Cena zlata je na začetku tedna poskočila na novo rekordno vrednost v bližini 4.700 dolarjev za unčo, kar je neposredna posledica stopnjevanja geopolitičnih napetosti in napovedi novih trgovinskih vojn. Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil negotovost na svetovnih trgih z grožnjami o uvedbi carin, povezanih z vprašanjem Grenlandije, kar je vlagatelje spodbudilo k iskanju varnih zatočišč v plemenitih kovinah. Poleg zlata je znatno rast zabeležilo tudi srebro, ki se je približalo vrednosti 94 dolarjev za unčo. Kitajski gospodarski podatki za december so medtem pokazali mešano sliko, ki še naprej vpliva na globalno razpoloženje. Prodaja na drobno na Kitajskem je z 0,9-odstotno rastjo zaostala za pričakovanji, medtem ko so se naložbe v osnovna sredstva znižale za 3,8 odstotka. Kljub temu je kitajski bruto domači proizvod (BDP) v četrtem četrtletju zrasel za 4,5 odstotka, kar je preseglo napovedi trgov in nekoliko ublažilo padce valut, kot je novozelandski dolar, ki je tesno povezan s kitajskim povpraševanjem. Analitiki opozarjajo, da bo prihodnje gibanje cen surovin in valut odvisno predvsem od nadaljnjih potez ameriške administracije glede carin in odločitve Zveznih rezerv (Fed) konec januarja. Čeprav se je ameriški dolar nekoliko umaknil z najvišjih vrednosti, bi morebitna odločitev Feda o ohranitvi visokih obrestnih mer lahko omejila nadaljnjo rast zlata, ki ne prinaša donosa v obliki obresti. Razmere na nepremičninskem trgu na Kitajskem ostajajo kritične, saj so se cene stanovanj decembra znižale za 2,7 odstotka.

V švicarskem Davosu se je pričelo letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma, ki so se ga udeležili številni korporativni voditelji in vladni predstavniki. Osrednja figura dogodka je bil ameriški predsednik Donald Trump, katerega protekcionistična politika in uvedba novih carin na uvoz blaga iz evropskih zaveznic sta povzročili precejšnjo negotovost v svetovnem redu. Razprave so se osredotočale predvsem na naraščajočo neenakost, saj so milijarderji v zadnjem obdobju znatno povečali svoje premoženje, medtem ko revnejši sloji prebivalstva zaostajajo. Posebno pozornost je vzbudila odločitev Danske, ki je letos bojkotirala vrh v Davosu. Ta korak je neposreden odziv na spor glede Grenlandije, ki se je razplamtel, ko je Washington izrazil interes za nakup tega otoka. Ker Danska na prodajo ni pristala, je Trumpova administracija napovedala povračilne gospodarske ukrepe, kar je še dodatno zaostrilo odnose med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo. Medtem ko uradni program spodbuja dialog in gospodarski napredek, v ozadju prevladujejo napetosti zaradi Trumpovega prevladujočega tona, ki spodkopava uveljavljene mednarodne norme. Voditelji se spopadajo z vprašanji, kako ohraniti stabilnost svetovnega trga v času, ko se ključni trgovinski partnerji zatekajo k enostranskim potezam in grožnjam s carinami, kar neposredno vpliva na globalno oskrbovalno verigo in diplomatske odnose.

Slovenski premier Robert Golob je prejel uradno vabilo novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa za sodelovanje v njegovem tako imenovanem odboru za mir. Po navedbah slovenske vlade naj bi se to telo prednostno ukvarjalo s prizadevanji za končanje vojne v Gazi in stabilizacijo razmer na Bližnjem vzhodu. Vabilo predstavlja pomembno diplomatsko priznanje slovenski zunanji politiki, ki si v okviru svojega nestalnega članstva v Varnostnem svetu Združenih narodov aktivno prizadeva za premirje v regiji. Sodelovanje v odboru bi Sloveniji omogočilo neposreden vpliv na oblikovanje mednarodnih pobud za rešitev palestinsko-izraelskega konflikta. Slovenska stran vabila še ni podrobneje komentirala v smislu konkretnih operativnih korakov, vendar odločitev potrjuje okrepljeno komunikacijo med Ljubljano in Washingtonom. Odbor naj bi po pričakovanjih postal ključna platforma prihajajoče ameriške administracije za reševanje krize v Gazi.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je vložila pritožbo na odločitev zveznega sodnika, ki je omejila določene taktike agentov ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) med protesti v Minneapolisu. Sodna omejitev je bila uvedena po poročilih o spornih metodah delovanja agentov na terenu, kar je sprožilo pravni spor glede pooblastil zveznih uslužbencev v mestnih okoljih. Gre za nadaljevanje zaostrenih odnosov med zvezno oblastjo in lokalnimi jurisdikcijami, ki nasprotujejo agresivnim imigracijskim prijemom. Dogajanje je tesno povezano z incidenti iz preteklosti, vključno s streljanjem agentke Renee Good, ki je v Minneapolisu sprožilo val nezadovoljstva in protestov. Po objavi videoposnetkov, ki so postavili pod vprašaj uradne navedbe administracije, se je pritisk javnosti na delo agentov ICE močno povečal. Pravni boj za omejitev uporabe sile in taktik zveznih agentov predstavlja ključen element širših prizadevanj za reformo delovanja organov pregona v Združenih državah Amerike. Pritožba administracije nakazuje na odločnost pri ohranjanju širokih pooblastil za nadzor meja in priseljevanja, kar je bila ena od osrednjih točk Trumpove politične agende. Kritiki opozarjajo, da takšne poteze še dodatno krhajo zaupanje v vlado in poglabljajo razkol med liberalno usmerjenimi mesti ter zvezno politiko. Končna odločitev pritožbenega sodišča bo imela dolgoročne posledice za standarde ukrepanja zveznih agentov med državljanskimi nemiri.

Evropska unija pripravlja oster odziv na napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi novih uvoznih carin, ki so neposredno povezane z ameriškimi interesi po prevzemu Grenlandije. Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo od Bruslja zahteval aktivacijo instrumenta za boj proti prisili (ACI), ki Uniji omogoča hiter in usklajen odgovor na gospodarsko izsiljevanje tretjih držav. Veleposlaniki držav članic so že začeli s pripravami na povračilne ukrepe, ki bi sledili morebitni uveljavitvi ameriških dajatev. Napetosti so povzročile takojšen pretres na svetovnih finančnih trgih, kjer so cene zlata dosegle nove rekordne vrednosti. Vlagatelji se v luči negotovosti v transatlantskih odnosih zatekajo k varnim naložbam, medtem ko se gospodarski kazalniki odzivajo na grožnjo desetodstotnih carin na evropsko blago. Diplomatski spor se je zaostril po tem, ko je več evropskih držav, na čelu z Dansko, zavrnilo ameriške načrte glede Grenlandije. Kljub zaostrovanju odnosov z Washingtonom je Evropska unija sklenila zgodovinski trgovinski sporazum z blokom Mercosur, s čimer želi diverzificirati svoje trgovinske poti in zmanjšati odvisnost od ameriškega trga. Podpis tega sporazuma po več kot 25 letih pogajanj pošilja jasen signal o zavezanosti Evrope prosti trgovini v času naraščajočega protekcionizma Združenih držav Amerike.

Demokratka Mikie Sherrill je v torek uradno prevzela položaj 57. guvernerke ameriške zvezne države New Jersey. Štirikratna kongresnica in nekdanja pilotka mornariškega helikopterja je postala šele druga ženska na čelu te zvezne države v njeni zgodovini. Na novembrskih volitvah je svojo zmago interpretirala predvsem kot zavrnitev politične vizije nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Štiriinpetdesetletna Sherrillova na položaju nasleduje Phila Murphyja. Njena izvolitev predstavlja pomemben mejnik za demokratsko stranko v New Jerseyju, saj prinaša izkušnje iz vojaškega in pravosodnega sektorja. Pred politično kariero je namreč služila kot zvezna tožilka, kar je močno zaznamovalo njeno javno podobo in politično platformo. Inavguracijska slovesnost v Newarku je pritegnila veliko pozornost javnosti, saj Sherrillova velja za vplivno osebnost na nacionalni ravni. Kot guvernerka se bo morala v prihodnje spopadati z vprašanji davčne politike, infrastrukturnih projektov in socialnih reform, ki so bili ključni elementi njene predvolilne kampanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je predstavil drugo fazo svojega mirovnega načrta za območje Gaze, ki vključuje ustanovitev mednarodnega "sveta za mir" pod vodstvom ZDA. Načrt predvideva, da bi države za stalni sedež v tem svetu plačale milijardo dolarjev, kar so številni kritiki in svetovni voditelji že označili za poskus komercializacije diplomacije. Časnik Wall Street Journal je v svojem uvodniku ostro opozoril, da Trumpov pristop dejansko legitimizira gibanje Hamas, saj se namesto razorožitve osredotoča na koordinacijo z njim pri vprašanjih prihodnjega upravljanja Gaze. Prebivalci Gaze so do pobude izrazili globoko nezaupanje, saj se bojijo, da bo novoustanovljeni organ vzpostavil zunanji nadzor brez zagotavljanja dejanske zaščite civilistov ali trajnega premirja. Prav tako naraščajo dvomi o učinkovitosti mednarodnih stabilizacijskih sil, saj arabske države v regiji niso pokazale interesa za neposreden spopad z močjo Hamasa. Načrt se tako vse bolj zanaša na upanje, da bo Hamas prostovoljno odložil orožje, kar pa strokovnjaki ocenjujejo za nerealno. Odzivi mednarodne skupnosti so zadržani ali odkrito odklonilni. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da pobuda ogroža strukturo in načela Združenih narodov, medtem ko je Kanada že sporočila, da ne namerava plačati za sedež v svetu. Kljub visokim finančnim zahtevam in strateškim nejasnostim Trumpova administracija vztraja pri vzpostavitvi novega organa, ki naj bi deloval kot nekakšna nadgradnja ali alternativa obstoječim mednarodnim institucijam za reševanje konfliktov.

