Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v času administracije Donalda Trumpa pred zveznim sodiščem zagovarjalo stališče, da Američani nimajo ustavne pravice do snemanja organov pregona. Vladni odvetnik Jeremy Newman se je pri tem skliceval na sodno prakso iz leta 2023 in trdil, da opazovanje ter snemanje policije ni jasno določena pravica po prvem amandmaju ameriške ustave. Spor se je razvil v okviru tožbe prebivalcev Minneapolisa proti agentom službe za priseljevanje in carine (ICE), ki naj bi brez utemeljenega razloga uporabili silo. Hkrati so v javnost prišle obremenilne informacije o visokem uslužbencu agencije ICE v Dallasu, Jamesu Josephu Roddnu. Preiskava neprofitnega medija Texas Observer je razkrila, da naj bi Rodden upravljal anonimni profil na družbenem omrežju X, preko katerega je širil ideje o prevladi belopolte rase, sovražni govor proti migrantom in hvalo Adolfu Hitlerju. Čeprav so trije člani kongresa zahtevali takojšnjo preiskavo in ukrepanje, naj bi Rodden po krajšem umiku s sodnih urnikov še vedno opravljal svoje delo. Ti dogodki odražajo širši trend zaostrovanja politik pod Trumpovo administracijo, ki vključujejo povečana pooblastila zveznim agentom in sporno retoriko glede priseljevanja. Medtem ko so nekatere stopnje ameriškega sodnega sistema v preteklosti že potrdile pravico do snemanja policije kot ključno za zagotavljanje odgovornosti javnih uslužbencev, trenutna stališča ministrstva za pravosodje nakazujejo na poskus omejevanja civilnega nadzora nad policijskim delom.

Ameriški predsednik Donald Trump je iranske protestnike javno pozval k zavzetju državnih institucij in stopnjevanju nemirov proti tamkajšnjim oblastem. Trump je svoje izjave podal na vojaškem letališču Andrews v bližini Washingtona, kjer je iransko vodstvo obenem pozval k humanemu ravnanju z udeleženci nemirov. Njegovi pozivi k neposrednemu prevzemu oblasti so v mednarodni skupnosti sprožili ostre odzive zaradi vmešavanja v notranje zadeve suverene države. Odziv Irana je bil hiter in formalen; stalni predstavnik Irana pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je generalnemu sekretarju Antoniu Guterresu in Varnostnemu svetu poslal uradno pismo. V njem je pozval k brezpogojni obsodbi ameriškega spodbujanja nasilja in groženj z uporabo sile. Iravani je poudaril, da tovrstna dejanja kršijo Ustanovno listino Združenih narodov in pomenijo nevarno vmešavanje v notranje zadeve Irana. Napetosti med državama se stopnjujejo, saj Trumpove izjave sledijo obdobju povečanih groženj in gospodarskih pritiskov na Teheran. Iranska diplomacija vztraja, da morajo odgovorne članice Varnostnega sveta izpolniti svoje dolžnosti in preprečiti nadaljnje podpihovanje konfliktov, ki bi lahko destabilizirali celotno regijo.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je v torek formalno odobrila prodajo procesorjev za umetno inteligenco H200 podjetja Nvidia na Kitajsko. Gre za drugi najzmogljivejši model čipov v ponudbi podjetja, ki bo kitajskim kupcem na voljo pod strogimi regulativnimi omejitvi. Po novih pravilih bodo morali čipi prestati testiranje v neodvisnem laboratoriju, ki bo preveril njihove tehnične zmogljivosti, preden bodo lahko zapustili Združene države Amerike. Regulativni okvir določa, da število čipov, izvoženih na Kitajsko, ne sme preseči 50 odstotkov celotne količine, ki je prodana ameriškim strankam. Poleg tega mora Nvidia pred vsako odobritvijo izvoza uradno potrditi, da so na ameriškem trgu zagotovljene zadostne zaloge za domače potrebe. Odločitev je v Washingtonu sprožila burne odzive med zagovorniki stroge politike do Kitajske, ki izražajo resne pomisleke glede nacionalne varnosti. Kljub sprostitvi ameriških omejitev pa se pojavljajo informacije, da namerava uradni Peking omejiti nakupe teh procesorjev. Kitajske oblasti naj bi domačim tehnološkim podjetjem naročile, naj nakupe čipov H200 omejijo le na nujne primere, kot so raziskovalni laboratoriji na univerzah. S tem se nadaljuje obdobje negotovosti v tehnološki trgovini med svetovnima velesilama, kjer se gospodarski interesi nenehno prepletajo z vprašanji varnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom po grožnjah z vojaškim posredovanjem, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Bela hiša je potrdila, da predsednik resno preučuje vojaške možnosti v podporo demonstrantom, medtem ko so Združene države Amerike po Trumpovih besedah vojaško pripravljene na ukrepanje. Kljub ostri retoriki so ameriški zakonodajalci v kongresu izrazili močan odpor do morebitne intervencije, saj opozarjajo, da bi takšno dejanje lahko kršilo ustavo in prineslo nasprotne učinke od želenih. Kitajska je ostro obsodila uporabo sile na Bližnjem vzhodu in poudarila pomen spoštovanja notranjih zadev suverenih držav. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je izrazila upanje, da bo iranska vlada stabilizirala razmere brez zunanjega vmešavanja. Analitiki medtem opozarjajo, da so dejanske vojaške možnosti ZDA omejene, saj se je število ameriških sil v regiji v zadnjih mesecih zmanjšalo, zgodovina preteklih intervencij pa ne vliva zaupanja v uspeh morebitne nove operacije. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele že v letu 2025 z grožnjami o uničenju iranske jedrske infrastrukture. Napovedano posredovanje bi lahko povzročilo širšo regionalno nestabilnost, še posebej ker v ameriški politiki ni enotnosti glede legitimnosti uporabe sile brez predhodne odobritve kongresa. Situacija ostaja negotova, medtem ko se mednarodna skupnost sprašuje o verodostojnosti Trumpovih napovedi o pomoči protestnikom.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal in uveljavil nove carinske ukrepe, uperjene proti državam, ki ohranjajo trgovinske odnose z Iranom. V prizadevanju za povečanje pritiska na teheranški režim je Trump določil 25-odstotne carine, ki bodo po njegovih navedbah močno vplivale na ključne trgovinske partnerice Irana, vključno s Kitajsko in Turčijo. Odločitev je v svetovni javnosti sprožila ugibanja o odzivih teh držav, medtem ko se napetosti na Bližnjem vzhodu stopnjujejo. Obenem so izjave ameriškega predsednika o podpori iranskim protestnikom in napovedi pomoči povzročile pretrese na svetovnih naftnih trgih. Cene nafte so se v torek po zaključku trgovanja zvišale za več kot dva odstotka, saj so se okrepili strahovi pred morebitno prekinitvijo iranskega izvoza surove nafte. Ta negotovost je v očeh vlagateljev prevladala nad drugimi tržnimi dejavniki, kar kaže na visoko občutljivost energetskega sektorja na Trumpovo zunanjo politiko. Uveljavitev carin na blago iz držav, ki trgujejo z Iranom, predstavlja zaostrovanje ameriške sankcijske politike, ki bi lahko vodilo do novih trgovinskih sporov med Washingtonom in Pekingom. Kitajska, ki velja za eno največjih uvoznic iranske nafte, bi lahko bila ob morebitnem 45-odstotnem povišanju carin na svoje izdelke prisiljena v povračilne ukrepe. Administracija ZDA s temi potezami utrjuje svojo strategijo gospodarske izolacije Irana, hkrati pa vpliva na stabilnost mednarodne trgovine.

