minneapolisu primerjal s taktiko gestapa in pesem posvetil pokojni Renee Good. Opozoril je, da so ameriške vrednote in demokracija trenutno na največji preizkušnji v moderni zgodovini, ter pozval državljane k obrambi resnice in vladavine prava.

Evropska unija in južnoameriški trgovinski blok Mercosur sta po več kot četrt stoletja pogajanj uradno podpisala obsežen sporazum o prosti trgovini. Podpis dokumenta se odvija v času povečanih globalnih napetosti, saj je ameriški predsednik Donald Trump napovedal nove carine na evropsko blago, kar je ponovno obudilo strahove pred obsežno trgovinsko vojno. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da gre za zavestno izbiro partnerstva in pravične trgovine namesto izolacionizma. Zaradi novih carinskih groženj iz Washingtona, ki so deloma povezane z ameriškimi interesi glede Grenlandije, Evropska unija pripravlja povračilne ukrepe. Med njimi se omenja aktivacija t. i. trgovinske »bazuke« – instrumenta iz leta 2023, ki Evropski komisiji podeljuje široka pooblastila za uvedbo izvoznih kontrol, carin na storitve in omejevanje dostopa ameriških podjetij do javnih razpisov. Kljub pripravljenosti Bruselj verjetno ne bo ukrepal pred 1. februarjem, ko naj bi ameriške carine stopile v veljavo. Napovedi novih dajatev so že močno prizadele evropski gospodarski sektor, zlasti nemško avtomobilsko industrijo. Delnice proizvajalcev avtomobilov na borzi v Frankfurtu so po Trumpovih objavah strmoglavile, saj vlagatelji pričakujejo resne motnje v dobavnih verigah in zmanjšanje dobičkonosnosti na ključnem ameriškem trgu. Situacija dodatno obremenjuje odnose med Brusljem in Washingtonom, ki so bili napeti že po lanskem trgovinskem dogovoru.

Podpredsedniški kandidat JD Vance je javno kritiziral indijanske republikance, ker niso izvedli prerazporeditve volilnih okrajev sredi cikla, kar je po njegovem mnenju oslabilo moč stranke v primerjavi z demokrati v Virginiji. Vance je posebej izpostavil indijanskega državnega senatorja Rodrica Braya in ga obtožil, da se ni uspel zoperstaviti domnevnim zlorabam moči s strani demokratov. Spor znotraj stranke se je razvnel v času, ko se v Virginiji uvajajo novi kongresni zemljevidi, ki bi lahko bistveno spremenili politično sestavo državne delegacije. Hkrati se predsednik predstavniškega doma Mike Johnson sooča z notranjimi pritiski pri oblikovanju novega gospodarskega zakona, ki naj bi oživil agendo Donalda Trumpa pred vmesnimi volitvami. Johnson je vodjem odborov naročil pripravo predlogov za zmanjšanje primanjkljaja in davčno politiko, vendar so analitiki opozorili na tveganje, da bi načrt lahko spodletel zaradi tesne večine v parlamentu in stalnih notranjih nesoglasij. Vodstvo republikancev je v zadnjem tednu že izgubilo več glasovanj na parlamentarnem parketu, kar vnaša dodatno negotovost v njihove zakonodajne cilje. Javnomnenjske raziskave medtem kažejo na polarizacijo volilnega telesa glede ključnih vprašanj. Nova anketa mreže CBS News razkriva, da le 41 odstotkov Američanov odobrava delo predsednika Trumpa, pri čemer so razlike med strankami še posebej izrazite pri vprašanjih migracij in nekdanjih načrtov za odkup Grenlandije. Medtem ko se republikanci spopadajo z notranjo kohezijo, demokrati v nekaterih zveznih državah učinkovito izkoriščajo gerrymandering za krepitev svojega vpliva.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil za zločinca in ga neposredno obtožil odgovornosti za tisoče smrtnih žrtev med nedavnimi večtedenskimi protesti v državi. Hamenej trdi, da je Trump z obljubami o vojaški podpori odkrito spodbujal nemire, ki so po navedbah organizacij za človekove pravice terjali več kot 3000 življenj. Iranski voditelj je v televizijskem nagovoru poudaril, da so bili protesti del ameriškega načrta za destabilizacijo islamske republike, hkrati pa je za žrtve in povzročeno škodo okrivil tudi same demonstrante. Ameriški predsednik Donald Trump je v odzivu na dogajanje v Iranu prvič javno pozval k zamenjavi režima in končanju 37-letne vladavine ajatole Hameneja. Trump je iranskega voditelja označil za bolnega človeka in poudaril, da je napočil čas za novo vodstvo, ki bo prenehalo z ubijanjem lastnega ljudstva. Kljub ostri retoriki in pozivom protestnikom, naj prevzamejo nadzor nad institucijami, je Trump za zdaj izključil neposredno vojaško posredovanje ZDA, vendar je zagrozil z ostrimi ukrepi, če se usmrtitve zaprtih protestnikov ne bodo končale. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po opozorilu iranskega predsednika Masuda Pezeškiana, da bi vsakršen napad na vrhovnega voditelja pomenil napoved splošne vojne proti celotnemu iranskemu narodu. Medtem ko so protesti v nekaterih delih države po močnem zatiranju začeli pojenjati, nekateri protestniki izražajo razočaranje nad ameriško administracijo, češ da jih je Trump z neizpolnjenimi obljubami o pomoči izdal. Teheran za gospodarske težave in nemire še naprej krivi sankcije in sovražno delovanje Združenih držav Amerike in njihovih zaveznic.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo visokih trgovinskih carin za osem evropskih držav, ki so nasprotovale načrtom Združenih držav Amerike za prevzem Grenlandije. Odločitev o uvedbi carin, ki jo v Beli hiši utemeljujejo z novo t. i. doktrino Don-Roe, je sprožila ostre odzive evropskih prestolnic in povzročila dodatno zaostrovanje transatlantskih odnosov. Evropski voditelji in ameriški zakonodajalci so enotno posvarili, da takšni ukrepi resno ogrožajo varnostno in gospodarsko sodelovanje med celinama. Na Grenlandiji so se medtem zbrale množice protestnikov, ki so nasprotovale kakršnim koli ameriškim težnjam po priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja. Demonstracije so potekale mirno, vendar z jasnim sporočilom proti Trumpovim grožnjam z zavzetjem otoka, ki ga predsednik vidi kot strateško ključnega za ameriške interese. Lokalno prebivalstvo in danska vlada so že večkrat poudarili, da Grenlandija ni naprodaj, kar je tudi neposredni povod za najnovejši trgovinski spor. Analitiki opozarjajo, da bi lahko uvedba carin povzročila povračilne ukrepe Evropske unije, kar bi vodilo v obsežno trgovinsko vojno. Trenutne napetosti so posledica neuspešnih prizadevanj Washingtona, da bi prepričal Dansko v pogajanja o suverenosti otoka. Ker evropske zaveznice vztrajajo pri spoštovanju ozemeljske celovitosti Danske, je Trumpova administracija uporabila gospodarski pritisk kot sredstvo za dosego svojih geopolitičnih ciljev v arktični regiji.

V danski prestolnici Koebenhavn se je zbrala množica več tisoč protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nakupu Grenlandije. Protestniki so v okolici ameriškega veleposlaništva opozarjali na nesprejemljivost takšnih teženj, ki so po navedbah udeležencev povzročile precejšen nemir in strah predvsem med avtohtonim inuitskim prebivalstvom na otoku. Zbrani so s slogani, kot je "Ni naprodaj", poudarili suverenost Danske kraljevine in avtonomijo Grenlandije. Retorika ameriške administracije, ki je vključevala celo nekatere navedbe o morebitni invaziji, je sprožila diplomatsko napetost med zaveznicama. Danska vlada in grenlandske oblasti so Trumpove predloge že pred protesti označile za absurdne, kar je vodilo do odpovedi uradnega obiska ameriškega predsednika na Danskem. Dogodek odraža širše nezadovoljstvo evropske javnosti nad zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod trenutnim vodstvom. Poleg vprašanja ozemeljske celovitosti so udeleženci izpostavili tudi skrb za okolje in pravice manjšin, ki bi bile v primeru spremembe suverenosti nad največjim otokom na svetu neposredno ogrožene. Shod je potekal mirno, a z jasnim sporočilom mednarodni skupnosti o nesprejemljivosti geopolitičnega trgovanja z ozemlji v 21. stoletju.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo visokih uvoznih carin za osem evropskih držav, ki nasprotujejo njegovim načrtom za priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike. Ukrep, ki vključuje sprva 10-odstotne carine z začetkom veljavnosti 1. februarja 2026, cilja na Dansko, Združeno kraljestvo, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko, Švedsko in Norveško. Če dogovor o prodaji avtonomnega danskega ozemlja ne bo sklenjen, se bodo carine junija letos zvišale na 25 odstotkov. Evropska unija se je na grožnje odzvala z napovedjo izrednega vrha v Bruslju, kjer bodo voditelji razpravljali o povračilnih ukrepih v vrednosti 93 milijard evrov. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je poudarila, da se Evropa ne bo pustila izsiljevati, medtem ko je Trumpova administracija prek namestnika načelnika štaba Bele hiše Stephena Millerja sporočila, da Danska ni sposobna braniti Grenlandije, kar po njihovem mnenju opravičuje ameriški prevzem zaradi nacionalne varnosti. Napetosti so se dodatno zaostrile po največjih protestih v zgodovini Grenlandije in Trumpovih izjavah, da so carine deloma tudi odgovor na lanski snub Nobelovega odbora, zaradi česar se ne čuti več dolžnega delovati izključno v interesu miru. Britanski premier Keir Starmer je medtem pozval k umiritvi razmer in dejal, da je spor mogoče rešiti s treznim dialogom, čeprav Bela hiša ne izključuje možnosti uporabe vojaške sile za zavzetje strateško pomembnega arktičnega otoka.