Župan Minneapolisa Jacob Frey je v nedeljo ostro kritiziral napovedi predsednika Donalda Trumpa o napotitvi aktivnih vojaških enot v zvezno državo Minnesota za namen izvajanja imigracijskih ukrepov. Frey je morebitno uporabo vojske za preganjanje priseljencev označil za nesmiselno in neustavno dejanje. Do napetosti prihaja po tem, ko je Ministrstvo za domovinsko varnost v januarju poostrilo nadzor nad priseljevanjem v mestih Minneapolis in Saint Paul, kar je sprožilo val vsakodnevnih protestov. Župan je pozval protestnike k mirnemu izražanju nezadovoljstva, da predsedniku ne bi dali povoda za aktivacijo zakona o vstaji (Insurrection Act), od katerega je Trump po prvotnih grožnjah sicer delno odstopil. Zvezni sodnik je medtem že izdal razsodbo, ki imigracijskim uradnikom prepoveduje pridržanje ali uporabo solzivca proti mirnim protestnikom, saj so dosedanji shodi potekali večinoma brez nasilja. Frey je v pogovoru za medije še poudaril, da nima informacij o morebitnih zveznih preiskavah, ki bi potekale proti njemu ali guvernerju Minnesote Timu Walzu. Politični vrh mesta in države ostaja enoten v prepričanju, da bi vojaško posredovanje na ameriških tleh v tovrstnem kontekstu pomenilo grob poseg v pristojnosti lokalnih oblasti in kršitev ustavnih načel.

Pentagon je v nedeljo približno 1.500 aktivnim vojakom iz Aljaske izdal ukaz o pripravljenosti za morebitno napotitev v zvezno državo Minnesota, kjer potekajo množični protesti proti vladnim deportacijam. Enote 11. zračno-desantne divizije, ki so specializirane za delovanje v arktičnih razmerah, so bile v stanje pripravljenosti postavljene po tem, ko je predsednik Donald Trump zagrozil z uporabo zakona o uporu (Insurrection Act) za zajezitev nemirov v mestih Minneapolis in St. Paul. Vojska bi lahko posredovala, če se nasilje na protestih, uperjenih proti zvezni agenciji za priseljevanje in carine (ICE), dodatno stopnjuje. Napetosti v Minnesoti so se povečale po več incidentih, vključno s smrtnim streljanjem zveznega agenta na Renee Nicole Good, kar je sprožilo val demonstracij. Administracija predsednika Trumpa je v regijo že napotila približno 3.000 zveznih agentov ICE in obmejne patrulje, kar je župan Minneapolisa označil za protiustavno in absurdno potezo. Lokalni uradniki pozivajo k mirnim protestom, da bi preprečili neposredno vojaško posredovanje na ameriških tleh, medtem ko guverner Tim Walz mobilizira nacionalno gardo za podporo lokalni policiji. Čeprav končna odločitev o napotitvi aktivne vojske še ni bila sprejeta, ukaz o pripravljenosti omogoča hiter odziv v primeru ukaza vrhovnega poveljnika. Pentagon poudarja, da gre za preventivni ukrep zaradi nizkih temperatur in potrebe po varovanju zvezne lastnine. Razmere v Minnesoti ostajajo negotove, saj protestniki zahtevajo umik zveznih organov, medtem ko zvezna vlada vztraja pri izvajanju obsežne operacije prisilnega izseljevanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z aktivacijo zakona o vstaji (Insurrection Act), ki bi omogočil napotitev zveznih vojaških sil v Minneapolis kot odgovor na stopnjevanje nasilnih protestov. Pentagon je v pripravljenost že poklical 1.500 vojakov, ki čakajo na morebitno napotitev v zvezno državo Minnesota. Do zaostritve razmer je prišlo po tem, ko je zvezni agent službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil 37-letno žensko, kar je sprožilo vsesplošne nemire in spopade med protestniki ter organi pregona. Guverner Minnesote Tim Walz je v odgovor na krizo vpoklical državno nacionalno gardo, da bi pomagala lokalnim policijskim silam pri vzpostavljanju reda. Kljub predsednikovim grožnjam z uporabo vojske so se pojavile informacije, da naj bi Trump kasneje nekoliko omilil svoja stališča glede takojšnje uporabe zakona o vstaji. Razmere v mestu ostajajo izredno napete, saj protestniki zahtevajo odgovornost za smrt Renee Good in nasprotujejo delovanju agencije ICE. Zakon o vstaji iz leta 1807 sicer predsedniku podeljuje široka pooblastila za uporabo aktivne vojske na tleh ZDA v primerih, ko lokalne oblasti ne zmorejo več zagotavljati javnega reda in miru. Kritiki opozarjajo, da bi takšna poteza pomenila nevaren precedens in dodatno podžgala že tako razgreto vzdušje v državi.

Ameriški tehnološki milijarder in zaveznik Donalda Trumpa, Elon Musk, je namenil 10 milijonov ameriških dolarjev za podporo republikanskemu kandidatu Natu Morrisu, ki se poteguje za sedež v zveznem senatu v zvezni državi Kentucky. Sredstva so bila nakazana političnemu skladu (super PAC) Fight for Kentucky, kar predstavlja doslej največjo razkrito posamično donacijo v ciklu vmesnih volitev leta 2026. Donacija je sprožila precejšen vzpon Morrisove kampanje v javnomnenjskih raziskavah, saj mu omogoča intenzivnejše oglaševanje in organizacijo terenskih dejavnosti. Morris velja za izrazito pro-Trumpovega kandidata, ki v Kentuckyju stavi na konservativno agendo in podporo vplivnih tehnoloških mogotcev. Muskova finančna injekcija potrjuje njegovo vse aktivnejšo vlogo v ameriškem političnem prostoru, kjer s svojim premoženjem neposredno vpliva na ključne senatorske tekme. Analitiki ocenjujejo, da bo ta poteza dodatno polarizirala volilno telo v Kentuckyju, hkrati pa utrdila položaj republikanske stranke v boju za večino v zveznem senatu. Gre za strateški premik, saj Musk s takšnimi donacijami ne podpira le posameznih kandidatov, temveč širšo politično linijo, ki je usklajena z interesi njegovih podjetij in Trumpovega krila stranke. Nate Morris je po prejemu sredstev zabeležil hiter porast podpore med volivci, kar ga uvršča v ospredje republikanske tekme.

Sirska vlada pod vodstvom prehodnega predsednika Ahmada al-Šare je po tednih intenzivnih spopadov dosegla sporazum, po katerem so kurdske sile primorane odstopiti nadzor nad ozemljem, naravnimi viri in stopnjo avtonomije. Predsednik al-Šara se je o vprašanju kurdskih pravic in njihovi zaščiti v okviru enotne sirske države po telefonu pogovarjal tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Do diplomatskih pogovorov prihaja v času, ko sirska državna vojska ponovno vzpostavlja nadzor na območjih, ki so jih pred tem obvladovale Sirske demokratične sile (SDF). Po navedbah sirske predsedstva sta se državnika v pogovoru osredotočila na nujnost zagotavljanja varnosti kurdskega prebivalstva, vendar izključno znotraj meja sirske države, kar nakazuje konec dolgoletnih prizadevanj Kurdov za širšo samoupravo na severovzhodu države. Vojaški pritisk sirske vojske in arabskih plemenskih milic je Kurde prisilil v pogajanja, ki so privedla do vključevanja njihovih enot v redne državne sile. Dogajanje pomeni ključno spremembo v sirskem konfliktu, saj Damask ponovno prevzema nadzor nad strateško pomembnimi naftnimi polji in ključno infrastrukturo, ki je bila leta pod nadzorom SDF s podporo mednarodne koalicije. ZDA pod vodstvom Trumpa v tem procesu očitno iščejo novo vlogo, ki bi uravnotežila interese zavezniških Kurdov z novo realnostjo na terenu v Damasku.