Cena zlata je v ponedeljek, 12. januarja 2026, dosegla novo rekordno vrednost nad 4.560 dolarji za unčo, medtem ko so se na svetovnih trgih okrepili strahovi glede neodvisnosti ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Do pretresa je prišlo po razkritju predsednika Feda Jeroma Powlla, da je ministrstvo za pravosodje ZDA proti njemu sprožilo kazensko preiskavo. Powell je dejanje označil za pretvezo administracije predsednika Donalda Trumpa, s katero želi Bela hiša izvajati pritisk na centralno banko za znižanje obrestnih mer. Napetosti so sprožile val prodaj ameriškega dolarja in delnic, investitorji pa so varno zatočišče poiskali v plemenitih kovinah, kjer je srebro zabeležilo še večjo rast. Na deviznih trgih se je ameriški dolar znašel pod pritiskom v primerjavi z večino svetovnih valut, kar je med drugim okrepilo novozelandski dolar. Ta je pridobil na vrednosti tudi zaradi ugodnih domačih gospodarskih kazalnikov, saj je poslovno zaupanje na Novi Zelandiji doseglo najvišjo raven v zadnjem desetletju. Analitiki dogajanje opisujejo kot ponoven zagon strategije "Sell America", saj politizacija centralne banke neposredno spodkopava njeno kredibilnost v boju proti inflaciji in stabilnost celotnega ameriškega finančnega sistema. Kljub trenutnim pretresom so nekateri analitiki, kot so tisti pri banki BBH, mnenja, da bi se dolar kratkoročno lahko stabiliziral, če bodo prihajajoči podatki o inflaciji in trgu dela v ZDA ostali močni. Vendar pa dolgoročne napovedi za plemenite kovine ostajajo izrazito optimistične; nekateri strokovnjaki predvidevajo, da bi zlato do leta 2026 lahko doseglo celo vrednost 6.000 dolarjev za unčo, če se bo institucionalno tveganje v Združenih državah Amerike stopnjevalo. Razmere dodatno zaostrujejo nemiri v Iranu, ki vnašajo dodatno negotovost na energetske in kapitalske trge.