Iranske oblasti so začele postopno vzpostavljati dostop do spleta po desetdnevni popolni komunikacijski blokadi, s katero so poskušale zadušiti najmnožičnejše protivladne proteste v zadnjih desetletjih. Nemiri, ki so se začeli konec decembra zaradi gospodarskih težav in se razširili v splošno nasprotovanje verskemu vrhu, so po navedbah uradnih virov terjali najmanj 5.000 življenj, medtem ko aktivistične organizacije, kot je HRANA, potrjujejo skoraj 4.000 smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je prvič priznal visoko število žrtev, vendar je za nasilje okrivil tuje vplive, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Razmere v državi ostajajo napete, saj so varnostne sile med protesti uporabljale pravo strelivo, najhuje pa je bilo v regijah s kurdsko večino. Iranski predsednik Masud Pezeškian je ob tem opozoril, da bi kakršen koli neposreden napad na vrhovnega voditelja pomenil napoved splošne vojne, kar je bil odziv na retoriko ameriškega predsednika Donalda Trumpa o potrebi po zamenjavi oblasti v Teheranu. Kljub poročilom o stabilizaciji varnostnih razmer sodstvo že nakazuje možnost usmrtitev tistih, ki so bili pridržani v povezavi z nemiri. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj so nekatere ocene o številu mrtvih še precej višje od uradno priznanih. Medtem ko se šole v Teheranu znova odpirajo, postopna aktivacija domačih aplikacij na iranskem intranetu kaže na prizadevanja režima po ohranitvi strogega nadzora nad informacijskim tokom tudi po koncu najhujših spopadov na ulicah.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je preklical načrtovane vojaške napade na Iran, s čimer se je vsaj začasno zmanjšala nevarnost neposrednega spopada v regiji. Kot ključna razloga za svojo odločitev je Trump navedel zaustavitev usmrtitev protestnikov in poročila o umiritvi nasilja na ulicah iranskih mest. Kljub umiritvi razmer na mednarodni ravni pa po ponovni vzpostavitvi internetnih povezav v Iranu na dan prihajajo pretresljiva poročila o razsežnostih zatrtja protestov, ki naj bi terjalo več tisoč žrtev in pridržanih. Iranski diplomatski viri so za nekatere medije navedli, da so v demonstracije prodrli teroristični elementi, ki so uporabljali skrajno nasilne metode, vključno z usmrtitvami pripadnikov varnostnih sil. Oblasti v Teheranu za nemire še naprej obtožujejo tuje vmešavanje, predvsem s strani ZDA in Izraela, medtem ko aktivisti poročajo o najhujšem nasilju nad civilnim prebivalstvom v sodobni zgodovini države. Poročila o obglavljanjih in požigih ljudi so še dodatno zaostrila informacijsko vojno glede narave nemirov. Regionalni akterji, vključno s Savdsko Arabijo, Katarjem in Omanom, naj bi si prizadevali za deeskalacijo sporov, saj bi morebitni iranski povračilni ukrepi lahko resno ogrozili ameriška vojaška oporišča in ključno gospodarsko infrastrukturo v Perzijskem zalivu. Čeprav so se razmere trenutno stabilizirale, ostaja stanje v Iranu napeto zaradi globoke gospodarske krize, visoke inflacije in drastičnega padca vrednosti nacionalne valute, kar so bili tudi prvotni razlogi za začetek protestov.

Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je odločila nadaljevati z drugo fazo mirovnega načrta za območje Gaze, čeprav je izraelski premier Benjamin Netanjahu izrazil zadržke. Neimenovani visoki predstavnik Združenih držav Amerike je za tiskovno agencijo Axios poudaril, da so procesi pod ameriškim vodstvom in da so v zadnjih mesecih v Gazi dosegli rezultate, ki so se sprva znaki za nemogoče. Administracija v Washingtonu s tem utrjuje svojo vlogo glavnega posrednika pri reševanju konflikta, pri čemer se ne namerava povsem podrediti zahtevam izraelske strani. Sočasno je izraelski finančni minister Bezalel Smotrich v ponedeljek uradno pozval premiera Netanjahuja, naj zapre večnacionalni center za usklajevanje civilno-vojaških operacij, ki ga vodijo ZDA. Smotrich trdi, da omenjeni center neposredno podpira Trumpov načrt za konec vojne, ki po njegovem mnenju ne ustreza izraelskim strateškim interesom. Center, ki so ga v Washingtonu ustanovili za usklajevanje humanitarne pomoči in varnostnih vprašanj, tako postaja nova točka trenja med izraelskimi desničarskimi ministri in ameriško administracijo. Napetosti med zaveznikoma odražajo širši razkol znotraj izraelske vlade glede prihodnosti Gaze in ameriškega vmešavanja v operativne zadeve. Medtem ko Trumpova ekipa pritiska na čimprejšnji zaključek sovražnosti, se del izraelskega kabineta zavzema za popolno vojaško nadvlado brez mednarodnih omejitev. Nadaljevanje ameriškega načrta kljub nasprotovanju ključnih izraelskih ministrov nakazuje na nove diplomatske pritiske, ki bi lahko v prihodnjih tednih spremenili potek dogajanja na terenu.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je objavila načrte za ustanovitev tako imenovanega mirovnega odbora (Board of Peace), ki bo zadolžen za povojno upravljanje in obnovo območja Gaze. Po navedbah iz Bele hiše bodo svet sestavljali voditelji držav in milijarderji, ki bodo neposredno vključeni v naslednjo fazo reševanja razmer na tem območju. Trumpova pobuda predstavlja ambiciozen načrt za zamenjavo vloge Združenih narodov pri obnovi uničene infrastrukture in vzpostavitvi novega reda. Poročila navajajo, da bo za trajno sodelovanje v tem telesu potreben visok finančni vložek, saj naj bi predsednik Trump od posameznih držav in donatorjev zahteval prispevke v višini ene milijarde ameriških dolarjev. Ta znesek bi udeležencem omogočil glasovalno pravico in neposreden vpliv na odločanje o prihodnosti Gaze. Objava je v mednarodni skupnosti sprožila mešane odzive, saj gre za neobičajen pristop k diplomaciji, ki temelji na neposrednem finančnem pogojevanju. Svet naj bi deloval kot izvršno telo, ki bo usmerjalo milijarde dolarjev vredne investicijske projekte, hkrati pa naj bi Trump sam prevzel vodilno vlogo pri nadzoru teh procesov. Kritiki opozarjajo na morebitno izključitev manj premožnih držav iz mirovnega procesa, medtem ko zagovorniki poudarjajo, da bo takšna struktura zagotovila večjo učinkovitost in hitrost pri obnovi, ki jo klasične mednarodne institucije pogosto zavirajo s svojo birokracijo.