Evropski politiki in gospodarstveniki so na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu usklajevali svoja stališča pred napovedanim nastopom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V ospredju letošnjega srečanja prevladujejo geopolitična vprašanja, pri čemer si Evropa prizadeva za ohranitev multilateralnega reda v luči naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike. Diplomatska prizadevanja so se osredotočila na iskanje skupnega jezika glede trgovinskih vprašanj in varnostne politike. Posebno pozornost so udeleženci namenili vprašanju Grenlandije, ki je v preteklih mesecih povzročilo diplomatski spor med Washingtonom in Københavnom. Evropski predstavniki so poudarili pomen stabilnih odnosov znotraj evroatlantskih zavezništev, obenem pa izrazili zaskrbljenost zaradi nepredvidljivosti ameriške zunanje politike. Geopolitična negotovost vpliva tudi na gospodarska pričakovanja, saj si evropska podjetja želijo jasnejših pravil v mednarodni trgovini. Srečanje v Davosu se letos odvija v znamenju spopadanja z velikimi globalnimi izzivi, od podnebnih sprememb do trgovinskih blokad. Evropska unija poskuša nastopiti enotno, da bi zaščitila svoje gospodarske interese pred morebitnimi novimi carinami, ki jih je napovedala Trumpova administracija. Pogovori za zaprtimi vrati so razkrili globoke razpoke v razumevanju globalnega sodelovanja med obema stranema Atlantika.

Iransko pravosodje je v luči stopnjevanja napetosti napovedalo, da bo preganjalo in kaznovalo ameriškega predsednika Donalda Trumpa ter voditelje Izraela, ki jih obtožuje spodbujanja protivladnih protestov in sodelovanja s terorističnimi skupinami. Vodja iranskega pravosodja je Washington in Jeruzalem neposredno obtožil podpore terorizmu in izvajanja kriminalnih dejanj proti islamski republiki. Odziv Teherana sledi valu nemirov v državi, za katere iranske oblasti trdijo, da so bili načrtovani v tujini. Ameriški predsednik Trump je medtem v pogovoru za medije izpostavil potrebo po zamenjavi oblasti v Iranu in poudaril, da je trenutno vodstvo pod vodstvom ajatole Alija Hameneja izgubilo legitimnost. Trumpove izjave o spremembi režima so bile podane v času, ko se proti regiji premika ameriška bojna skupina z letalonosilko, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v Perzijskem zalivu. Washington vztraja pri zahtevi po brezpogojni predaji iranskega vrhovnega voditelja in korenitem premiku v iranski zunanji politiki. Napetosti so se dodatno zaostrile po neuspehu domnevnih tajnih operacij ZDA in Izraela, s katerimi naj bi po trditvah Irana skušali strmoglaviti vlado v Teheranu. Medtem ko ameriška administracija podpira protestnike in poziva k demokratičnim spremembam, iranske oblasti stopnjujejo retoriko o maščevanju in pravnem pregonu ameriških funkcionarjev, kar močno zmanjšuje možnosti za diplomatsko rešitev spora.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v ponedeljek zvečer udeležil finalne tekme državnega prvenstva v študentskem ameriškem nogometu (CFP) med ekipama Indiana Hoosiers in Miami Hurricanes. Ob njegovem prihodu na stadion Hard Rock v Miamiju so ga zbrani navijači pozdravili z glasnim navdušenjem, ko se je njegova podoba pojavila na velikem zaslonu med izvajanjem državne himne. Obisk športnega dogodka je minil v znamenju izrazite podpore predsedniku, saj so poročila s prizorišča izpostavljala bučen aplavz in vzklike množice. Trumpova prisotnost na tako odmevnih športnih prireditvah je postala stalnica, s katero ohranja neposreden stik s svojimi podporniki in širšo javnostjo v sproščenem okolju. Dogodek je potekal brez večjih zapletov, pri čemer so mediji poudarili predvsem močan kontrast med športnim vzdušjem in politično prisotnostjo predsednika na Floridi. Tekma za naslov prvaka velja za enega najbolj gledanih športnih dogodkov v Združenih državah Amerike, udeležba predsednika pa še dodatno poveča medijsko pozornost prireditve.

Ameriški politolog Francis Fukuyama je evropske države opozoril, naj opustijo strategijo popuščanja in laskanja ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki zaradi vprašanja Grenlandije grozi z uvedbo dodatnih trgovinskih carin. Fukuyama meni, da dosedanji poskusi pomiritve s koncesijami niso obrodili sadov, zato bi morala Evropska unija in njene članice nemudoma zavzeti tršo držo v tem diplomatskem in gospodarskem sporu. Spor glede priključitve Grenlandije je močno zamajal temelje čezatlantskega zavezništva, saj Donald Trump stopnjuje pritiske na evropske zaveznice. Po besedah Fukuyame je t. i. "zakonska ločitev" med Evropo in ZDA v trenutnih razmerah neizbežna, kar od evropskih voditeljev zahteva hitro prilagoditev in iskanje novih strateških poti brez zanašanja na tradicionalno ameriško partnerstvo. Situacija postaja vse bolj napeta, saj napovedane carine neposredno ogrožajo evropsko gospodarstvo. Fukuyamov nasvet prihaja v času, ko se evropska politika spopada z vprašanjem, kako ohraniti suverenost in hkrati preprečiti popoln gospodarski zlom v odnosih z Washingtonom, medtem ko Trumpova administracija uporablja trgovinske omejitve kot sredstvo za doseganje ozemeljskih in političnih ambicij na Arktiki.

V švicarskem Zürichu se je zbralo več tisoč protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje napovedanemu obisku ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu. Demonstracije so prerasle v nasilne spopade s policijo, ko so udeleženci skušali prebiti varnostne kordone. Policijske enote so za obvladovanje množice in preprečevanje nadaljnjega nasilja uporabile solzivec ter gumijaste naboje. Protesti so usmerjeni proti politiki ameriške administracije in globalnemu kapitalizmu, ki ga po mnenju protestnikov simbolizira srečanje v Davosu. Organizatorji so poudarili, da Trumpova prisotnost na forumu spodbuja neenakost in okoljsko škodo. V mestu so zaradi incidentov poostrili varnostne ukrepe, o morebitnih resnejših poškodbah ali aretacijah pa poročevalci še zbirajo podatke. Svetovni gospodarski forum v Davosu vsako leto gosti vodilne svetovne politike in gospodarstvenike, kar redno sproža valove kritik in protestov po celotni Švici. Letošnji dogodek je zaradi udeležbe predsednika Združenih držav Amerike še posebej varnostno tvegan, saj so nasprotniki njegove politike napovedali vrsto dogodkov, s katerimi bodo opozarjali na sporne vidike mednarodne trgovine in zunanje politike.

V nacionalnem parku National Mall v Washingtonu so postavili približno tri metre visoko repliko rojstnodnevnega voščila, ki naj bi ga Donald Trump pred desetletji poslal obsojenemu spolnemu prestopniku Jeffreyju Epsteinu. Namestitev je delo aktivistične skupine, ki želi opozoriti na domnevne povezave med nekdanjim predsednikom in pokojnim finančnikom. Obiskovalci parka si lahko umetniško inštalacijo ne le ogledajo, temveč se nanjo tudi podpišejo, kar je v ameriški prestolnici pritegnilo precejšnjo pozornost turistov in mimoidočih. Dogodek sovpada z naraščajočim pritiskom javnosti na pravosodno ministrstvo ZDA zaradi domnevnega zavlačevanja pri objavi preostalih dokumentov, povezanih z Epsteinovim primerom. Sporno voščilo naj bi bilo prvotno del zbirke pisem, ki so bila Epsteinu podarjena kot darilo, v javnosti pa se je znova pojavilo kot simbol političnih napetosti in vprašanj o Trumpovi preteklosti. Donald Trump je v preteklosti večkrat zanikal tesnejše stike z Epsteinom, čeprav so arhivski posnetki in dokumenti razkrili njuna poznanstva v družabnih krogih. Inštalacija predstavlja nadaljevanje kampanje, ki uporablja provokativna vizualna sredstva za spodbujanje razprave o odgovornosti javnih osebnosti. Medtem ko podporniki nekdanjega predsednika dejanje označujejo za politično motivirano provokacijo, organizatorji poudarjajo pomen transparentnosti. Celoten dogodek dodatno obremenjuje ameriški politični prostor v času, ko se vprašanja o povezavah med elito in Epsteinovim krogom ponovno uvrščajo v središče medijske pozornosti.