Ameriški predsednik Donald Trump je med govorom v Detroit Economic Clubu napovedal, da bo njegova administracija 1. februarja ustavila vsa zvezna izplačila mestom zatočiščem in zveznim državam, ki takšna mesta gostijo. Kot razlog za ta ukrep je navedel politike, ki omejujejo sodelovanje lokalnih oblasti z zveznimi organi za priseljevanje, kar po njegovih besedah spodbuja kriminal in ščiti prestopnike na račun ameriških državljanov. Ukrep bo neposredno vplival na mesta, kot so Chicago, New York in Los Angeles, ter na dvanajst zveznih držav, ki jih je ministrstvo za pravosodje identificiralo kot nekooperativne. Napovedana zamrznitev sredstev predstavlja stopnjevanje pritiska na demokratske voditelje, ki vztrajajo pri zaščiti pravic migrantov brez urejenega statusa. Župan Chicaga Brandon Johnson se je na grožnje že odzval in poudaril, da gre za nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za kaznovanje mest, ki ne sledijo njegovi strogi imigracijski agendi. Trump je ob tem napovedal tudi gospodarske ukrepe, vključno z omejitvijo obrestnih mer na kreditnih karticah na največ 10 odstotkov. Pravni strokovnjaki pričakujejo, da bodo napovedani ukrepi sprožili val tožb, saj so zvezna sodišča v preteklosti že blokirala podobne poskuse Trumpove administracije. Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Pam Bondi je ob tem potrdilo pripravljenost na sodne bitke, s katerimi želijo odpraviti lokalne zakone, ki po njihovem mnenju ogrožajo varnost državljanov. V preteklosti je skupaj 66 mest že uspešno tožilo administracijo zaradi podobnih groženj s finančnimi sankcijami.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je prek uradnih kanalov Bele hiše napovedala konec domnevne »vojne proti beljakovinam«, kar je del širše pobude za izboljšanje zdravja državljanov pod sloganom »Naredimo Ameriko ponovno zdravo« (MAHA). Ministrstvo za zdravje in ministrstvo za kmetijstvo sta pod vodstvom Roberta F. Kennedyja mlajšega uvedla nove prehranske smernice, ki v nasprotju s prejšnjimi priporočili močno poudarjajo vnos rdečega mesa, polnomastnih mlečnih izdelkov in nasičenih maščob, medtem ko so polnozrnata žita potisnjena v ozadje. Nova vizualna podoba prehranske piramide je obrnjena, saj na vrh postavlja beljakovine živalskega izvora, kar predstavlja korenit odklon od desetletja trajajočega znanstvenega konsenza o zdravi prehrani. Smernice zdaj priporočajo od 1,2 do 1,6 grama beljakovin na kilogram telesne teže dnevno in sproščajo omejitve pri uživanju alkoholnih pijač. Čeprav so navodila za posameznike prostovoljna, bodo neposredno vplivala na sestavo obrokov v javnih šolah, vojaških bazah in drugih zveznih ustanovah. Objava na družbenih omrežjih, ki vključuje dramatizirano fotografijo Kennedyja in trditev o koncu vojne, ki je javnost pred tem ni poznala, je sprožila val posmeha in zmedo med strokovnjaki ter uporabniki spleta. Kritiki opozarjajo, da gre za ideološki projekt, ki bolj kot javnemu zdravju služi političnemu distanciranju od preteklih demokratskih administracij in promociji določenih kmetijskih panog, medtem ko vlada trdi, da le popravlja pretekle zmote glede škodljivosti naravnih maščob.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za medije na vojaškem letališču Andrews kritiziral Grenlandijo zaradi njene nepripravljenosti, da bi postala del Združenih držav Amerike. Trump je stališče prebivalcev in lokalnih oblasti, ki si želijo ohraniti avtonomni status znotraj Kraljevine Danske, označil za njihovo lastno težavo. Odziv je sledil izjavi grenlandskega premierja Jens-Frederika Nielsena, ki je jasno zavrnil možnost ameriške jurisdikcije nad otokom. Ameriški predsednik je premierju Nielsenu zagrozil z resnimi težavami zaradi njegove naklonjenosti Danski. Medtem ko lokalne oblasti poudarjajo pomen suverenosti in zgodovinskih vezi z Evropo, se v ameriškem kongresu že pojavljajo predlogi zakonov, ki bi omogočili aneksijo otoka. Zagovorniki te poteze v Washingtonu poudarjajo predvsem pomen arktične varnosti in strateško lokacijo Grenlandije v severnem Atlantiku. Napetosti med Washingtonom in Nuukom odražajo širša prizadevanja ZDA za krepitev vpliva v arktični regiji, kjer se interesi velesil vse pogosteje križajo. Kljub ostrim besedam ameriškega predsednika grenlandska stran ostaja pri svojem stališču, da otok ni na prodaj in da bodo o svoji prihodnosti odločali sami v okviru obstoječih ustavnih povezav z Dansko.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med torkovim obiskom Fordove tovarne v Dearbornu v zvezni državi Michigan zapletel v oster besedni spopad z enim izmed zaposlenih. Incident, ki so ga ujele kamere, se je zgodil na montažni liniji za model F-150, ko je delavec TJ Sabula z dvignjenega podesta proti predsedniku zavpil obtožbo, da je "zaščitnik pedofilov". Trump se je na provokacijo odzval z neprimerno gesto in moškemu pokazal sredinec, kar je kasneje potrdilo več videoposnetkov, ki so zaokrožili po družbenih omrežjih. Bela hiša je predsednikovo dejanje branila kot primeren in nedvoumen odziv na žalitve, medtem ko je vodstvo podjetja Ford Motor Company izdalo uradno izjavo glede dogodka. Delavca, sicer člana sindikata United Auto Workers (UAW), so po incidentu začasno suspendirali. Dogodek je sprožil buren odziv v javnosti in na političnem prizorišču, pri čemer je guverner Kalifornije Gavin Newsom javno vprašal, ali so obtožbe pri predsedniku morda zadele občutljivo točko. Napetosti med obiskom odražajo širši politični pritisk, pod katerim se nahaja Trump zaradi svojih domnevnih povezav s pokojnim Jeffreyjem Epsteinom. Predsednik je v zadnjem obdobju sprožil več pravnih postopkov proti medijem, ki so poročali o teh povezavah, incident v tovarni pa kaže na neposreden prenos teh kontroverz v javno komunikacijo z volilno bazo in delavskim razredom.