Evropska unija je pričela s pripravami na odziv na napovedi predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa o uvedbi carinskih dajatev, povezanih z vprašanjem statusa Grenlandije. Ključno orodje, ki ga države članice preučujejo, je t. i. instrument za preprečevanje prisile (ACI), ki v diplomatskih krogih velja za »trgovinsko bazuko« unije. Ta mehanizem omogoča Bruslju uvedbo protiukrepov v obliki uvoznih dajatev ali omejitev storitev proti državam, ki izvajajo ekonomski pritisk na katero koli članico EU. Predsednik Evropskega sveta António Costa je za četrtek v Bruslju sklical izredno srečanje evropskih voditeljev, na katerem bodo poskušali uskladiti enoten evropski odgovor. Čeprav Evropska komisija poudarja, da ostaja prednostna naloga dialog in izogibanje trgovinski vojni, so se napetosti stopnjevale po napovedih o carinah, ki bi lahko resno prizadele evropsko gospodarstvo. Francija je že izrazila namero po odločnem ukrepanju, če ZDA ne bodo odstopile od svojih groženj. Zadnja zaostritev odnosov sledi julijskemu dogovoru, ko sta se strani dogovorili o 15-odstotnih dajatvah, s čimer so takrat začasno preprečili popolno eskalacijo. Trenutne razmere kažejo na krhanje tega krhkega premirja, saj Washington ponovno uporablja vprašanje Grenlandije kot vzvod za trgovinska pogajanja. Evropski voditelji se bodo v Bruslju soočili z izzivom, kako zaščititi suverenost Danske in širše interese unije, ne da bi pri tem povzročili trajno škodo čezatlantskemu sodelovanju.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto napovedal uvedbo visokih uvoznih carin za osem evropskih držav, vključno z Dansko, Nemčijo in Združenim kraljestvom, če te ne bodo privolile v ameriški nakup Grenlandije. Po navedbah predsednika bodo 1. februarja 2026 stopile v veljavo 10-odstotne carine na vse blago, ki ga te države pošiljajo v ZDA, junija pa se bodo te zvišale na 25 odstotkov. Trump trdi, da je prevzem otoka nujen zaradi nacionalne varnosti ter preprečevanja vpliva Kitajske in Rusije v Arktiki. Napovedi so sprožile množične proteste v Nuuku in Københavnu pod geslom "Roke stran od Grenlandije". Več tisoč protestnikov je ob sodelovanju lokalnih politikov poudarilo, da otok ni naprodaj in da imajo prebivalci pravico do samoodločbe. Evropska komisija in voditelji vpletenih držav so se na grožnje odzvali enotno ter zavrnili kakršna koli pogajanja o suverenosti danskega avtonomnega ozemlja. Britanska vlada je stališče o suverenosti Grenlandije označila za stvar, o kateri se ni mogoče pogajati. Stopnjevanje napetosti med Washingtonom in zaveznicami v zvezi NATO dosega kritično točko, saj Trump uporablja gospodarski pritisk kot sredstvo za dosego ozemeljskih ciljev. Medtem ko Bela hiša vztraja pri strateškem pomenu nahajališč rudnin in geografske lege otoka, evropski zavezniki opozarjajo, da bi uresničitev ameriških groženj lahko pomenila konec zavezništva NATO v sedanji obliki. Javnomnenjske raziskave v ZDA kažejo, da nakup Grenlandije podpira manj kot petina ameriških državljanov.

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju poslal pismo, v katerem je izrazil ogorčenje, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. V uradnem dopisu je Trump zapisal, da se zaradi domnevne krivice ne čuti več dolžnega razmišljati zgolj o miru, kar so mednarodni analitiki in evropski uradniki ocenili kot neposredno grožnjo stabilnosti. V pismu je predsednik ZDA ponovil svoje težnje po priključitvi Grenlandije, pri čemer je izpodbijal dansko lastništvo nad otokom in trdil, da Danska ozemlja ne more zaščititi pred Rusijo in Kitajsko. Odzivi iz Evrope so bili ostri in polni posmeha, saj so se na spletu pojavili memi, ki pismo prikazujejo kot otroško risbo, napisano z voščenkami. Alain Berset, generalni sekretar Sveta Evrope, je v uvodniku za New York Times opozoril, da Trumpovo razmišljanje odraža hladnovojno miselnost in resno ogroža suverenost držav ter demokratično voljo grenlandskega ljudstva. Kljub temu da je Trump prejšnji teden od venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado prejel njeno Nobelovo nagrado, je odbor poudaril, da priznanja ni mogoče prenašati na druge osebe. Znotraj Združenih držav Amerike so dogodki sprožili razprave o predsednikovem mentalnem zdravju. Nekateri politični analitiki in nasprotniki v republikanski stranki so pozvali k uporabi 25. amandmaja k ameriški ustavi, ki omogoča odstavitve predsednika, če ta ni sposoben opravljati svojih dolžnosti. Trump je hkrati na družbenih omrežjih napadel demokratsko poslanko Ilhan Omar in zahteval njeno zaprtje ali izgon, kar še dodatno stopnjuje notranjepolitične napetosti v državi tik pred ključnimi mednarodnimi pogajanji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je prek diplomatskih kanalov prejel uradno vabilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa za sodelovanje v tako imenovanem "odboru za mir" (Board of Peace), ki naj bi nadzoroval povojno upravljanje in obnovo območja Gaze. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je potrdil prejem vabila in pojasnil, da Moskva trenutno preučuje podrobnosti predloga. Namen tega novega mednarodnega telesa je stabilizacija razmer na Bližnjem vzhodu, čeprav vprašanje trajne prekinitve ognja med Izraelom in gibanjem Hamas ostaja nerešeno. Ruska stran je izrazila pripravljenost na nadaljnje stike z Washingtonom, da bi razjasnila vse nianse predlaganega sodelovanja. Čeprav so odnosi med državama zaradi vojne v Ukrajini napeti, vabilo predstavlja pomemben diplomatski signal. Rusija je v preteklosti kritizirala načrte, ki bi lahko vodili v dolgotrajno okupacijo Gaze, vendar se na Trumpovo pobudo odziva zadržano in konstruktivno. Poleg Rusije so zanimanje za sodelovanje v svetu po navedbah tujih agencij že izrazile Madžarska, Kazahstan in Vietnam. Bela hiša uradno še ni komentirala vključitve ruskega voditelja v ta projekt, kar v mednarodni skupnosti sproža številna vprašanja o prihodnji vlogi Rusije na Bližnjem vzhodu. Kritiki opozarjajo na protislovje, saj je Putin vpleten v vojaški konflikt v Ukrajini, hkrati pa naj bi deloval kot mirovni posrednik v Gazi. Kljub temu Trump vztraja pri vključevanju ključnih svetovnih akterjev v svojo bližnjevzhodno strategijo, kar bi lahko privedlo do nove dinamike v odnosih med velesilama.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, guverner Louisiane Jeff Landry, je ostal brez vabila na prestižno dirko pasjih vpreg. Ta poteza grenlandskih oblasti predstavlja jasno diplomatsko sporočilo Washingtonu po ponovnem oživljanju ameriških teženj po nakupu tega strateško pomembnega avtonomnega ozemlja pod dansko krono. Landry, ki ga je Trump imenoval z izključnim namenom krepitve ameriškega vpliva na otoku, je bil prvotno povabljen kot častni gost, vendar so organizatorji dogodka zaradi političnih napetosti vabilo umaknili. Odločitev o preklicu vabila sledi seriji izjav iz Washingtona, ki so v Nuuku in Kopenhagnu povzročile precejšnjo mero nejevolje. Grenlandski uradniki so poudarili, da otok ni naprodaj in da so kakršna koli prizadevanja za njegovo priključitev Združenim državam Amerike nesprejemljiva. Dogodek, ki je v osnovi športne in kulturne narave, je tako postal osrednje prizorišče diplomatskega spopada med novo ameriško administracijo in grenlandsko avtonomno vlado. Analitiki ocenjujejo, da bo ta poteza še dodatno zaostrila odnose med ZDA in Dansko, saj Kopenhagen odločno podpira suverenost Grenlandije nad lastnimi odločitvami o notranjih zadevah in mednarodnih gostovanjih. Umik vabila Landryju simbolizira odpor lokalnega prebivalstva do Trumpove politike, ki Grenlandijo obravnava predvsem kot nepremičninski in strateški objekt namesto kot samostojno politično entiteto.

Protestniki v Groenlandiji in na Danskem so kot odziv na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem zavzetju ali nakupu groenlandskega ozemlja začeli uporabljati rdeče kape z napisi, ki parodirajo njegovo slavno geslo. Namesto prvotnega slogana "Make America Great Again" so na pokrivalih napisi, kot je "Make America Go Away", s čimer prebivalci izražajo jasno nasprotovanje ameriškim ozemeljskim težnjam. Idejni avtor kap, lastnik trgovine z rabljenimi oblačili Jesper Rabe Tonnesen, je pojasnil, da so bili začetni odzivi na izdelek lani mlačni, vendar se je povpraševanje strmo povečalo po zaostritvi Trumpove retorike glede statusa otoka. Danes so kape postale vseprisoten simbol kljubovanja in političnega aktivizma na Danskem in v njeni avtonomni pokrajini. Simbolika je močno odmevala v javnosti, saj so se poleg osnovne različice pojavile še druge variacije napisov, ki se norčujejo iz ameriške zunanje politike pod trenutnim vodstvom. Gibanje odraža globoko nezadovoljstvo lokalnega prebivalstva nad idejo, da bi otok postal predmet geopolitične trgovine med velesilami brez upoštevanja volje prebivalcev.