Organizacija Amnesty International je v svojem najnovejšem poročilu, objavljenem v torek, opozorila, da administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa v vse večji meri spodkopava človekovih pravic. Poročilo, ki prihaja leto dni po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo, izpostavlja resno zaskrbljenost zaradi erozije pravne države in hitrega vzpona avtoritarnih praks v državi. Meditranska nevladna organizacija v svoji analizi poudarja, da taktike, ki jih uporablja trenutna vlada, neposredno ogrožajo temeljne svoboščine. Poročilo navaja, da so se v zadnjem obdobju okrepili pritiski na neodvisne institucije in civilno družbo, kar ustvarja okolje, v katerem so človekove pravice podvržene političnim interesom in samovoljnim odločitvam izvršne oblasti. Amnesty International poziva k takojšnjemu ukrepanju in mednarodnemu nadzoru nad stanjem demokracije v Združenih državah Amerike. Avtorji poročila opozarjajo, da bi nadaljevanje takšnih trendov lahko povzročilo dolgotrajno škodo ameriškim demokratičnim standardom in služilo kot negativen zgled drugim državam po svetu, kjer so avtoritarne težnje prav tako v porastu.

Ameriški predsednik Donald Trump se na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu namerno izogiba osebnemu srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kljub jasnim prizadevanjem Kijeva za vzpostavitev neposrednega dialoga. Po poročanju revije Politico je Trumpovo zavračanje namerno, saj se predsednik Združenih držav Amerike trenutno raje posveča vprašanjem v Gazi in drugim geopolitičnim prioritetam. Čeprav so ukrajinski predstavniki izrazili pripravljenost na takojšen odziv na morebitno vabilo, v uradnem urniku Bele hiše srečanje z ukrajinsko delegacijo ni predvideno. Zelenski si po navedbah virov iz Republikanske stranke močno želi srečanja, saj meni, da bi neposreden stik s Trumpom prinesel več koristi kot tveganj. Ukrajinska stran se boji, da bodo brez osebnega pogovora njihova stališča napačno interpretirana s strani drugih političnih akterjev, ki imajo dostop do ameriškega predsednika. Kijev je po neuradnih informacijah pripravil tudi predloge o gospodarskem sodelovanju, vključno z ničelnimi carinami, s katerimi bi poskušali pritegniti Trumpovo pozornost. Namesto pogovorov o ukrajinski krizi se Trump v Švici osredotoča na pogovore s t. i. »koalicijo voljnih« in reševanje kriznih žarišč na Bližnjem vzhodu. Diplomatska distanca med voditeljema kaže na ohlajanje odnosov ali vsaj na spremembo prioritet ameriške zunanje politike pod Trumpovo administracijo, kar povzroča precejšnjo negotovost v ukrajinskem državnem vrhu glede prihodnje ameriške podpore.

Tajvanska vlada je pod vodstvom premierja Cho Jung-taija in podpredsednice Zheng Lijun uradno razglasila uspeh v pogajanjih z Združenimi državami Amerike glede carinskih tarif. Strani sta dosegli dogovor o 15-odstotni stopnji vzajemnih carin, ki se ne bodo kopičile z drugimi dajatvami, kar bo razbremenilo tajvansko industrijo. Tajvan je hkrati pridobil status najprimernejše države v okviru ameriškega člena 232, kar zagotavlja ugodnosti pri izvozu polprevodnikov in drugih ključnih industrijskih izdelkov na ameriški trg. Pomemben del dogovora predstavlja t. i. tajvanski model investicij, ki vključuje 250 milijard ameriških dolarjev avtonomnih zasebnih naložb ter dodatnih 250 milijard dolarjev v obliki državnih kreditnih jamstev. Premier Cho je ob tem ostro zavrnil navedbe o 500 billionih dolarjev neposrednih naložb in poudaril, da gre za finančne mehanizme, ki ne pomenijo izseljevanja industrije, temveč širjenje tajvanske gospodarske moči v tujini. Pogajalska ekipa je bila deležna pohval zaradi vzpostavitve t. i. zlatega načrta, ki ga je zasnovala podpredsednica države Hsiao Bi-khim, da bi ameriški administraciji pod vodstvom Donalda Trumpa jasno predstavila tajvansko pripravljenost na sodelovanje. Kljub uspehu na vladni ravni dogovor še čaka na potrditev v tajvanskem parlamentu, kjer opozicijske stranke zahtevajo podrobnejše ocene vpliva na domačo industrijo. Podpredsednica Zheng Lijun je napovedala, da se bodo v prihodnjih tednih uradno podpisali dokumenti, medtem ko se že pripravljajo pogovori o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, kar bi dodatno spodbudilo gospodarske vezi med državama. Kitajska je medtem izrazila ostro nasprotovanje dogovoru, kar je tajvansko zunanje ministrstvo označilo za neutemeljeno vmešavanje v suverene zadeve države.

Republikanski kongresnik iz Nebraske Don Bacon je ostro kritiziral ravnanje predsednika Donalda Trumpa v povezavi z njegovimi prizadevanji za nakup Grenlandije. Bacon je Trumpovo pismo, naslovljeno na norveškega premierja Jonasa Gahra Støreja, v katerem predsednik podrobno pojasnjuje svojo pobudo za ameriški nakup tega avtonomnega danskega ozemlja, označil za izjemno sramotno ravnanje. Kritika je bila objavljena na družbenem omrežju X, kjer je Bacon delil poročilo časnika New York Times o vsebini pisma. Kongresnik, ki velja za zmernejšega člana republikanske stranke, se je s tem distanciral od nenavadne diplomatske pobude bele hiše, ki je v mednarodni skupnosti sprožila nemalo začudenja in diplomatskih trenj. Odnosi med Združenimi državami Amerike in nordijskimi državami so se zaradi ponovnega odpiranja vprašanja suverenosti nad Grenlandijo znašli pod drobnogledom. Medtem ko Trump vztraja pri strateškem pomenu otoka za ameriške interese, kritiki znotraj njegove lastne stranke opozarjajo na neprimernost takšnih pritiskov na tesne zaveznice v okviru zveze NATO.