V torek popoldne se je v Detroitu zbralo več sto protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje obisku predsednika Donalda Trumpa. Demonstracije so potekale pred igralnico MotorCity Casino, kjer je imel Trump načrtovan govor pred člani detroitskega gospodarskega kluba. Protestniki so med pohodom in zborovanjem v bližini središča mesta izražali odpor proti predsednikovi politiki in delovanju službe za priseljevanje in carine (ICE). Med dogodkom je prišlo do napetosti med protestniki, policijo in podporniki predsednika, kar so nekateri udeleženci opisali kot zastrašujoče. Detroitska policija je zaradi neupoštevanja ukazov uradnih oseb pridržala dva demonstranta. Po navedbah policijskih virov sta bila oba kršitelja kaznovana z globo in kasneje izpuščena na prostost. Skupine protestnikov, ki jih je bilo po ocenah več sto, so s seboj prinesle transparente in vzklikale gesla proti aktualni administraciji. Kljub aretacijam in sporadičnim spopadom z organi pregona so organizatorji poudarili, da je bil cilj dogodka jasno pokazati nestrinjanje z gospodarsko in migracijsko politiko, ki jo je Trump zagovarjal v svojem nagovoru gospodarski eliti.

V Iranu se stopnjujejo nemiri, saj državne varnostne sile s krvavim zatiranjem protestov povzročajo vse večje število žrtev. Po podatkih ameriških organizacij za človekove pravice je v spopadih umrlo že več kot 2500 ljudi, nekatera poročila pa nakazujejo, da bi število žrtev lahko doseglo celo 20.000. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je zaradi razmer v državi pozvala svoje državljane k takojšnjemu umiku iz Irana, hkrati pa je Trump javno spodbudil iranske protestnike k nadaljevanju upora in napovedal, da je pomoč že na poti. Evropska unija in Italija sta ostro obsodili ravnanje teheranskega režima, pri čemer je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala uvedbo novih sankcij proti odgovornim za nasilje. Mednarodna skupnost izraža ogorčenje nad grožnjami z usmrtitvami ujetih demonstrantov. Trump je v televizijskem intervjuju poudaril, da bodo Združene države Amerike odgovorile z izjemno močjo, če bo Iran začel izvajati smrtne kazni z obešanjem, ter dodal, da je njegov končni cilj v tem konfliktu zmaga. Kljub zaostrovanju retorike se ameriški vojaški vrh sooča z omejenimi možnostmi za neposredno posredovanje, saj senatni odbori zahtevajo jasne cilje morebitne operacije. Katar je ob tem opozoril na tveganje širšega regionalnega spopada, če bi ZDA izvedle zračne napade. Medtem ko iranske oblasti trdijo, da imajo razmere pod nadzorom, se protesti po državi nadaljujejo, razmere pa ostajajo na robu popolnega zloma nadzora nad državo.

Veleposlanik Irana pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je generalnemu sekretarju Antoniu Guterresu in Varnostnemu svetu poslal uradno pritožbo, v kateri zahteva obsodbo vmešavanja Washingtona v notranje zadeve Teherana. Iran obtožuje Združene države Amerike in Izrael izvajanja subverzivnih dejavnosti ter spodbujanja protivladnih protestov, kar Teheran označuje za neposreden napad na svojo suverenost. Iranski predstavnik je v pismu poudaril, da izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa predstavljajo nedopustno vmešavanje v politiko države. Rusko zunanje ministrstvo se je odzvalo s podporo iranskemu stališču. Tiskovna predstavnica Marija Zaharova je Evropsko unijo in zahodne države obtožila cinizma, saj naj bi pod krinko zaščite svobode izražanja dejansko podpirale poskuse upora in izvajale nezakonit pritisk na Iran. Po njenih besedah Zahod s svojo politiko sankcij in javno podporo protestnikom sistematično ruši določila mednarodnega prava. Dogajanje v New Yorku spremljajo poročila o stopnjevanju napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer so nekatere arabske države in Izrael domnevno zaprosili Združene države Amerike za previdnost pri morebitnih vojaških akcijah. Predsednik Trump je medtem napovedal, da bo pomoč udeležencem protestov v Iranu vključevala predvsem ekonomske ukrepe, kar v Teheranu interpretirajo kot nadaljnjo destabilizacijo države.