Britanski premier Keir Starmer in vodilni predstavniki Evropske unije so ostro kritizirali napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi dodatnih trgovinskih carin za države, ki nasprotujejo ameriškemu načrtu za priključitev Grenlandije. Starmer je poudaril, da je prihodnost otoka izključno v rokah prebivalcev Grenlandije in Kraljevine Danske, ter situacijo označil za izjemno resno. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem posvaril pred nevarno eskalacijo transatlantskih odnosov in pozval k mirnemu dialogu med zaveznicami, medtem ko se Evropska unija pripravlja na izredni vrh v Bruslju, ki bo potekal 22. januarja. Ameriški finančni minister Scott Bessent je na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu morebitne povračilne ukrepe Evrope označil za nepremišljene in pozval k resnemu obravnavanju predsednikovih besed. Napetosti so se dodatno stopnjevale po objavi pisma, ki ga je Trump poslal norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju. V njem je predsednik ZDA zapisal, da se zaradi neprejetja Nobelove nagrade za mir ne čuti več dolžnega delovati v smeri miru, hkrati pa je trdil, da Danska ni sposobna zaščititi Grenlandije pred vplivi Rusije in Kitajske. Evropski odziv ostaja enoten v prepričanju, da ameriški pritiski ne bodo okrepili čezatlantskega sodelovanja, temveč ga bodo zgolj oslabili. Medtem ko se Danska sooča z neposrednimi grožnjami carin, se v širši evropski javnosti krepijo kritike na račun ameriške zunanje politike, ki jo mnogi označujejo za neracionalno. Vrh EU v Bruslju bo ključen za določitev enotne strategije proti najhujši diplomatski krizi v zadnjih desetletjih, ki ogroža stabilnost zavezništva NATO in globalne trgovinske tokove.

Češki premier Andrej Babiš je v izjavi za javnost poudaril, da Češka republika ne more zavzeti enostranskega stališča v podporo Grenlandiji v diplomatskem sporu z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Babiš je pojasnil, da so Združene države Amerike ključna voditeljica znotraj zveze NATO, zato bi bili morebitni neposredni spopadi ali ostre deklaracije kontraproduktivni. Namesto jasne podpore danski avtonomni pokrajini se je premier zavzel za iskanje dogovora in poudaril, da so po njegovem mnenju Trumpovi argumenti relevantni. Opozicija v Češki republiki je do premierjevih izjav kritična. Martin Kupka iz stranke ODS je vlado pozval, naj se jasno postavi na stran evropskih zaveznikov in zaščiti ozemeljsko celovitost Danske. Spor se je zaostril po tem, ko je predsednik Trump izrazil interes za nakup Grenlandije, kar je Danska odločno zavrnila, Washington pa je v odziv zagrozil z zvišanjem carin, če dogovor o strateškem otoku ne bo dosežen. Zaradi nastale situacije in groženj z gospodarskimi povračilnimi ukrepi se bo v četrtek sestal Evropski svet. Češko bo na srečanju zastopal prav Babiš, ki je ob tem nekoliko sarkastično pripomnil, da si je zaradi zadnjih dogodkov kupil globus, da bi si natančno ogledal lego Grenlandije. Poudaril je še, da so razne politične deklaracije pogosto brezpredmetne in da bo v Bruslju zagovarjal pragmatičen pristop, ki ne bo ogrozil odnosov z ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju poslal pismo, v katerem je zapisal, da se ne čuti več dolžnega prizadevati izključno za mir, ker mu Norveški Nobelov odbor ni podelil nagrade za mir. Trump je v sporočilu neposredno povezal svojo neizpolnjeno ambicijo po prejemu prestižnega priznanja s ponovnim stopnjevanjem zahtev po ameriškem prevzemu nadzora nad Grenlandijo. Norveški premier je moral ameriškemu predsedniku ob tem pojasnjevati neodvisnost odbora in dejstvo, da vlada nima vpliva na izbiro nagrajencev. Zaradi predsednikovega nezadovoljstva so se odnosi med Združenimi državami Amerike in evropskimi zaveznicami ponovno zaostrili. Trumpov agresivnejši pristop do vprašanja Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje Kraljevine Danske, v kombinaciji z osebnimi zamerami do norveških institucij, povzroča diplomatsko negotovost znotraj zveze NATO. Bela hiša je v preteklosti že kritizirala odbor, češ da daje prednost politiki pred dejanskimi mirovnimi prizadevanji, kar je predsednik zdaj uporabil kot utemeljitev za spremembo svoje zunanjepolitične drže. Dogodek odraža transakcijski pristop predsednika Trumpa do mednarodne diplomacije, kjer so varnostna in teritorialna vprašanja pogojena z osebnim priznanjem. Diplomatski viri opozarjajo, da bi takšna retorika lahko vodila do novih trgovinskih pritiskov na skandinavske države. Medtem ko Norveška poudarja avtonomijo Nobelovega odbora, se Washington vse bolj odmika od tradicionalnih diplomatskih norm v odnosu do severnoevropskih partneric.

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu predsedniku vlade Jonasu Gahru Støreju in več evropskim veleposlanikom poslal pismo, v katerem je izrazil nezadovoljstvo, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. Trump je v sporočilu poudaril, da se po tej odločitvi ne čuti več dolžnega razmišljati izključno o miru, temveč se bo osredotočil na tisto, kar meni, da je primerno za interese Združenih držav Amerike. Svojo trditev je utemeljil s prepričanjem, da mu nagrada pripada, ker naj bi v preteklosti preprečil več kot osem vojn. Znotraj istega diplomatskega komuniciranja je Trump znova izpostavil svoje ambicije po prevzemu nadzora nad Grenlandijo in neposredno zagrozil Danski. Norveški premier Støre je v odzivu na predsednikove navedbe opozoril, da je odbor za podeljevanje nagrad popolnoma neodvisen od norveške vlade in da politika nima vpliva na njihove odločitve. Trumpovo povezovanje prestižnega priznanja z državno zunanjo politiko je v mednarodnih krogih sprožilo precejšnje začudenje in zaskrbljenost glede prihodnjih diplomatskih usmeritev Washingtona. Analitiki opozarjajo, da takšna retorika povečuje napetosti med ZDA in evropskimi zaveznicami, zlasti znotraj nordijske regije. Povezovanje ozemeljskih teženj po Grenlandiji z osebnim užaljenostjo zaradi nagrade nakazuje na nepredvidljivo fazo ameriške diplomacije, kjer bi osebni prestiž predsednika lahko igral ključno vlogo pri geopolitičnih odločitvah. Kljub temu da je Trump od venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado nedavno prejel njeno medaljo, se zdi, da to dejanje ni pomirilo njegovih ambicij po uradnem priznanju s strani norveškega odbora.

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu predsedniku vlade Jonasu Gahru Støreju poslal pismo, ki je po razkritju v diplomatskih krogih v Washingtonu sprožilo vprašanja med evropskimi zavezniki. V vsebini sporočila, ki je bilo pridobljeno na podlagi zakonodaje o dostopu do informacij javnega značaja, Trump poudarja, da bi moralo zavezništvo NATO storiti več za Združene države Amerike. Dokument, o katerem je prvi poročal PBS News, je bil kasneje razposlan med različna evropska diplomatska predstavništva, kar je povzročilo nelagodje glede prihodnjih odnosov znotraj severnoatlantskega zavezništva. Trumpove zahteve odražajo njegovo vztrajanje pri večji porazdelitvi finančnega bremena in povečanju obrambnih izdatkov evropskih držav, kar je bilo rdeča nit njegove zunanje politike že v preteklosti. Norveška stran vsebine sporočil in morebitnih odgovorov podrobneje še ni komentirala, vendar pa kroženje takšnih dopisov med zavezniki kaže na povečano stopnjo pripravljenosti evropskih prestolnic na nepredvidljive diplomatske poteze Washingtona. Diplomati pismo ocenjujejo kot neposreden pritisk na Norveško, ki velja za ključno članico na severnem krilu zavezništva.