Poveljstvo severnoameriške zračno-vesoljske obrambe (NORAD) je napotilo vojaška letala v vesoljsko oporišče Pituffik na severozahodu Grenlandije. Operacija se izvaja v okviru načrtovanih dejavnosti za krepitev obrambnega sodelovanja med Združenimi državami Amerike, Kanado in Kraljevino Dansko. Letala, ki prihajajo iz celinskega dela ZDA in Kanade, bodo sodelovala pri nadzoru in varovanju severnoameriškega zračnega prostora. Po navedbah poveljstva NORAD so bile vse dejavnosti vnaprej usklajene z danskimi oblastmi, o prihodu sil pa je bila obveščena tudi grenlandska vlada. Misija temelji na dolgotrajnem varnostnem sodelovanju in vključuje vse potrebne diplomatske odobritve za delovanje tujih vojaških sil na tem strateško pomembnem otoku. NORAD poudarja, da gre za rutinske operacije, ki jih redno izvajajo v regijah Aljaske, Kanade in celinskih ZDA. Napotitev letal se dogaja v času povečanih razprav o varnosti v Arktiki in ponovnih diplomatskih pritiskov glede statusa Grenlandije. Medtem ko vojaški viri poudarjajo obrambno naravo misije, nekateri analitiki dogodek povezujejo s širšimi geopolitičnimi ambicijami Washingtona v regiji. Danska in Grenlandija sta v preteklosti že predlagali okrepljeno prisotnost zveze NATO v Arktiki zaradi naraščajočih varnostnih izzivov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ponovno poudaril svojo namero, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo, pri čemer ni izključil možnosti uporabe vojaške sile. V pogovoru za medije Trump ni želel neposredno komentirati morebitnega vojaškega posredovanja, je pa napovedal, da bo v primeru neuspešnih pogajanj o nakupu oziroma najemu otoka zagotovo uvedel 100-odstotne carine na uvoz iz osmih evropskih držav. Ukrep bi najbolj prizadel Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko in Finsko, zlasti njihovo avtomobilsko, farmacevtsko in luksuzno industrijo. Danska se je na stopnjevanje napetosti odzvala z napotitvijo dodatnih vojaških sil in opreme na otok, v prestolnico Nuuk pa je poslala poveljnika kopenske vojske. Kljub uradnim grožnjam nekateri nekdanji Trumpovi svetovalci menijo, da gre za predsednikovo taktično potezo v širših pogajanjih z evropskimi zaveznicami. Medtem so se pojavila poročila, da naj bi Washington pripravljal predlog za 99-letni zakup otoka po vzoru Portorika, s čimer bi ZDA pridobile dejanski nadzor brez formalne priključitve. Evropski voditelji so ogorčeni nad Trumpovimi metodami, ki jih opisujejo kot preseganje vseh diplomatskih meja. Evropska unija naj bi v odgovor že pripravila seznam povračilnih ukrepov v vrednosti 93 milijard evrov. Lokalno prebivalstvo na Grenlandiji je medtem izrazilo protest s prodajo simboličnih rdečih kapic z napisi proti ameriški nadvladi, kar kaže na močan odpor do kakršne koli spremembe suverenosti otoka. Poznavalci trgov poudarjajo, da bi uresničitev Trumpovih groženj lahko povzročila pretrese na finančnih trgih in ponovno spodbudila trende umikanja investicij iz ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil diplomatski spor z Dansko, ko je izjavil, da država ni sposobna zagotoviti ustrezne obrambe Grenlandije. Trump je poudaril, da so zaveznice v zvezi NATO Dansko že dve desetletji opozarjale na domnevno rusko grožnjo na tem območju, vendar Kopenhagen po njegovem mnenju nima dovolj sredstev ali interesa za zaščito otoka. Po besedah ameriškega predsednika danski uradniki otoka sploh ne obiskujejo, Združene države Amerike pa Grenlandijo vidijo kot strateško prednost, ki jo morajo pridobiti v svojo posest. Ameriški finančni minister Scott Bessent je ob robu Svetovnega ekonomskega foruma v Davosu opozoril Evropsko unijo, da bi bili kakršni koli povračilni trgovinski ukrepi zaradi vprašanja Grenlandije neumni in nerazumni. Bessent je potrdil, da Washington vprašanje varnosti v svoji hemisferi jemlje izjemno resno in da ne namerava popuščati pri uveljavljanju svojih strateških interesov. Hkrati je zavrnil namigovanja, da so Trumpovi zahtevki povezani z razočaranjem zaradi neprejete Nobelove nagrade za mir, čeprav je Trump v sporočilu norveškemu premierju nakazal povezavo med mirnim reševanjem konfliktov in priznanji. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških ozemeljskih pretenzij se je danska vlada odločila za bojkot foruma v Davosu. Medtem ko Rusija prek svojega veleposlanika v Kopenhagnu zagotavlja, da nima ozemeljskih ambicij na Arktiki, je Trump potrdil, da je ruskega predsednika Vladimirja Putina povabil k sodelovanju v novoustanovljenem Svetu za mir glede razmer v Gazi. Napetosti med ZDA in Dansko tako ostajajo na najvišji ravni v zadnjih letih, saj Washington vprašanje nakupa otoka postavlja v središče svoje zunanje politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi načrti za aneksijo Grenlandije povzročil precejšnje vznemirjenje in odprl razprave o morebitnem vojaškem posegu, kar je vzbudilo zaskrbljenost celo med njegovimi najožjimi svetovalci. Ob vrnitvi z božičnih počitnic na Floridi je Trump v pogovoru z novinarji na letalu Air Force One pokazal presenečenje nad stopnjo pozornosti, ki jo je požela njegova namera o priključitvi tega strateškega otoka pod suverenostjo Danske. Čeprav predsednik projekt predstavlja kot priložnost za širitev ameriškega vpliva, se del njegove ekipe boji diplomatskih in vojaških posledic takšne poteze. Notranji krogi v Beli hiši so razdeljeni glede vprašanja, ali je sploh mogoče najti diplomatski izhod iz situacije, ne da bi pri tem ogrozili predsednikov ugled pri njegovih najzvestejših privržencih. Nekateri svetovalci opozarjajo, da bi stopnjevanje retorike o vojaškem prilaščanju ozemlja lahko resno skrhalo odnose z zavezniki v zvezi Nato in povzročilo mednarodno izolacijo Združenih držav Amerike. Trumpova prizadevanja so se v zadnjem obdobju hitro stopnjevala, kar analitiki pripisujejo močnemu vplivu radikalnejših struj znotraj gibanja MAGA. Kljub javnemu poudarjanju gospodarskih in geostrateških koristi, kritiki opozarjajo na pomanjkanje realne podlage za takšen podvig. Danska vlada in lokalne oblasti na Grenlandiji so možnost prodaje ali aneksije že večkrat odločno zavrnile, kar postavlja Trumpovo administracijo v neprijeten položaj. Vprašanje Grenlandije tako ostaja ena najbolj kontroverznih točk trenutne ameriške zunanje politike, ki sproža vprašanja o mejah izvršilne oblasti in prihodnosti mednarodnega prava.

Evropske zaveznice v zvezi Nato so zaradi načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede priključitve Grenlandije omejile izmenjavo občutljivih obveščevalnih podatkov z Washingtonom. Po poročanju britanskega časnika i Paper so se zahodne obveščevalne službe za ta korak odločile zaradi bojazni, da bi ameriška administracija pridobljene podatke uporabila za stopnjevanje pritiskov ali izvajanje operacij, povezanih z namero o prevzemu otoka. Ta odločitev predstavlja redek in resen razkol znotraj severnoatlantskega zavezništva, kjer je obveščevalno sodelovanje ključni steber skupne varnosti. Britanski premier Keir Starmer si medtem prizadeva prepričati Trumpa, naj opusti zamisel o zavzetju Grenlandije, saj bi takšna poteza lahko trajno poškodovala transatlantske odnose in destabilizirala arktično regijo. Evropske države so izrazile močno nasprotovanje kakršnim koli poskusom spreminjanja meja na Arktiki brez privolitve Danske in lokalnih oblasti, kar je privedlo do zmanjšanja zaupanja v varnostne protokole Združenih držav Amerike pod novim vodstvom. Omejitev dostopa do podatkov neposredno vpliva na operativno sposobnost zavezništva, saj so ZDA tradicionalno največji prejemnik in ponudnik informacij. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšna izolacija Washingtona oslabila skupni boj proti terorizmu in spremljanje dejavnosti drugih velesil, vendar evropske prestolnice vztrajajo, da je zaščita lastnih interesov in suverenosti Grenlandije v tem trenutku prednostna naloga.

Ameriški predsednik Donald Trump je v diplomatskem sporočilu norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju neposredno povezal svoja prizadevanja za prevzem Grenlandije z razočaranjem, ker mu Norveški Nobelov odbor ni podelil nagrade za mir. Trump je v sporočilu poudaril, da se zaradi odločitve Norveške ne čuti več dolžnega razmišljati izključno o miru, kar je sprožilo nove napetosti med Washingtonom in evropskimi zavezniki. Predsednik ZDA je ob tem namignil, da bi lahko uporabil silo za dosego nadzora nad tem strateškim arktičnim otokom. Norveški premier Støre je na Trumpove navedbe odgovoril s pojasnilom, da je Nobelov odbor neodvisno telo, na katerega vlada nima vpliva. Kljub temu je Trump v sporočilih, ki so zaokrožila po evropskih veleposlaništvih v Washingtonu, vztrajal, da je popoln ameriški nadzor nad Grenlandijo nujen za svetovno varnost. Takšna retorika povečuje zaskrbljenost v Natu, saj je Grenlandija samoupravno ozemlje Danske, ki je ključna zaveznica v severnoatlantskem zavezništvu. Dogodek predstavlja nenavaden preobrat v ameriški zunanji politiki, kjer se osebna pričakovanja predsednika glede mednarodnih priznanj prepletajo z vprašanji nacionalne varnosti in ozemeljske celovitosti drugih držav. Analitiki opozarjajo, da bi takšni pritiski lahko resno spodkopali zaupanje znotraj zavezništva Nato in povzročili dolgoročno nestabilnost v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi podnebnih sprememb in odpiranja novih pomorskih poti.

Ameriški predsednik Donald Trump je uradno potrdil, da je ruskemu kolegu Vladimirju Putinu poslal vabilo za pridružitev novoustanovljenemu Svetu za mir, ki se bo ukvarjal z reševanjem konflikta na območju Gaze. Informacijo, ki so jo sprva prek diplomatskih poti naznanili v Kremlju, je Trump v ponedeljek in torek potrdil v izjavah za novinarje. Po njegovih besedah je Putin eden izmed svetovnih voditeljev, ki so prejeli povabilo v ta mednarodni format, namenjen stabilizaciji razmer na Bližnjem vzhodu. Britanski časnik Guardian ob tem poroča, da takšna poteza ameriške administracije sproža številna vprašanja o prihodnji zunanji politiki Združenih držav Amerike in dejanskih ciljih novega sveta. Kritiki opozarjajo, da bi vključitev Rusije v procese, ki jih vodijo ZDA, lahko spremenila dosedanja geopolitična razmerja in postavila pod vprašaj enotnost zahodnih zaveznic. Trumpova pobuda naj bi po mnenju nekaterih analitikov služila kot alternativa obstoječim mednarodnim formatom, s čimer bi predsednik ZDA neposredno vplival na dinamiko v Evropski uniji. Pobuda predvideva vzpostavitev mednarodnega odbora, ki bi nadzoroval povojno upravljanje in obnovo Gaze. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je že pred potrditvijo s strani Bele hiše sporočil, da so vabilo prejeli prek uradnih kanalov. Medtem ko Trump poudarja potrebo po sodelovanju vseh velesil pri reševanju bližnjevzhodnih vprašanj, evropske prestolnice z zaskrbljenostjo opazujejo morebitno normalizacijo odnosov med Washingtonom in Moskvo.