Iranske oblasti so se na obsežne protivladne proteste, ki so zajeli državo, odzvale s stopnjevanjem nasilja in represivnimi ukrepi. Po poročanju tujih medijev in navedbah nevladnih organizacij so varnostne sile povzročile ogromno število žrtev; nekateri viri ocenjujejo, da je življenje izgubilo med 2.000 in celo 12.000 ljudi. Čeprav se uradne številke razlikujejo, agencija HRANA poroča o vsaj 2.003 potrjenih smrtnih žrtvah, med katerimi je 1.850 protestnikov in 135 pripadnikov varnostnih sil, kar predstavlja najbolj smrtonosne nemire po islamski revoluciji leta 1979. Poleg neposredne uporabe sile teheranski režim uporablja tudi psihološke in tehnološke metode za zadušitev upora. Aktivisti opozarjajo na javno predvajanje skoraj stotih videoposnetkov domnevnih priznanj protestnikov, ki so bili po mnenju organizacij za človekove pravice pridobljeni z mučenjem in prisilo. Država je prav tako uvedla strogo blokado spleta, da bi preprečila širjenje informacij o dogajanju v svet, vendar posamezniki z uporabo satelitskega omrežja Starlink Elona Muska še vedno uspevajo vzpostavljati komunikacijske poti. Zaradi stopnjevanja nasilja so Združene države Amerike proti Iranu uvedle dodatne carine in sankcije, kar neposredno vpliva na gospodarske odnose med Kitajsko in Iranom. Washington s temi ukrepi stopnjuje pritisk na Teheran, hkrati pa mednarodna skupnost opozarja na humanitarno krizo in sistematične kršitve človekovih pravic. Dogajanje v Iranu, ki so ga prvotno sprožile gospodarske težave, se je sprevrglo v vsesplošen upor proti političnemu vrhu, ki na zahteve ljudstva odgovarja z vojaško silo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek napovedal, da bodo Združene države Amerike ukrepale "na zelo močan način", če bo iranski režim začel usmrtiti protestnike, ki so bili aretirani med nedavnimi nemiri v državi. Trump je prek družbenih omrežij spodbudil iransko ljudstvo k spremembi oblasti in zagotovil, da je ameriška pomoč na poti. Odziv sledi napovedim iranskega tožilstva, da bodo nekaterim pridržanim sodili zaradi obtožbe "moharebeh" oziroma vojne proti Bogu, kar v islamski republiki pomeni neposredno grožnjo s smrtno kaznijo. Teheran je v uradnem odzivu prek svoje misije pri Združenih narodih obtožil Washington, da namerno spodbuja kaos in uporablja usodo protestnikov kot pretvezo za neposredno vojaško posredovanje. Iranska stran trdi, da so nemiri v državi orkestrirani s strani tujih sil z namenom zamenjave režima, ter dodaja, da so ameriške grožnje del že videnega načrta, ki v preteklosti ni obrodil sadov. Po podatkih nekaterih nevladnih organizacij naj bi bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih že več tisoč ljudi. Bela hiša se trenutno sooča z dilemo glede obsega morebitne vojaške operacije. Razprave v Washingtonu tečejo v smeri določitve končnega cilja – ali bi bil namen posredovanja popolna odstranitev verskega vodstva, uničenje represivnega aparata ali zgolj pritisk na Teheran, da popusti pri vprašanju jedrskega programa. Medtem ko napetosti naraščajo, mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja možnost novega velikega konflikta na Bližnjem vzhodu.

Združene države Amerike in Indija bodo v torek, 13. januarja, obnovile pogajanja o trgovini, je ob nastopu funkcije v New Delhiju potrdil novi ameriški veleposlanik Sergio Gor. Srečanje prihaja v času povečanih napetosti, potem ko so lanska pogajanja propadla, kar je povzročilo padec vrednosti indijske rupije na rekordno nizko raven in vneslo negotovost med vlagatelje. Veleposlanik Gor je poudaril, da sta državi aktivno vključeni v iskanje rešitev, kljub temu da so ZDA lani avgusta podvojile carine na indijsko blago na 50 odstotkov. Poleg trgovinskih tarif bodo pogovori vključevali tudi vprašanja varnosti, boja proti terorizmu, energetike in tehnologije. Posebna pozornost bo namenjena pobudi Pax Silica, v katero namerava Washington prihodnji mesec povabiti Indijo. Gre za projekt pod vodstvom ZDA, katerega cilj je vzpostavitev stabilne dobavne verige za silicij, od ključnih mineralov do polprevodnikov in umetne inteligence. Gor je ob tem izpostavil trdne odnose med predsednikom Trumpom in premierjem Modijem kot temelj za reševanje odprtih vprašanj. Indijski minister za trgovino Piyush Goyal je medtem potrdil, da vzporedno z ameriškimi pogovori v sklepno fazo stopajo tudi pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu z Evropsko unijo. Indija si prizadeva za ničelne carine v delovno intenzivnih sektorjih, kot so tekstilna industrija, usnjarstvo in draguljarstvo. Kljub lanskemu zaostrovanju, ko so ZDA uvedle kazenske 25-odstotne carine zaradi indijskega nakupa ruske nafte, obe strani zdaj kažeta pripravljenost na kompromis in integracijo indijske industrije v svetovne dobavne verige.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je v uradnem pismu Varnostnemu svetu obtožil ameriškega predsednika Donalda Trumpa neposrednega spodbujanja politične nestabilnosti in nasilja v Iranu. Teheran trdi, da Trumpova retorika in pozivi Irancem k zavzetju državnih institucij neposredno ogrožajo suverenost, ozemeljsko celovitost in nacionalno varnost islamske republike. Po mnenju iranske strani so tovrstne izjave dokaz o vmešavanju v notranje zadeve države. Iravani je v pismu poudaril, da Združene države Amerike in Izrael nosita polno odgovornost za morebitne žrtve in stopnjevanje napetosti v regiji. Obtožbe so sledile Trumpovim objavam na družbenih omrežjih, v katerih je slednji spodbudil iranske državljane k prevzemu nadzora nad ključnimi institucijami ter obljubil prihod ameriške pomoči. Iranski uradniki te izjave interpretirajo kot poskus državnega udara pod pokroviteljstvom tujih sil. Odnosi med Washingtonom in Teheranom ostajajo izjemno napeti, saj se obtožbe o destabilizaciji prepletajo s preteklimi vojaškimi operacijami in obveščevalnimi incidenti. Iran vztraja, da ameriška podpora izraelskim dejavnostim v regiji še dodatno zaostruje varnostne razmere, medtem ko Trumpova administracija uporablja vse ostrejšo retoriko proti trenutnemu iranskemu režimu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za New York Times razkril, da obžaluje svojo odločitev, da po porazu na predsedniških volitvah leta 2020 Nacionalni gardi ni ukazal zasega volilnih skrinjic in naprav v ključnih zveznih državah. Kljub dvomom o usposobljenosti garde za izvedbo takšne operacije, Trump vztraja pri svojih neutemeljenih trditvah o prirejenih rezultatih volitev. Ta izjava prihaja v času, ko se republikanska stranka v predstavniškem domu sooča z močno oslabljeno večino zaradi številnih upokojitev, odstopov in smrti poslancev, kar ogroža zakonodajno agendo njegove administracije. Hkrati javnomnenjske raziskave kažejo na pomemben premik v ameriškem volilnem telesu, saj prvič večina volivcev podpira ukinitev agencije za priseljevanje in carine (ICE). Sprememba razpoloženja javnosti je posledica odmevnega incidenta v Minneapolisu, kjer je uslužbenec agencije ICE smrtno ustrelil mater treh otrok. Po podatkih ankete Economist/YouGov ukinitev agencije sedaj podpira 46 odstotkov vprašanih, kar predstavlja znatno povečanje v primerjavi s preteklimi leti. Notranja dinamika v republikanski stranki se dodatno zapleta, saj se večina v spodnjem domu kongresa zmanjšuje na razmerje 218 proti 213. Zaradi odhoda poslancev, kot sta bila Marjorie Taylor Greene in nedavno preminuli Doug LaMalfa, ima predsednik predstavniškega doma Mike Johnson zelo malo manevrskega prostora pri strankarskem glasovanju. Politična negotovost v Washingtonu tako narašča, medtem ko Trumpov nepredvidljiv slog vladanja še naprej sproža vprašanja o prihodnji stabilnosti ameriških demokratičnih institucij in zavezništev.