Trije visoki predstavniki ameriške Katoliške cerkve so v ponedeljek ostro kritizirali trenutno usmeritev zunanje politike Združenih držav Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Kardinali Blase Cupich, Joseph Tobin in Robert McElroy so v skupni izjavi opozorili, da mora država pri uveljavljanju svojih interesov v tujini nujno uporabljati moralni kompas. Po njihovih besedah je vprašljiva moralna vloga ZDA pri soočanju z zlom po svetu, zato so pozvali k uporabi vojaške sile zgolj kot skrajnega sredstva. Kritika kardinalov se nanaša na več specifičnih področij, vključno z morebitnim vojaškim posredovanjem v Venezueli, diplomatskimi napetostmi glede nakupa Grenlandije in zmanjševanjem sredstev za tuje humanitarno pomoč. Verski voditelji so poudarili, da takšne odločitve prinašajo tveganje za obsežno trpljenje ljudi namesto spodbujanja miru in stabilnosti. Izrazili so prepričanje, da zunanja politika ne sme temeljiti le na moči, temveč na etičnih načelih in zaščiti najšibkejših. Izjava, ki je bila delno podana v Rimu, predstavlja redek usklajen nastop najvišjega vrha ameriške katoliške hierarhije proti aktualni zvezni vladi. Kardinali so izpostavili, da bi morale Združene države Amerike ponovno razmisliti o svoji vlogi globalne voditeljice, ki namesto ustrahovanja izbira diplomacijo in humanitarno solidarnost. Poudarili so, da krčenje pomoči ogroža razvojne projekte in osnovno preživetje v revnejših delih sveta.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO) zvišal napoved globalne gospodarske rasti za leto 2026 na 3,3 odstotka. Popravek navzgor temelji predvsem na odpornosti gospodarstev ob močnem valu naložb v umetno inteligenco (AI) ter stabilizaciji trgovinskih razmer. Kljub pozitivnim obetom v večini razvitih trgov in hitro rastočih gospodarstvih, kot sta Indija in Kitajska, sklad opozarja na tveganja, ki jih prinašajo morebitne nove carine in geopolitične napetosti. Indija ostaja ključno gonilo svetovne rasti, saj je IMF njeno napoved za proračunsko leto 2025–26 zvišal na 7,3 odstotka, kar odraža močan zagon v zadnjem lanskem četrtletju. Pozitivne popravke so doživele tudi Združene države Amerike, Kitajska in Japonska, medtem ko je sklad znižal pričakovanja za Rusijo na 0,8 odstotka rasti v letu 2026. Na Filipinih se gospodarstvo sooča z upočasnitvijo zaradi korupcijskih škandalov in globalnih šokov, medtem ko Avstralija beleži vztrajno inflacijo nad ciljno ravnjo. Posebno pozornost poročilo namenja vplivu tehnološkega napredka, ki deluje kot protiutež trgovinskim negotovostim. Naložbe v infrastrukturo za umetno inteligenco so znatno prispevale k produktivnosti v Severni Ameriki in Aziji. Vendar pa Pierre-Olivier Gourinchas, glavni ekonomist IMF, opozarja, da bi napovedane carine ZDA na uvoz iz evropskih držav in drugi protekcionistični ukrepi lahko dolgoročno zavrli gospodarsko dejavnost in spremenili globalne dobavne verige.

Združene države Amerike so v ponedeljek, 19. januarja 2026, obeležile državni praznik v spomin na borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga ml. Praznik, ki ga v državi praznujejo vsak tretji ponedeljek v januarju, je letos prinesel običajne omejitve v delovanju javnih institucij, hkrati pa so se po državi zvrstili številni komemorativni dogodki, vključno s prazničnimi zajtrki in kulturnimi programi v Los Angelesu ter drugih večjih mestih. Zaradi zveznega praznika so ostali zaprti vladni uradi, borze in večina izobraževalnih ustanov, medtem ko je večina zasebnih trgovin in podjetij obratovala po ustaljenem delovniku. Nacionalni parki so ostali odprti za obiskovalce, vendar v skladu z novo politiko administracije predsednika Donalda Trumpa vstop na ta dan ni bil več brezplačen, kar predstavlja spremembo v primerjavi s preteklimi leti. Osrednje slovesnosti so se osredotočale na ohranjanje Kingove zapuščine nenasilnega boja za enakopravnost. Poleg uradnih zaprtij so civilnodružbene organizacije pripravile številne priložnosti za prostovoljno delo in skupnostne projekte, s čimer so poudarili Kingovo vizijo o povezani družbi. Kljub spremembam pri dostopnosti nekaterih javnih dobrin praznik ostaja ključen simbol boja za človekove pravice v ZDA.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v imenu Francije napovedal možnost aktivacije instrumenta Evropske unije proti gospodarski prisili (ACI), ki velja za najmočnejše trgovinsko orodje povezave. Odločitev je odziv na nove grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede uvedbe dodatnih carinskih dajatev na evropsko blago. Macronov kabinet je orodje opisal kot "trgovinsko bazuko", ki bi služila kot odvračalni dejavnik pred morebitno trgovinsko vojno. Instrument proti prisili, ki v EU do zdaj še ni bil uporabljen, omogoča uniji sprejetje povračilnih ukrepov, če se država članica znajde pod neupravičenim gospodarskim pritiskom tretje države. Ukrepi lahko vključujejo povišanje carin, omejitve pri uvozu ali izvozu ter omejevanje dostopa do javnih razpisov. Macron želi s to potezo zagotoviti enoten in odločen nastop Evrope, ki bi zaščitil notranji trg in preprečil enostranske ameriške posege v mednarodno trgovino. Čeprav sta Bruselj in Washington v preteklosti že poskušala stabilizirati odnose s trgovinskimi sporazumi, nove napovedi iz Združenih držav Amerike ponovno vnašajo negotovost v čezatlantsko sodelovanje. Aktivacija instrumenta bi pomenila pomemben premik v trgovinski politiki EU, ki postaja vse bolj suverena in pripravljena na neposredno spopadanje z zunanjimi pritiski, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za svetovni gospodarski red.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskega predsednika Vladimirja Putina uradno povabil k sodelovanju v novoustanovljenem Svetu za mir, ki je namenjen reševanju konflikta v Gazi. Pobuda, ki jo je Trump napovedal 16. januarja, predvideva vzpostavitev mednarodnega organa, v katerem bi svetovni voditelji sodelovali pri izvajanju druge faze načrta za premirje na Bližnjem vzhodu. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je potrdil prejem vabila in pojasnil, da Rusija trenutno še preučuje podrobnosti predloga. Analitiki in tuji mediji, med njimi Financial Times, poročajo, da Trump s to potezo poskuša ohraniti diplomatski dialog in tople odnose s Putinom, kljub ruskim zadržkom do ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Nova organizacija se v mednarodnih krogih že omenja kot potencialna alternativa Združenim narodom, vendar so se že pojavile prve kritike zaradi finančnih pogojev članstva. Po poročanju agencije Bloomberg naj bi namreč Trump od držav za stalno članstvo v svetu zahteval prispevek v višini ene milijarde ameriških dolarjev. Ruski uradniki so vabilo označili za priznanje ključne vloge Moskve pri vzpostavljanju nove svetovne varnostne arhitekture. Poleg Rusije naj bi v sestavo sveta vstopili še nekateri drugi svetovni voditelji, s čimer želi Bela hiša pod Trumpovim vodstvom okrepiti svoj vpliv na reševanje kriznih žarišč izven tradicionalnih mednarodnih okvirov. Odločitev Moskve o vstopu bo po navedbah Kremlja znana po temeljiti analizi pogojev in ciljev novega organa.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal ustanovitev Mirovnega sveta, novega mednarodnega organa, ki naj bi pod njegovim vodstvom reševal svetovne konflikte, vključno s povojno ureditvijo v Gazi. Pobuda je v mednarodni javnosti sprožila val kritik in začudenja, saj Trump od držav, ki si želijo stalnega sedeža v tem svetu, zahteva vplačilo v višini ene milijarde ameriških dolarjev. Med povabljenimi v to novo entiteto je tudi ruski predsednik Vladimir Pomočnik, kar potrjujejo uradni viri iz Kremlja. Madžarska je že izrazila pripravljenost za sodelovanje v svetu, medtem ko so odzivi preostalih zahodnih zaveznic precej bolj zadržani. Francija je v uradni izjavi poudarila svojo neomajno privrženost Ustanovni listini Združenih narodov in sporočila, da se Trumpovemu vabilu ne namerava odzvati. Pariz s tem jasno izraža nezaupanje do vzporednih struktur, ki bi lahko spodkopale obstoječi mednarodni pravni red. Kritiki opozarjajo, da gre za poskus komercializacije diplomacije in nadaljevanje Trumpove politike 'Amerika na prvem mestu', kjer so mednarodni odnosi podrejeni transakcijskim modelom. Medtem ko nekatere države še tehtajo svoje odločitve, Trump svojo pobudo opisuje kot drzen in inovativen pristop k zagotavljanju svetovnega miru, ki naj bi nadomestil domnevno neučinkovite obstoječe mednarodne institucije.