V Albuquerqueju in drugih mestih po Združenih državah Amerike so v soboto potekali pohodi in slovesnosti v počastitev zapuščine dr. Martina Luthra Kinga ml. Komisija zvezne države Nova Mehika je letošnje obeleževanje zasnovala kot teden spomina, služenja in ukrepanja, ki so ga poimenovali »Teden sanj«. Dogodki so vključevali različne programe, ki so poudarjali pomen Kingovega boja za državljanske pravice in socialno pravičnost. Ob prazniku so mediji izpostavili tudi Kingovo vizijo o univerzalnem temeljnem dohodku, ki jo je zagovarjal v svoji knjigi iz leta 1967. Njegova prizadevanja za zajamčen letni dohodek so v sodobnem političnem diskurzu ponovno postala aktualna. Obenem je bila napovedana nova sezona podkasta »My Legacy«, ki ga gostita Martin Luther King III. in Arndrea Waters King, s čimer se ohranja razprava o moralnem pogumu in voditeljstvu. Slovesnosti so del širšega praznovanja, ki po celotni državi spodbuja državljane k družbenemu udejstvovanju. Organizatorji so poudarili, da praznik ni namenjen le počitku, temveč refleksiji o preteklih dosežkih in soočanju s preostalimi izzivi na področju enakopravnosti. Številne organizacije so ob tej priložnosti pripravile izobraževalne delavnice in dobrodelne akcije.

Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, se je izognila vprašanju o agentu ICE Jonathanu Rossu, ki je ubil Renee Good. Medtem je Bruce Springsteen na koncertu obsodil "gestapovske taktike" Trumpove administracije pri izvajanju migracijske politike. Alexandria Ocasio-Cortez je komentirala delovanje ICE.

Ministrstvo za pravosodje ZDA je napovedalo preiskavo protestnikov, ki so prekinili nedeljsko bogoslužje v cerkvi Cities Church v St. Paulu, kjer je eden od pastorjev zaposlen pri ameriški službi za priseljevanje in carine (ICE). Med protestom, ki so ga organizirali aktivisti proti ICE, je bil prisoten tudi nekdanji televizijski voditelj Don Lemon, kar je sprožilo val kritik.

Donald Trump je pozval k zamenjavi vodstva v Iranu, potem ko je ajatola Hamenej obtožil ZDA za nemire in zatrdil, da Trump napačno predstavlja nasilne skupine kot izraz volje iranskega ljudstva. Iranski predsednik Masud Pezeškian je opozoril, da bi vsak napad na vrhovnega voditelja Hameneja pomenil napoved vojne. Po desetdnevni blokadi so v Iranu za kratek čas ponovno vzpostavili omejen dostop do interneta, kar je po mnenju skupin za človekove pravice poskus prikritja nasilnega zatrtja protestov. Trump se je odločil zaenkrat ne izvesti vojaškega udara na Iran, o tem je govoril z regionalnimi voditelji, tudi z Benjaminom Netanjahujem.

Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je odločila nadaljevati z drugo fazo mirovnega načrta za območje Gaze, čeprav je izraelski premier Benjamin Netanjahu izrazil zadržke. Neimenovani visoki predstavnik Združenih držav Amerike je za tiskovno agencijo Axios poudaril, da so procesi pod ameriškim vodstvom in da so v zadnjih mesecih v Gazi dosegli rezultate, ki so se sprva znaki za nemogoče. Administracija v Washingtonu s tem utrjuje svojo vlogo glavnega posrednika pri reševanju konflikta, pri čemer se ne namerava povsem podrediti zahtevam izraelske strani. Sočasno je izraelski finančni minister Bezalel Smotrich v ponedeljek uradno pozval premiera Netanjahuja, naj zapre večnacionalni center za usklajevanje civilno-vojaških operacij, ki ga vodijo ZDA. Smotrich trdi, da omenjeni center neposredno podpira Trumpov načrt za konec vojne, ki po njegovem mnenju ne ustreza izraelskim strateškim interesom. Center, ki so ga v Washingtonu ustanovili za usklajevanje humanitarne pomoči in varnostnih vprašanj, tako postaja nova točka trenja med izraelskimi desničarskimi ministri in ameriško administracijo. Napetosti med zaveznikoma odražajo širši razkol znotraj izraelske vlade glede prihodnosti Gaze in ameriškega vmešavanja v operativne zadeve. Medtem ko Trumpova ekipa pritiska na čimprejšnji zaključek sovražnosti, se del izraelskega kabineta zavzema za popolno vojaško nadvlado brez mednarodnih omejitev. Nadaljevanje ameriškega načrta kljub nasprotovanju ključnih izraelskih ministrov nakazuje na nove diplomatske pritiske, ki bi lahko v prihodnjih tednih spremenili potek dogajanja na terenu.

Evropska unija je pričela s pripravami na odziv na napovedi predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa o uvedbi carinskih dajatev, povezanih z vprašanjem statusa Grenlandije. Ključno orodje, ki ga države članice preučujejo, je t. i. instrument za preprečevanje prisile (ACI), ki v diplomatskih krogih velja za »trgovinsko bazuko« unije. Ta mehanizem omogoča Bruslju uvedbo protiukrepov v obliki uvoznih dajatev ali omejitev storitev proti državam, ki izvajajo ekonomski pritisk na katero koli članico EU. Predsednik Evropskega sveta António Costa je za četrtek v Bruslju sklical izredno srečanje evropskih voditeljev, na katerem bodo poskušali uskladiti enoten evropski odgovor. Čeprav Evropska komisija poudarja, da ostaja prednostna naloga dialog in izogibanje trgovinski vojni, so se napetosti stopnjevale po napovedih o carinah, ki bi lahko resno prizadele evropsko gospodarstvo. Francija je že izrazila namero po odločnem ukrepanju, če ZDA ne bodo odstopile od svojih groženj. Zadnja zaostritev odnosov sledi julijskemu dogovoru, ko sta se strani dogovorili o 15-odstotnih dajatvah, s čimer so takrat začasno preprečili popolno eskalacijo. Trenutne razmere kažejo na krhanje tega krhkega premirja, saj Washington ponovno uporablja vprašanje Grenlandije kot vzvod za trgovinska pogajanja. Evropski voditelji se bodo v Bruslju soočili z izzivom, kako zaščititi suverenost Danske in širše interese unije, ne da bi pri tem povzročili trajno škodo čezatlantskemu sodelovanju.

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju poslal pismo, v katerem je izrazil ogorčenje, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. V uradnem dopisu je Trump zapisal, da se zaradi domnevne krivice ne čuti več dolžnega razmišljati zgolj o miru, kar so mednarodni analitiki in evropski uradniki ocenili kot neposredno grožnjo stabilnosti. V pismu je predsednik ZDA ponovil svoje težnje po priključitvi Grenlandije, pri čemer je izpodbijal dansko lastništvo nad otokom in trdil, da Danska ozemlja ne more zaščititi pred Rusijo in Kitajsko. Odzivi iz Evrope so bili ostri in polni posmeha, saj so se na spletu pojavili memi, ki pismo prikazujejo kot otroško risbo, napisano z voščenkami. Alain Berset, generalni sekretar Sveta Evrope, je v uvodniku za New York Times opozoril, da Trumpovo razmišljanje odraža hladnovojno miselnost in resno ogroža suverenost držav ter demokratično voljo grenlandskega ljudstva. Kljub temu da je Trump prejšnji teden od venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado prejel njeno Nobelovo nagrado, je odbor poudaril, da priznanja ni mogoče prenašati na druge osebe. Znotraj Združenih držav Amerike so dogodki sprožili razprave o predsednikovem mentalnem zdravju. Nekateri politični analitiki in nasprotniki v republikanski stranki so pozvali k uporabi 25. amandmaja k ameriški ustavi, ki omogoča odstavitve predsednika, če ta ni sposoben opravljati svojih dolžnosti. Trump je hkrati na družbenih omrežjih napadel demokratsko poslanko Ilhan Omar in zahteval njeno zaprtje ali izgon, kar še dodatno stopnjuje notranjepolitične napetosti v državi tik pred ključnimi mednarodnimi pogajanji.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, guverner Louisiane Jeff Landry, je ostal brez vabila na prestižno dirko pasjih vpreg. Ta poteza grenlandskih oblasti predstavlja jasno diplomatsko sporočilo Washingtonu po ponovnem oživljanju ameriških teženj po nakupu tega strateško pomembnega avtonomnega ozemlja pod dansko krono. Landry, ki ga je Trump imenoval z izključnim namenom krepitve ameriškega vpliva na otoku, je bil prvotno povabljen kot častni gost, vendar so organizatorji dogodka zaradi političnih napetosti vabilo umaknili. Odločitev o preklicu vabila sledi seriji izjav iz Washingtona, ki so v Nuuku in Kopenhagnu povzročile precejšnjo mero nejevolje. Grenlandski uradniki so poudarili, da otok ni naprodaj in da so kakršna koli prizadevanja za njegovo priključitev Združenim državam Amerike nesprejemljiva. Dogodek, ki je v osnovi športne in kulturne narave, je tako postal osrednje prizorišče diplomatskega spopada med novo ameriško administracijo in grenlandsko avtonomno vlado. Analitiki ocenjujejo, da bo ta poteza še dodatno zaostrila odnose med ZDA in Dansko, saj Kopenhagen odločno podpira suverenost Grenlandije nad lastnimi odločitvami o notranjih zadevah in mednarodnih gostovanjih. Umik vabila Landryju simbolizira odpor lokalnega prebivalstva do Trumpove politike, ki Grenlandijo obravnava predvsem kot nepremičninski in strateški objekt namesto kot samostojno politično entiteto.