Vrh iranskih oblasti je v pismu Varnostnemu svetu Združenih narodov ostro obsodil ravnanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi z javnimi pozivi neposredno spodbujal nasilje in politično destabilizacijo v državi. Veleposlanik Amir Saeid Iravani je poudaril, da Združene države Amerike in Izrael nosita neposredno odgovornost za smrtne žrtve med civilisti, predvsem med mladimi, ki sodelujejo v zadnjem valu množičnih protestov. Teheran trdi, da Trumpova retorika na družbenih omrežjih krši temeljna načela mednarodnega prava in ogroža suverenost države. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem napovedal odločno ukrepanje v primeru, da bodo iranske oblasti začele z usmrtitvami pridržanih demonstrantov. Čeprav Trump ni izključil možnosti vojaškega posredovanja, poročila nekaterih ameriških medijev nakazujejo, da ZDA trenutno v regiji nimajo zadostnih zmogljivosti za izvedbo obsežne vojaške operacije. Kljub temu je ameriško zunanje ministrstvo svoje državljane pozvalo, naj zaradi nevarnih razmer nemudoma zapustijo iransko ozemlje, saj se diplomatski odnosi med državama še naprej zaostrujejo. Po navedbah nevladnih organizacij s sedežem v ZDA je število smrtnih žrtev v zadnjih dveh tednih naraslo na več kot 2500, medtem ko naj bi bilo pridržanih že čez 18.000 ljudi. Izrael in nekatere arabske države so Washington domnevno pozvali k začasni zadržanosti pri vojaških napadih, saj menijo, da bi bil učinek sile večji šele ob dodatni notranji destabilizaciji iranskega režima. Iranski predstavniki so v pismu Generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu Varnostni svet pozvali, naj prepreči nadaljnje ameriške agresivne dejavnosti.

Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je v letu 2025 preklicalo več kot 100.000 vizumov tujim državljanom, kar predstavlja rekordno število v okviru okrepljenega nadzora nad priseljevanjem. Med preklicanimi dovoljenji je bilo približno 8.000 študentskih vizumov in 2.500 vizumov za strokovne delavce, medtem ko je večina ukrepov doletela poslovneže in turiste, ki so prekoračili dovoljeni čas bivanja v državi. Ta številka več kot podvojuje podatke iz leta 2024, ko je bilo pod vodstvom Joeja Bidna preklicanih približno 40.000 vizumov. Zunanje ministrstvo pod vodstvom Marca Rubia je poudarilo, da so bili ukrepi usmerjeni predvsem proti posameznikom, ki predstavljajo tveganje za javno varnost ali nacionalno varnost, vključno s tistimi, ki so imeli težave z ameriškimi organi pregona zaradi kriminalnih dejavnosti. Nekateri študenti in strokovni delavci, ki so jim odvzeli vizume, so po navedbah uradnih virov že izgubili svoj zakoniti status v državi. Administracija napoveduje, da bo s tovrstnimi deportacijami nadaljevala v okviru politike zagotavljanja varnosti ameriških državljanov. Napovedani ukrepi vključujejo tudi strožje preverjanje vseh trenutnih imetnikov vizumov, kar nakazuje na sistemski premik v ameriški migracijski politiki. Marco Rubio je v uradni izjavi potrdil, da bo prednostna naloga administracije zaščita naroda pred tujimi državljani, ki so kršili zakonodajo ali pogoje bivanja. Gre za enega najobsežnejših valov preklicov vizumov v moderni zgodovini ZDA, kar neposredno vpliva na globalno mobilnost in mednarodno delovno silo.