Kremelj je v ponedeljek potrdil, da je ruski predsednik Vladimir Putin prek diplomatskih poti prejel uradno vabilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa za pridružitev novoustanovljenemu »odboru za mir«. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pojasnil, da Moskva trenutno preučuje vse podrobnosti in nianse predloga, preden poda uradni odgovor. Odbor naj bi pod vodstvom ZDA nadzoroval uresničevanje premirja, obnovo opustošenega območja Gaze ter vzpostavitev nove palestinske uprave. Trumpova pobuda za vključitev Rusije v reševanje bližnjevzhodnega konflikta prihaja v času, ko med državama vladajo globoke napetosti zaradi vojne v Ukrajini. Analitiki ocenjujejo, da poskuša ameriška administracija s to potezo Putina ponovno vključiti v mednarodno diplomacijo in s tem morda ustvariti pogoje za širši geopolitični dogovor. Poleg Rusije naj bi vabilo za sodelovanje v odboru prejeli tudi voditelji nekaterih drugih ključnih držav, vključno s Turčijo, Indijo in Jordanijo. Kljub uradnemu vabilu Washington še ni podal podrobnejših pojasnil o pristojnostih odbora, prav tako pa ostaja nejasno, kako bi sodelovanje Rusije vplivalo na njene odnose z drugimi regionalnimi akterji. Ruska stran poudarja, da priznava pomen stabilizacije Gaze, vendar vztraja pri jasni opredelitvi svoje vloge v tem telesu. Svetovna javnost z zanimanjem pričakuje, ali bo Putin sprejel ponujeni sedež, kar bi pomenilo pomemben premik v trenutni razporeditvi svetovne moči.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val napetosti v transatlantskih odnosih z napovedjo uvedbe carin proti osmim evropskim državam, če Danska ne bo sprejela dogovora glede Grenlandije. Grožnja je povzročila takojšen in usklajen odziv evropskih prestolnic, zlasti v nordijskih državah, kjer so Trumpove zahteve odločno zavrnili. Evropska unija je poudarila, da si prizadeva za dialog namesto zaostrovanja, vendar so predstavniki Bruslja opozorili, da bodo carine neizogibno škodovale potrošnikom in podjetjem na obeh straneh Atlantika. Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen poskuša ohraniti lanskoletno trgovinsko premirje, vendar Trumpove najnovejše objave na družbenih omrežjih resno ogrožajo stabilnost mednarodne trgovine. Napetosti so že vplivale na finančne trge, kjer je ameriški dolar izgubil vrednost v primerjavi z britanskim funtom, saj so vlagatelji zaskrbljeni zaradi morebitne nove trgovinske vojne. Britanska vlada se je prav tako znašla pod pritiskom, saj Trump z ukrepi grozi tudi Združenemu kraljestvu. Analitiki opozarjajo, da so evropske države pred težko izbiro med popuščanjem ameriškim zahtevam in uporabo lastnega gospodarskega arzenala za povračilne ukrepe. Medtem ko se EU trudi angažirati v pogovorih, se v javnosti že pojavljajo pozivi k odločnejšemu odgovoru na Trumpovo uporabo trgovinske politike kot sredstva za doseganje ozemeljskih ciljev. Situacija ostaja negotova, saj so diplomatski odnosi med Washingtonom in Evropo trenutno na eni najnižjih točk v zadnjem obdobju.

Britanski premier Keir Starmer je izrazil dvom o dejanski nameri ameriškega predsednika Donalda Trumpa za izvedbo vojaške operacije na Grenlandiji, kljub temu da Trump v nedavnem pogovoru za medij NBC News te možnosti ni izrecno izključil. Do stopnjevanja diplomatskih napetosti prihaja po tem, ko je Washington napovedal uvedbo višjih uvoznih carin za države, ki so prejšnji teden na otok napotile manjše število vojakov. Med temi državami je tudi Nizozemska, katere vojaki se po opravljeni misiji že vračajo v domovino. Danska vlada se je v znak protesta in zaradi zaostrenih razmer odločila, da se ne bo udeležila Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Danska premierka Mette Frederiksen je pred tem ostro zavrnila kakršne koli možnosti o prodaji ali ameriškem prevzemu avtonomnega ozemlja, ki je pod dansko krono. Odločitev o bojkotu vrha v Davosu odraža resnost diplomatskega spora med Köbenhavnom in novo ameriško administracijo, ki Grenlandijo označuje za ključno prioriteto nacionalne varnosti. Združene države Amerike strateški pomen Grenlandije utemeljujejo z nacionalno varnostjo, pri čemer tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt potrjuje, da Washington preučuje različne poti za pridobitev nadzora nad otokom. Medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na nesprejemljivost vojaške retorike, Trumpova administracija uporablja gospodarske pritiske, vključno z grožnjami s carinami, da bi uveljavila svoje interese v arktični regiji. Dogajanje spremljajo vse ključne evropske prestolnice, ki v ameriških potezah vidijo tveganje za destabilizacijo transatlantskih odnosov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v uradnem sporočilu norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju neposredno povezal svoje grožnje s prevzemom Grenlandije z razočaranjem, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. Trump je v pismu, ki so ga pridobili mednarodni mediji, zapisal, da se ne čuti več dolžnega "razmišljati zgolj o miru", ker mu Norveška ni podelila priznanja za domnevno ustavitev osmih vojn. Namesto tega je napovedal, da se bo odslej osredotočil izključno na interese Združenih držav Amerike. Norveški premier Støre je na Trumpove navedbe odgovoril s pojasnilom, da je Nobelov odbor neodvisno telo in da norveška vlada nima vpliva na izbiro nagrajencev. Prav tako je ponovno potrdil neomajno podporo Norveške suverenosti Danske nad Grenlandijo. Napetosti med Washingtonom in evropskimi zaveznicami so se dodatno zaostrile, potem ko je Trump zagrozil z uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, če te ne bodo privolile v pogajanja o statusu arktičnega otoka. Evropski voditelji, vključno z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, so pozvali k umiritvi razmer in poudarili, da je treba spore reševati z diplomatskim dialogom. Kljub temu Trump vztraja pri trditvi, da svet ne bo varen, dokler Združene države ne bodo imele popolnega nadzora nad Grenlandijo, pri čemer izpostavlja strateško nevarnost Rusije in Kitajske v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski in gospodarski spor z napovedjo uvedbe desetodstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo njegovim načrtom za prevzem Grenlandije. Ukrep, ki naj bi začel veljati 1. februarja 2026, cilja na Dansko, Finsko, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Švedsko in Združeno kraljestvo. Trump je ob tem zagrozil, da se bodo carine 1. junija zvišale na 25 odstotkov, v kolikor Združene države Amerike do takrat ne bodo pridobile nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem. Napoved je takoj povzročila padce na azijskih borzah in povečala povpraševanje po varno naložbenem zlatu ter kriptovalutah. Evropski voditelji so se na ameriške grožnje odzvali enotno in ostro, pri čemer so Trumpove poteze označili za izsiljevanje in ustrahovanje. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da so grožnje s carinami popolnoma napačne in da trgovinska vojna ni v nikogaršnjem interesu. Evropska unija pod vodstvom predsednika Evropskega sveta Antonia Coste že pripravlja povračilne ukrepe, ki bi lahko vključevali visoke dajatve na ameriško blago v vrednosti do 93 milijard evrov. Nemški kancler Friedrich Merz je sicer izrazil željo po umiritvi razmer, vendar je jasno opozoril, da bo Evropa po potrebi zaščitila svoje nacionalne in skupne interese. Situacija je povzročila najhujšo krizo v čezatlantskih odnosih v zadnjih desetletjih, saj evropske države vse glasneje razpravljajo o neizogibni oddaljitvi od strateškega zavezništva z ZDA. Poleg gospodarskih pritiskov so se v javnosti pojavila tudi ugibanja o Trumpovih nadaljnjih ozemeljskih ambicijah v Evropi, kar še dodatno krepi nezaupanje. Voditelji vseh 27 držav članic EU se bodo v četrtek sestali na izrednem vrhu v Bruslju, kjer bodo usklajevali skupno strategijo proti ameriškemu gospodarskemu pritisku in razpravljali o uporabi novih instrumentov za zaščito pred trgovinsko prisilo.

Nemški kancler Friedrich Merz je ostro kritiziral grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo desetodstotnih uvoznih carin, ki bi začele veljati 1. februarja 2026. Trump te ukrepe napoveduje kot povračilni korak proti državam, ki nasprotujejo ameriškim načrtom za priključitev Grenlandije. Merz je v svojem odzivu poudaril, da so takšne carine nesprejemljive in bi povzročile gospodarsko škodo tako Evropi kot tudi Združenim državam Amerike, hkrati pa je pozval k deeskalaciji sporov. Nemški voditelj je izpostavil pomen enotnosti Evropske unije pri obrambi gospodarskih interesov in napovedal, da se bo s Trumpom osebno sestal v sredo na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Cilj srečanja je preprečiti nadaljnje zaostrovanje trgovinske vojne, ki bi lahko resno ogrozila transatlantske odnose. Merz vztraja pri stališču, da se mora Evropa v odnosu do Washingtona odločno postaviti zase in hkrati ohraniti odprte poti za dialog. Zvezna vlada v Berlinu je grožnje uradno zavrnila kot neutemeljene, medtem ko Trumpova administracija uporablja carine kot sredstvo pritiska za uresničitev svojih geopolitičnih ambicij na Arktiki. Pričakovanja pred srečanjem v Davosu so velika, saj bi morebitna uveljavitev carin močno vplivala na nemško izvozno naravnano gospodarstvo.