Češki premier Andrej Babiš je v izjavi za javnost poudaril, da Češka republika ne more zavzeti enostranskega stališča v podporo Grenlandiji v diplomatskem sporu z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Babiš je pojasnil, da so Združene države Amerike ključna voditeljica znotraj zveze NATO, zato bi bili morebitni neposredni spopadi ali ostre deklaracije kontraproduktivni. Namesto jasne podpore danski avtonomni pokrajini se je premier zavzel za iskanje dogovora in poudaril, da so po njegovem mnenju Trumpovi argumenti relevantni. Opozicija v Češki republiki je do premierjevih izjav kritična. Martin Kupka iz stranke ODS je vlado pozval, naj se jasno postavi na stran evropskih zaveznikov in zaščiti ozemeljsko celovitost Danske. Spor se je zaostril po tem, ko je predsednik Trump izrazil interes za nakup Grenlandije, kar je Danska odločno zavrnila, Washington pa je v odziv zagrozil z zvišanjem carin, če dogovor o strateškem otoku ne bo dosežen. Zaradi nastale situacije in groženj z gospodarskimi povračilnimi ukrepi se bo v četrtek sestal Evropski svet. Češko bo na srečanju zastopal prav Babiš, ki je ob tem nekoliko sarkastično pripomnil, da si je zaradi zadnjih dogodkov kupil globus, da bi si natančno ogledal lego Grenlandije. Poudaril je še, da so razne politične deklaracije pogosto brezpredmetne in da bo v Bruslju zagovarjal pragmatičen pristop, ki ne bo ogrozil odnosov z ZDA.

Trije visoki predstavniki ameriške Katoliške cerkve so v ponedeljek ostro kritizirali trenutno usmeritev zunanje politike Združenih držav Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Kardinali Blase Cupich, Joseph Tobin in Robert McElroy so v skupni izjavi opozorili, da mora država pri uveljavljanju svojih interesov v tujini nujno uporabljati moralni kompas. Po njihovih besedah je vprašljiva moralna vloga ZDA pri soočanju z zlom po svetu, zato so pozvali k uporabi vojaške sile zgolj kot skrajnega sredstva. Kritika kardinalov se nanaša na več specifičnih področij, vključno z morebitnim vojaškim posredovanjem v Venezueli, diplomatskimi napetostmi glede nakupa Grenlandije in zmanjševanjem sredstev za tuje humanitarno pomoč. Verski voditelji so poudarili, da takšne odločitve prinašajo tveganje za obsežno trpljenje ljudi namesto spodbujanja miru in stabilnosti. Izrazili so prepričanje, da zunanja politika ne sme temeljiti le na moči, temveč na etičnih načelih in zaščiti najšibkejših. Izjava, ki je bila delno podana v Rimu, predstavlja redek usklajen nastop najvišjega vrha ameriške katoliške hierarhije proti aktualni zvezni vladi. Kardinali so izpostavili, da bi morale Združene države Amerike ponovno razmisliti o svoji vlogi globalne voditeljice, ki namesto ustrahovanja izbira diplomacijo in humanitarno solidarnost. Poudarili so, da krčenje pomoči ogroža razvojne projekte in osnovno preživetje v revnejših delih sveta.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO) zvišal napoved globalne gospodarske rasti za leto 2026 na 3,3 odstotka. Popravek navzgor temelji predvsem na odpornosti gospodarstev ob močnem valu naložb v umetno inteligenco (AI) ter stabilizaciji trgovinskih razmer. Kljub pozitivnim obetom v večini razvitih trgov in hitro rastočih gospodarstvih, kot sta Indija in Kitajska, sklad opozarja na tveganja, ki jih prinašajo morebitne nove carine in geopolitične napetosti. Indija ostaja ključno gonilo svetovne rasti, saj je IMF njeno napoved za proračunsko leto 2025–26 zvišal na 7,3 odstotka, kar odraža močan zagon v zadnjem lanskem četrtletju. Pozitivne popravke so doživele tudi Združene države Amerike, Kitajska in Japonska, medtem ko je sklad znižal pričakovanja za Rusijo na 0,8 odstotka rasti v letu 2026. Na Filipinih se gospodarstvo sooča z upočasnitvijo zaradi korupcijskih škandalov in globalnih šokov, medtem ko Avstralija beleži vztrajno inflacijo nad ciljno ravnjo. Posebno pozornost poročilo namenja vplivu tehnološkega napredka, ki deluje kot protiutež trgovinskim negotovostim. Naložbe v infrastrukturo za umetno inteligenco so znatno prispevale k produktivnosti v Severni Ameriki in Aziji. Vendar pa Pierre-Olivier Gourinchas, glavni ekonomist IMF, opozarja, da bi napovedane carine ZDA na uvoz iz evropskih držav in drugi protekcionistični ukrepi lahko dolgoročno zavrli gospodarsko dejavnost in spremenili globalne dobavne verige.

Vladimir Putin je prejel vabilo Donalda Trumpa za sodelovanje v novo ustanovljenem odboru za mir v Gazi, ki ga podpira ZDA. Odbor naj bi nadzoroval povojno upravljanje in obnovo v Gazi. Medtem naj bi Putin izgubljal mednarodni vpliv, ker se njegovi zavezniki soočajo z izzivi.

Britanski premier Keir Starmer se je v zadnjih dneh soočil z močnimi pritiski glede svoje zunanjepolitične drže in notranjepolitičnih zakonodajnih načrtov. Poslanci in javnost mu očitajo nedoslednost pri zagovarjanju samoodločbe narodov, saj je obsodil grožnje Donalda Trumpa s carinami glede Grenlandije, obenem pa brez privolitve prebivalcev Mauritiusu odstopil otočje Chagos. Zaradi tega vprašanja je konservativno stranko zapustil in prestopil k Reform UK še en vidni član, Andrew Rosindell, ki je poudaril, da je obramba britanske suverenosti zanj ključna prioriteta. Na domačem prizorišču je bil Starmer prisiljen k umiku spornega dopolnila k zakonu Hillsborough, ki bi po mnenju kritikov in družin žrtev nesreč zaščitilo obveščevalne službe pred polno odgovornostjo. Vlada je dopolnilo umaknila tik pred napovedanim glasovanjem, da bi se izognila velikemu uporu lastnih poslancev. Zakon je bil prvotno zasnovan za preprečevanje prikrivanja dejstev s strani javnih organov po večjih nesrečah, kot sta bila tragedija na stadionu Hillsborough in napad v Manchestru. Medtem ko se britanska politika spopada z notranjimi razkoli, je igralec Steve Coogan ostro kritiziral stranko Reform UK in Nigela Faragea, češ da ogrožata človekove pravice in mednarodne standarde obnašanja. V tujini pa je v Bolgariji odstopil podpredsednik vlade Grozdan Karadjov, ki je dejal, da je odstop vlade posledica priznanja napak in arogance vladajoče večine, ki ni upoštevala mnenja opozicije in javnosti.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social izrazil močno nasprotovanje širitvi newyorške borze (NYSE) v Teksas. To potezo je označil za "neverjetno slabo" za New York.