Indeksi na newyorških borzah so se v ponedeljek po začetnem padcu stabilizirali in trgovanje zaključili z rahlo rastjo, potem ko so vlagatelji predelali novico o stopnjevanju napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in ameriško centralno banko (Federal Reserve). Glavni razlog za negotovost na trgu je bila objava predsednika zveznih rezerv Jeroma Powlla, ki je potrdil, da je v nedeljo zvečer prejel sodni poziv ministrstva za pravosodje. Ta poteza je ponovno sprožila resne pomisleke glede neodvisnosti osrednje finančne institucije v Združenih državah Amerike. Trgovanje se je začelo v negativnem območju, saj so se delnice pocenile neposredno po novih napadih Trumpove vlade na centralno banko. Vlagatelji so v petek sicer dosegli rekordne vrednosti, vendar je politični pritisk na Powlla povzročil začasno razprodajo. Analitiki opozarjajo, da bi lahko neposredni posegi izvršne oblasti v denarno politiko dolgoročno zamajali zaupanje v stabilnost ameriškega finančnega sistema, kar se odraža v previdnem ravnanju upravljavcev premoženja. Kljub političnim pretresom so se borzni indeksi do konca dneva uspeli okrevati, kar kaže na določeno mero odpornosti trga, čeprav vprašanje prihodnjega statusa Jeroma Powlla ostaja odprto. Poročilo o sodnem pozivu prihaja v času, ko se odnosi med Belo hišo in zveznimi rezervami že dlje časa zaostrujejo zaradi nestrinjanja glede obrestnih mer in gospodarske usmeritve države. Negotovost glede neodvisnosti centralne banke bo verjetno še naprej vplivala na volatilnost v prihodnjih trgovalnih dneh.

Ameriški predsednik Donald Trump je med uradnim obiskom Fordove tovarne z iztegnjenim sredincem odgovoril na verbalne napade enega izmed delavcev. Do incidenta je prišlo, ko je neimenovani posameznik predsednika glasno obtožil, da ščiti pedofile, kar se po vsej verjetnosti nanaša na aktualne polemike v zvezi s primerom Jeffreyja Epsteina. Trump se je na žalitve odzval nemudoma in s kretnjo, ki so jo ujeli prisotni mediji. Tiskovni predstavnik Bele hiše je predsednikov odziv označil za primeren in nedvoumen, s čimer je podprl Trumpovo neposredno komunikacijo z nasprotniki. Kljub uradni obrambi dejanja so kritiki v ameriški javnosti izpostavili, da takšna raven komunikacije ne pritiče funkciji predsednika države. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med administracijo in določenimi deli delavskega razreda v avtomobilski industriji. Dogodek odraža stopnjevanje polarizacije v ameriški družbi, kjer so neposredni in vulgarni obračuni med politiki in državljani postali pogostejši. Trumpova ekipa dogodek izkorišča za utrjevanje podobe predsednika, ki se ne boji nasprotovati kritikom, medtem ko nasprotniki opozarjajo na spodkopavanje ugleda državnih institucij. Povezava s primerom Epstein dodatno obremenjuje predsednikov javni podoba v luči preteklih preiskav.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v obsežnem intervjuju za časnik The New York Times poudaril, da antisemitizem nima mesta v republikanski stranki ali gibanju MAGA. Trump je dejal, da stranka ne potrebuje ljudi s takšnimi stališči in da bi morali republikanski voditelji odločno obsoditi tiste, ki spodbujajo sovraštvo do Judov. Ob tem se je označil za najmanj antisemitsko osebo v zgodovini in izpostavil svojo vlogo kot najboljšega ameriškega predsednika za Izrael. Kljub njegovim izjavam so se v javnosti pojavili kritični odzivi, ki opozarjajo na porast antisemitizma v desničarskih krogih in pretekla dejanja, ki so v nasprotju s sedanjimi trditvami. Kritiki so med drugim izpostavili Trumpovo srečanje z Nickom Fuentesom, znanim teoretikom zarot in zanikalcem holokavsta, na njegovem posestvu Mar-a-Lago, čeprav je Trump kasneje trdil, da Fuentesa ni poznal. Trump je za vzpon antisemitizma v Združenih državah Amerike obtožil nekdanjega predsednika Baracka Obamo, kar je v intervjuju opisal kot šokanten pojav. Njegovi komentarji so prišli v času povečanih napetosti znotraj stranke glede vprašanja nestrpnosti, kjer so bili mnogi mnenja, da je bil Trumpov glas v tej razpravi predolgo odsoten.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval retoriko proti Teheranu in napovedal odločno ukrepanje Združenih držav Amerike v primeru usmrtitev iranskih protestnikov. Trump je v izjavah za javnost izrazil neposredno podporo protivladnim demonstracijam, ki pretresajo Islamsko republiko, ter opozoril iransko vodstvo, da bodo morebitne brutalne usmrtitve civilistov sprožile silovit ameriški odgovor. Po poročanju tujih medijev Washington resno preučuje različne vojaške in ekonomske ukrepe. Administracija v Washingtonu poleg neposrednih groženj z vojaško silo uvaja tudi ostre gospodarske pritiske. Predsednik Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za vse države, ki bodo nadaljevale trgovinsko sodelovanje z Iranom, s čimer želi Teheran še bolj osamiti na mednarodnem prizorišču. Svetovalci naj bi predsedniku sicer svetovali previdnost pri neposrednih napadih, vendar Trump ostaja pri stališču, da so vojaške možnosti, vključno s ciljanjem objektov v Teheranu, še vedno na mizi. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, saj ZDA aktivno podpirajo uporniško gibanje znotraj Irana. Poleg obljubljene humanitarne in tehnološke pomoči protestnikom, ki vključuje tudi zagotavljanje satelitskih komunikacij, Trumpov pristop nakazuje na možno spremembo režima v Teheranu. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z obsodbo vmešavanja v notranje zadeve, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja možnost novega vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu.