Britanski premier Keir Starmer se je v zadnjih dneh soočil z močnimi pritiski glede svoje zunanjepolitične drže in notranjepolitičnih zakonodajnih načrtov. Poslanci in javnost mu očitajo nedoslednost pri zagovarjanju samoodločbe narodov, saj je obsodil grožnje Donalda Trumpa s carinami glede Grenlandije, obenem pa brez privolitve prebivalcev Mauritiusu odstopil otočje Chagos. Zaradi tega vprašanja je konservativno stranko zapustil in prestopil k Reform UK še en vidni član, Andrew Rosindell, ki je poudaril, da je obramba britanske suverenosti zanj ključna prioriteta. Na domačem prizorišču je bil Starmer prisiljen k umiku spornega dopolnila k zakonu Hillsborough, ki bi po mnenju kritikov in družin žrtev nesreč zaščitilo obveščevalne službe pred polno odgovornostjo. Vlada je dopolnilo umaknila tik pred napovedanim glasovanjem, da bi se izognila velikemu uporu lastnih poslancev. Zakon je bil prvotno zasnovan za preprečevanje prikrivanja dejstev s strani javnih organov po večjih nesrečah, kot sta bila tragedija na stadionu Hillsborough in napad v Manchestru. Medtem ko se britanska politika spopada z notranjimi razkoli, je igralec Steve Coogan ostro kritiziral stranko Reform UK in Nigela Faragea, češ da ogrožata človekove pravice in mednarodne standarde obnašanja. V tujini pa je v Bolgariji odstopil podpredsednik vlade Grozdan Karadjov, ki je dejal, da je odstop vlade posledica priznanja napak in arogance vladajoče večine, ki ni upoštevala mnenja opozicije in javnosti.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social izrazil močno nasprotovanje širitvi newyorške borze (NYSE) v Teksas. To potezo je označil za "neverjetno slabo" za New York.

Izraelska vlada je izrazila ostro nasprotovanje načrtu Bele hiše o ustanovitvi izvršnega odbora za nadzor nad območjem Gaze, ki naj bi deloval pod okriljem širšega "Mirovnega sveta" pod vodstvom Donalda Trumpa. Urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je sporočil, da napovedana pobuda ni bila usklajena z Izraelom in je v neposrednem nasprotju z državno politiko. Netanjahu je zunanjemu ministrstvu že naročil, naj stopi v stik z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom zaradi pojasnitve izraelskih ugovorov. Ameriški predsednik Donald Trump je v strukturo nadzornega organa vključil širok nabor mednarodnih akterjev, vključno z nekdanjim britanskim premierjem Tonyjem Blairom, direktorjem sklada Apollo Marcom Rowanom in predstavniki Katarja, Egipta ter Združenih arabskih emiratov. Posebno napetost povzroča povabilo turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, čemur Izrael kategorično nasprotuje. Poleg regionalnih sil je Trump k sodelovanju povabil tudi Grčijo in Ciper, kar nakazuje na širjenje kroga nadzornikov na države vzhodnega Sredozemlja. Struktura novega telesa, ki ga je Bela hiša razkrila v petek, vključuje tudi nekatere Trumpove najožje sodelavce, kot sta Jared Kushner in Steve Witkoff. Čeprav je v odbor vključen izraelski milijarder Yakir Gabay, v njem ni nobenega uradnega predstavnika izraelske vlade. Ameriška administracija vztraja, da bo odbor izvajal vizijo za povojno obnovo in upravo Gaze, kar pa se očitno spopada z izraelskimi načrti za popoln varnostni nadzor nad tem območjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto napovedal, da bo v naslednjih dveh tednih vložil tožbo proti banki JPMorgan Chase, ki jo obtožuje nepravilnega in neprimernega zapiranja njegovih bančnih računov po dogodkih na ameriškem Kapitolu 6. januarja 2021. Trump trdi, da je bila poteza banke politično motivirana, kar označuje kot t. i. »debanking«. Obenem je ostro zavrnil navedbe časnika Wall Street Journal, da naj bi izvršnemu direktorju omenjene banke Jamieju Dimonu ponudil položaj predsednika Federalnih rezerv (Fed), kar je označil za popolno neresnico. Trump je svoje načrte razkril na družbenem omrežju Truth Social, kjer je banko obtožil diskriminacije zaradi njegovih političnih prepričanj. Po njegovih navedbah naj bi ga dejanja banke prisilila v iskanje alternativnih finančnih rešitev, kar naj bi bil tudi eden izmed razlogov, da se je njegova družina začela zanimati za področje kriptovalut. Jamie Dimon in predstavniki banke JPMorgan Chase so obtožbe o političnem zapiranju računov že večkrat zavrnili in poudarili, da pri svojem poslovanju ne upoštevajo verske ali politične pripadnosti strank. Ta pravni spor se odvija v času zaostrenih odnosov med Trumpovo administracijo in osrednjimi finančnimi institucijami. Trump, ki je avgusta lani podpisal izvršni ukaz proti praksi »debankinga«, s tem stopnjuje pritisk na velike finančne korporacije, ki so po napadu na Kapitol leta 2021 omejile ali prekinile sodelovanje z njim. Napovedana tožba bi lahko osvetlila širša vprašanja o neodvisnosti finančnih institucij in njihovem vplivu na politično delovanje javnih osebnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih carin na uvoz iz osmih evropskih držav s 1. februarjem, ki se bodo povečale, če ne bo dosežen dogovor o prodaji Grenlandije. Nizozemski zunanji minister je Trumpovo grožnjo označil za izsiljevanje, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je izjavil, da ga nobena grožnja ne bo odvrnila. Ruski uradnik je posvaril Evropo, naj ne antagonizira Washingtona.

Premoženje svetovnih milijarderjev je v letu 2025 doseglo rekordne vrednosti, kar po navedbah nevladne organizacije Oxfam povečuje socialno neenakost in neposredno ogroža demokratično delovanje držav. Skupno premoženje več kot 3000 milijarderjev se je lani povzpelo na 18,3 bilijona dolarjev, kar predstavlja 16-odstotno povečanje na letni ravni oziroma kar 81-odstotno rast od leta 2020. Poročilo je bilo objavljeno ob začetku Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Generalni direktor Oxfam International Amitabh Behar je v poročilu poudaril, da ekonomske in politične neenakosti pospešujejo spodkopavanje človekovih pravic in varnosti. Organizacija posebej izpostavlja politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi po njihovih ocenah dodatno prispevala k utrjevanju moči najbogatejših in spodkopavala politične svobode. Behar opozarja, da koncentracija bogastva v rokah peščice posameznikov omogoča nesorazmeren vpliv na politične procese. Oxfam poziva k nujnim ukrepom za zmanjšanje neenakosti, saj trenutni trendi kažejo na hitro erozijo demokratičnih standardov. Razprava o teh vprašanjih bo ena izmed osrednjih tem srečanja svetovne elite v Švici, kjer bodo voditelji razpravljali o prihodnosti svetovnega gospodarstva in socialne stabilnosti v času naraščajočih geopolitičnih napetosti.

Televizijska mreža CBS je v nedeljo v oddaji 60 Minutes končno predvajala prispevek o načrtovanih deportacijah administracije Donalda Trumpa, ki je bil pred enim mesecem nepričakovano umaknjen s sporeda. Nenadna odpoved prvotnega predvajanja je sprožila ostre notranje spore zovtra uredništva CBS News in v javnosti podpihnila ugibanja o morebitnih političnih pritiskih na neodvisnost medijev. Prispevek se poglobljeno ukvarja z logističnimi in pravnimi vprašanji množičnih izgonov, ki jih napoveduje novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike. Odločitev o umiku oddaje pred mesecem dni je bila po nekaterih poročilih posledica nestrinjanja glede vsebine in tona poročanja, kar je vplivalo na ugled oddaje kot vodilnega vira preiskovalnega novinarstva. Nedeljska objava posodobljene različice prispevka predstavlja poskus pomiritve razmer v medijski hiši. Analitiki poudarjajo, da je vsebina prispevka ključna za razumevanje prihodnje migracijske politike ZDA. Poročilo razkriva načrte, ki bi lahko vplivali na milijone ljudi in povzročili obsežne družbene ter gospodarske posledice. Ponovna uvrstitev prispevka na spored kaže na visoko stopnjo javnega interesa za to tematiko v času predsedniške tranzicije.

Sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustem Umerov je po končanih dvodnevnih pogovorih z ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Floridi sporočil, da se bodo razprave o končanju vojne v Ukrajini nadaljevale prihodnji teden v švicarskem Davosu. Umerov je srečanja na Floridi označil za del procesa iskanja rešitve za konflikt z Rusijo, pri čemer se bo dialog preselil na Svetovni gospodarski forum. Delegacija, ki jo je pred tem vodil Kirilo Budanov, se je s ključnimi ameriškimi partnerji osredotočala na podrobnosti morebitnega mirovnega sporazuma. Pogovori na Floridi so predstavljali kritično fazo v usklajevanju stališč med Kijevom in prihajajočo ameriško administracijo, ki napoveduje hitrejše reševanje ukrajinskega vprašanja. Podrobnosti o vsebini sporazuma ostajajo zaupne, vendar so premiki v smeri Davosa znak intenziviranja diplomatskih prizadevanj. Svetovni gospodarski forum v Davosu bo tako služil kot naslednje prizorišče za širšo mednarodno razpravo o predlogih, ki so bili oblikovani v Miamiju. Ukrajinska stran si prizadeva zagotoviti stabilno podporo Zahoda tudi ob menjavi oblasti v Washingtonu, medtem ko se pritiski za dosego mirovne rešitve na mednarodnem parketu stopnjujejo.