Izraelska vlada je izrazila ostro nasprotovanje načrtu Bele hiše o ustanovitvi izvršnega odbora za nadzor nad območjem Gaze, ki naj bi deloval pod okriljem širšega "Mirovnega sveta" pod vodstvom Donalda Trumpa. Urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je sporočil, da napovedana pobuda ni bila usklajena z Izraelom in je v neposrednem nasprotju z državno politiko. Netanjahu je zunanjemu ministrstvu že naročil, naj stopi v stik z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom zaradi pojasnitve izraelskih ugovorov. Ameriški predsednik Donald Trump je v strukturo nadzornega organa vključil širok nabor mednarodnih akterjev, vključno z nekdanjim britanskim premierjem Tonyjem Blairom, direktorjem sklada Apollo Marcom Rowanom in predstavniki Katarja, Egipta ter Združenih arabskih emiratov. Posebno napetost povzroča povabilo turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, čemur Izrael kategorično nasprotuje. Poleg regionalnih sil je Trump k sodelovanju povabil tudi Grčijo in Ciper, kar nakazuje na širjenje kroga nadzornikov na države vzhodnega Sredozemlja. Struktura novega telesa, ki ga je Bela hiša razkrila v petek, vključuje tudi nekatere Trumpove najožje sodelavce, kot sta Jared Kushner in Steve Witkoff. Čeprav je v odbor vključen izraelski milijarder Yakir Gabay, v njem ni nobenega uradnega predstavnika izraelske vlade. Ameriška administracija vztraja, da bo odbor izvajal vizijo za povojno obnovo in upravo Gaze, kar pa se očitno spopada z izraelskimi načrti za popoln varnostni nadzor nad tem območjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto napovedal, da bo v naslednjih dveh tednih vložil tožbo proti banki JPMorgan Chase, ki jo obtožuje nepravilnega in neprimernega zapiranja njegovih bančnih računov po dogodkih na ameriškem Kapitolu 6. januarja 2021. Trump trdi, da je bila poteza banke politično motivirana, kar označuje kot t. i. »debanking«. Obenem je ostro zavrnil navedbe časnika Wall Street Journal, da naj bi izvršnemu direktorju omenjene banke Jamieju Dimonu ponudil položaj predsednika Federalnih rezerv (Fed), kar je označil za popolno neresnico. Trump je svoje načrte razkril na družbenem omrežju Truth Social, kjer je banko obtožil diskriminacije zaradi njegovih političnih prepričanj. Po njegovih navedbah naj bi ga dejanja banke prisilila v iskanje alternativnih finančnih rešitev, kar naj bi bil tudi eden izmed razlogov, da se je njegova družina začela zanimati za področje kriptovalut. Jamie Dimon in predstavniki banke JPMorgan Chase so obtožbe o političnem zapiranju računov že večkrat zavrnili in poudarili, da pri svojem poslovanju ne upoštevajo verske ali politične pripadnosti strank. Ta pravni spor se odvija v času zaostrenih odnosov med Trumpovo administracijo in osrednjimi finančnimi institucijami. Trump, ki je avgusta lani podpisal izvršni ukaz proti praksi »debankinga«, s tem stopnjuje pritisk na velike finančne korporacije, ki so po napadu na Kapitol leta 2021 omejile ali prekinile sodelovanje z njim. Napovedana tožba bi lahko osvetlila širša vprašanja o neodvisnosti finančnih institucij in njihovem vplivu na politično delovanje javnih osebnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih carin na uvoz iz osmih evropskih držav s 1. februarjem, ki se bodo povečale, če ne bo dosežen dogovor o prodaji Grenlandije. Nizozemski zunanji minister je Trumpovo grožnjo označil za izsiljevanje, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je izjavil, da ga nobena grožnja ne bo odvrnila. Ruski uradnik je posvaril Evropo, naj ne antagonizira Washingtona.

Premoženje svetovnih milijarderjev je v letu 2025 doseglo rekordne vrednosti, kar po navedbah nevladne organizacije Oxfam povečuje socialno neenakost in neposredno ogroža demokratično delovanje držav. Skupno premoženje več kot 3000 milijarderjev se je lani povzpelo na 18,3 bilijona dolarjev, kar predstavlja 16-odstotno povečanje na letni ravni oziroma kar 81-odstotno rast od leta 2020. Poročilo je bilo objavljeno ob začetku Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Generalni direktor Oxfam International Amitabh Behar je v poročilu poudaril, da ekonomske in politične neenakosti pospešujejo spodkopavanje človekovih pravic in varnosti. Organizacija posebej izpostavlja politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi po njihovih ocenah dodatno prispevala k utrjevanju moči najbogatejših in spodkopavala politične svobode. Behar opozarja, da koncentracija bogastva v rokah peščice posameznikov omogoča nesorazmeren vpliv na politične procese. Oxfam poziva k nujnim ukrepom za zmanjšanje neenakosti, saj trenutni trendi kažejo na hitro erozijo demokratičnih standardov. Razprava o teh vprašanjih bo ena izmed osrednjih tem srečanja svetovne elite v Švici, kjer bodo voditelji razpravljali o prihodnosti svetovnega gospodarstva in socialne stabilnosti v času naraščajočih geopolitičnih napetosti.

Televizijska mreža CBS je v nedeljo v oddaji 60 Minutes končno predvajala prispevek o načrtovanih deportacijah administracije Donalda Trumpa, ki je bil pred enim mesecem nepričakovano umaknjen s sporeda. Nenadna odpoved prvotnega predvajanja je sprožila ostre notranje spore zovtra uredništva CBS News in v javnosti podpihnila ugibanja o morebitnih političnih pritiskih na neodvisnost medijev. Prispevek se poglobljeno ukvarja z logističnimi in pravnimi vprašanji množičnih izgonov, ki jih napoveduje novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike. Odločitev o umiku oddaje pred mesecem dni je bila po nekaterih poročilih posledica nestrinjanja glede vsebine in tona poročanja, kar je vplivalo na ugled oddaje kot vodilnega vira preiskovalnega novinarstva. Nedeljska objava posodobljene različice prispevka predstavlja poskus pomiritve razmer v medijski hiši. Analitiki poudarjajo, da je vsebina prispevka ključna za razumevanje prihodnje migracijske politike ZDA. Poročilo razkriva načrte, ki bi lahko vplivali na milijone ljudi in povzročili obsežne družbene ter gospodarske posledice. Ponovna uvrstitev prispevka na spored kaže na visoko stopnjo javnega interesa za to tematiko v času predsedniške tranzicije.

Sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustem Umerov je po končanih dvodnevnih pogovorih z ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Floridi sporočil, da se bodo razprave o končanju vojne v Ukrajini nadaljevale prihodnji teden v švicarskem Davosu. Umerov je srečanja na Floridi označil za del procesa iskanja rešitve za konflikt z Rusijo, pri čemer se bo dialog preselil na Svetovni gospodarski forum. Delegacija, ki jo je pred tem vodil Kirilo Budanov, se je s ključnimi ameriškimi partnerji osredotočala na podrobnosti morebitnega mirovnega sporazuma. Pogovori na Floridi so predstavljali kritično fazo v usklajevanju stališč med Kijevom in prihajajočo ameriško administracijo, ki napoveduje hitrejše reševanje ukrajinskega vprašanja. Podrobnosti o vsebini sporazuma ostajajo zaupne, vendar so premiki v smeri Davosa znak intenziviranja diplomatskih prizadevanj. Svetovni gospodarski forum v Davosu bo tako služil kot naslednje prizorišče za širšo mednarodno razpravo o predlogih, ki so bili oblikovani v Miamiju. Ukrajinska stran si prizadeva zagotoviti stabilno podporo Zahoda tudi ob menjavi oblasti v Washingtonu, medtem ko se pritiski za dosego mirovne rešitve na mednarodnem parketu stopnjujejo.

Kitajski bruto domači proizvod (BDP) se je v letu 2025 povečal za pet odstotkov, s čimer je država dosegla zastavljeni letni cilj gospodarske rasti. Po podatkih kitajskega državnega statističnega urada (NBS) je obseg gospodarstva dosegel 140,19 bilijona juanov oziroma približno 20,12 bilijona ameriških dolarjev. Kljub doseženemu letnemu cilju podatki kažejo na upočasnitev v zadnjem četrtletju leta, ko se je rast znižala na 4,5 odstotka. Rezultati so v skladu s pričakovanji finančnih trgov, vendar hkrati opozarjajo na ohlajanje drugega največjega svetovnega gospodarstva ob koncu leta. Upočasnitev v zadnjih treh mesecih leta 2025 nakazuje na strukturne izzive, s katerimi se država spopada pri ohranjanju visoke dinamike rasti. Statistični urad je ob objavi poudaril, da je gospodarstvo ostalo stabilno kljub negotovim zunanjim dejavnikom. Analitiki ocenjujejo, da bo Kitajska za vzdrževanje podobne ravni rasti v prihodnje potrebovala dodatne spodbujevalne ukrepe. Medtem ko so sosednje države in nekateri hitro rastoči trgi v istem obdobju beležili še višje stopnje rasti, Kitajska ostaja ključni motor svetovne trgovine, njeni gospodarski rezultati pa neposredno vplivajo na globalne dobavne verige in cene surovin.