Kitajski bruto domači proizvod (BDP) se je v letu 2025 povečal za pet odstotkov, s čimer je država dosegla zastavljeni letni cilj gospodarske rasti. Po podatkih kitajskega državnega statističnega urada (NBS) je obseg gospodarstva dosegel 140,19 bilijona juanov oziroma približno 20,12 bilijona ameriških dolarjev. Kljub doseženemu letnemu cilju podatki kažejo na upočasnitev v zadnjem četrtletju leta, ko se je rast znižala na 4,5 odstotka. Rezultati so v skladu s pričakovanji finančnih trgov, vendar hkrati opozarjajo na ohlajanje drugega največjega svetovnega gospodarstva ob koncu leta. Upočasnitev v zadnjih treh mesecih leta 2025 nakazuje na strukturne izzive, s katerimi se država spopada pri ohranjanju visoke dinamike rasti. Statistični urad je ob objavi poudaril, da je gospodarstvo ostalo stabilno kljub negotovim zunanjim dejavnikom. Analitiki ocenjujejo, da bo Kitajska za vzdrževanje podobne ravni rasti v prihodnje potrebovala dodatne spodbujevalne ukrepe. Medtem ko so sosednje države in nekateri hitro rastoči trgi v istem obdobju beležili še višje stopnje rasti, Kitajska ostaja ključni motor svetovne trgovine, njeni gospodarski rezultati pa neposredno vplivajo na globalne dobavne verige in cene surovin.

Britanski časnik The Guardian je objavil analizo, v kateri opozarja, da bi morebitna privolitev Evropske unije v prisilno prodajo ali prenos nadzora nad Grenlandijo na Združene države Amerike pomenila katastrofalen signal za Ukrajino. Takšna poteza bi po mnenju avtorjev spodkopala ugled Evropske unije kot geopolitičnega igralca in neposredno vplivala na mednarodno legitimnost ozemeljske celovitosti držav. Čeprav je Grenlandija leta 1985 izstopila iz takratne Evropske skupnosti, ostaja pod suverenostjo Danske, ki je članica Evropske unije in zveze NATO. Analiza poudarja, da bi tiho soglasje Bruslja k ameriškim težnjam po prevzemu otoka ustvarilo nevaren precedens v mednarodnem pravu, kar bi Rusija lahko izkoristila za utemeljevanje svojih ozemeljskih zahtev v Ukrajini. Evropski voditelji se na tovrstna ugibanja zaenkrat niso uradno odzvali, kar britanski mediji interpretirajo kot molčeče strinjanje, ki bi lahko dolgoročno oslabilo zaupanje Kijeva v zahodne zaveznice. Poročilo zaključuje, da bi geopolitična transakcija takšnih razsežnosti povzročila nepopravljivo škodo evropski zunanji politiki in varnostni arhitekturi celotne regije.

Kanadski premier Mark Carney in kitajski predsednik Ši Džinping sta v Pekingu sklenila prelomni dogovor o novem strateškem partnerstvu, ki vključuje znatno znižanje carin na ključne proizvode. Kanada bo odpravila 100-odstotne kazenske carine na kitajska električna vozila, ki jih je uvedla prejšnja vlada, in uvedla letno kvoto 49.000 vozil s 6,1-odstotno carinsko stopnjo. V zameno bo Kitajska drastično znižala carine na kanadsko repico s trenutnih 84 na približno 15 odstotkov, kar predstavlja pomembno zmago za kanadski kmetijski sektor. Novo partnerstvo temelji na petih stebrih: energetiki, gospodarskem in trgovinskem sodelovanju, javni varnosti, multilateralizmu ter kulturi. Premier Carney je poudaril, da so odnosi s Kitajsko postali bolj predvidljivi, kar državi omogoča zmanjšanje gospodarske odvisnosti od Združenih držav Amerike. Slednje so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa povečale carinski pritisk na Kanado, kar je Ottawo prisililo v iskanje novih strateških trgov na vzhodu. Kljub uradnemu optimizmu so se v Kanadi že pojavili kritični glasovi. Sindikati in politiki iz province Ontario opozarjajo, da bi uvoz kitajskih vozil lahko ogrozil domača delovna mesta v avtomobilski industriji. Medtem ko so Združene države Amerike izrazile zaskrbljenost zaradi kitajskega prodora na severnoameriški trg, je predsednik Trump dogovor presenetljivo označil za pozitivno potezo, kar bi lahko nakazovalo na morebitna prihodnja pogajanja med Washingtonom in Pekingom.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je približno 60 državam poslala osnutek statuta za novoustanovljeni mirovni svet za Gazo, ki od članic zahteva znatne finančne vložke. Dokument, ki ga je pridobila tiskovna agencija Reuters, razkriva, da bi morale države za polnopravno sodelovanje, ki presega obdobje treh let, prispevati do milijardo ameriških dolarjev v gotovini. Predlog vzpostavlja pogoje za sodelovanje v mednarodnem organu, ki naj bi nadzoroval povojno ureditev in stabilizacijo območja Gaze. Načrt predvideva različne stopnje sodelovanja, pri čemer naj bi bil vstopni prag za nekatere oblike udejstvovanja postavljen pri enem milijonu dolarjev, medtem ko najvišji zneski dosegajo omenjeno milijardo. Takšen pristop k mednarodni diplomaciji, ki temelji na neposrednih finančnih zavezah, odstopa od tradicionalnih modelov delovanja mednarodnih organizacij in mirovnih misij. Povabljene države morajo sedaj oceniti svoje strateške interese in finančne zmožnosti v okviru nove ameriške zunanjepolitične pobude. Odzivi mednarodne skupnosti na predlagani finančni model so za zdaj zadržani, saj se številne države spopadajo z vprašanjem legitimnosti in učinkovitosti takšnega telesa. Trumpov načrt poudarja delitev finančnega bremena med zavezniki, kar je bila ena od ključnih točk njegove zunanje politike že v preteklosti. Uspeh sveta bo verjetno odvisen od pripravljenosti bogatih zalivskih držav in evropskih partnerjev, da podprejo to pobudo pod postavljenimi pogoji.

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je v današnji izjavi ostro opozoril, da bi morebiten napad na iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja pomenil neposredno napoved vojne Islamski republiki. Pezeškijanove besede so odziv na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je javno pozval k spremembi oblasti v Iranu. Iranski vrh je tovrstno retoriko označil za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države in neposredno grožnjo nacionalni varnosti. Napetosti med Teheranom in Washingtonom se v zadnjem obdobju stopnjujejo, pri čemer iranske oblasti poudarjajo svojo pripravljenost na obrambo suverenosti. Predsednik Pezeškijan je ob tem izpostavil, da Iran ne bo mirno opazoval poskusov destabilizacije svojega političnega sistema. Retorika obeh strani nakazuje na kritično točko v diplomatskih odnosih, ki bi lahko prerasla v širši regionalni konflikt. Analitiki opozarjajo, da tovrstna opozorila iz Teherana niso osamljena, temveč del širše strategije odvračanja tujih posegov. Iranska vlada trdi, da so zahodne velesile pod vodstvom Združenih držav Amerike sprožile obsežen pritisk na državo, kar vključuje tako gospodarske sankcije kot tudi neposredne vojaške grožnje. Razmere ostajajo izjemno negotove, medtem ko mednarodna skupnost svari pred morebitno eskalacijo nasilja na Bližnjem vzhodu.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pripravila osnutek ustanovne listine novega mednarodnega telesa, imenovanega Svet za mir, ki za stalno članstvo od držav pričakuje prispevek v višini ene milijarde ameriških dolarjev. Po poročanju agencije Bloomberg, ki se sklicuje na vpogled v dokument, bi bil prvi predsednik sveta Donald Trump sam, države pa bi imele sprva omejen triletni mandat. Izjema bi bile tiste države, ki bi v prvem letu delovanja v svet vplačale zahtevano milijardno vsoto v gotovini, s čimer bi si zagotovile podaljšanje statusa. Osnutek listine je bil poslan približno 60 državam po svetu, vsebina pa nakazuje, da se organ ne bi posvečal izključno reševanju konfliktov na območju Gaze, temveč bi deloval kot širša platforma za globalno posredovanje. Trump bi kot predsednik sveta imel izključno pristojnost za potrjevanje in podaljševanje mandatov članicam, kar mu podeljuje izjemen geopolitični in finančni vpliv na mednarodnem prizorišču. Agencija Reuters ob tem dodaja, da uradne potrditve teh navedb s strani Bele hiše še ni bilo mogoče pridobiti. Predlog vzpostavitve tovrstnega organa kritiki že primerjajo z alternativno obliko Združenih narodov, vendar s poudarkom na neposrednem finančnem pogojevanju članstva. Dokument ne razkriva natančnih mehanizmov porabe zbranih sredstev, vzbuja pa vprašanja o prihodnji strukturi mednarodne diplomacije pod vodstvom ZDA. Načrt se sklada s širšo zunanjo politiko trenutne ameriške administracije, ki temelji na transakcijskem pristopu do mednarodnih zavezništev in vpliva.