Ameriški urad za priseljevanje in carine (ICE) je na Long Islandu pridržal Rafaela Andresa Rubia Bohorqueza, uslužbenca mestnega sveta New Yorka, kar je sprožilo oster odziv lokalnih oblasti in ulične proteste. Pridržanje se je zgodilo med rutinskim terminom za urejanje priseljenskega statusa, kar so mestni uradniki označili za nedopusten poseg zvezne oblasti. Župan Zohran Mamdani je dejanje označil za napad na demokracijo in mestne vrednote ter pozval k takojšnji izpustitvi uslužbenca. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je aretacijo opravičilo z navedbami, da Rubio Bohorquez v državi biva nezakonito, saj naj bi leta 2017 prekoračil turistični vizum. Pomočnica sekretarja DHS Tricia McLaughlin je ob tem dodala, da ima pridržani, ki prihaja iz Venezuele, domnevno kriminalno preteklost, vključno z aretacijo zaradi napada. Na drugi strani podporniki in pravni zastopniki trdijo, da gre za prosilca za azil, ki je postal tarča strožje priseljenske politike Trumpove administracije. Incident je dodatno zaostril odnose med New Yorkom, ki ohranja status mesta zatočišča, in zvezno vlado. V torek so se pred pridržalnim centrom na Manhattnu zbrali protestniki, ki nasprotujejo ukrepom zveznih organov. Dogodek odraža širši konflikt glede izvajanja imigracijske zakonodaje, ki se je stopnjeval po večkratnih pravnih sporih med zvezno administracijo in vodstvom največjega ameriškega mesta.

V Minneapolisu v ameriški zvezni državi Minnesota so se pretekli konec tedna močno stopnjevale napetosti med protestniki in zveznimi agenti po usodni ustrelitvi 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je zaradi razširjenih nemirov na območje napotilo dodatne enote, medtem ko je zvezna vlada prevzela preiskavo incidenta. Medtem ko se zvezne operacije nadaljujejo z dodatnimi aretacijami, je ameriški predsednik Donald Trump sprožil dodatne polemike z izjavami o morebitni imuniteti za vpletenega uslužbenca. Protestniki so se na ulicah neposredno spopadli z agenti ICE, zvezna država Minnesota pa se je na dogajanje odzvala s sprožitvijo tožbe proti predsedniku Trumpu in njegovi administraciji. Lokalna skupnost in aktivisti zahtevajo polno odgovornost za smrt civilistke, vendar pa se zvezna prisotnost na terenu le še krepi. Razmere v mestu ostajajo nestabilne, saj so posnetki s terena razkrili številne fizične obračune med protestniki in zveznimi organi pregona. Dogajanje v Minneapolisu odseva širšo krizo nadzora nad zveznimi agencijami, na kar je opozorila tudi kongresnica Ilhan Omar. Kritiki opozarjajo, da so zvezne operacije v mestu povzročile nepotrebno nasilje in kršitve državljanskih pravic, medtem ko administracija vztraja pri potrebi po zaščiti zveznih uslužbencev in vzpostavitvi javnega reda. Primer Renee Nicole Good je tako postal nov mejnik v razpravi o pooblastilih službe ICE in uporabi smrtonosne sile pri zveznih operacijah.

Zvezno tožilstvo v Washingtonu je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeromu Powellu zaradi več milijard dolarjev vrednega projekta prenove sedeža banke. Po navedbah ameriških medijev, vključno s časnikom The New York Times, preiskovalci ugotavljajo, ali je Powell namerno zavajal kongres glede obsega in stroškov omenjene prenove. Centralna banka je v nedeljo zvečer potrdila obstoj preiskave, ki jo vodi urad ameriškega tožilstva za okrožje Columbia. Jerome Powell je v odzivu na preiskavo navedel, da gre za politični pretvezo, katere namen je spodkopavanje neodvisnosti centralne banke. Dogodek se odvija v času zaostrenih odnosov med Powellom in predsednikom Donaldom Trumpom, ki je v preteklosti že večkrat izrazil nezadovoljstvo z delovanjem banke Fed. Nekdanji vodilni predstavniki institucije so ob tem izrazili resno zaskrbljenost, da bi pregon vodstva centralne banke lahko trajno škodoval njeni avtonomiji in stabilnosti finančnega sistema. Preiskava predstavlja redek pravni postopek proti vrhu najpomembnejše finančne institucije na svetu. Medtem ko tožilstvo preučuje morebitne nepravilnosti pri upravljanju proračunskih sredstev za gradbena dela, kritiki opozarjajo na časovno usklajenost preiskave z imenovanjem novih, Trumpu naklonjenih sodnikov. Nadaljnji razvoj dogodkov bo odvisen od ugotovitev glede domnevno zavajajočih poročil, ki jih je Powell predložil zakonodajalcem v Washingtonu.

Administracija predsednika Donalda Trumpa se je septembra spopadla z obtožbami o domnevnem vojnem zločinu po razkritju, da je ameriška vojska uporabila letala, prekrita v civilne barve, za napad na čoln v Karibskem morju, ki naj bi tihotapil droge iz Venezuele. Po poročanju časnika The New York Times je bilo vojaško letalo prebarvano tako, da je bilo videti kot civilno plovilo, njegovo orožje pa je bilo skrito v notranjosti trupa. V napadu, ki se je zgodil v septembru, je bilo ubitih 11 ljudi, strokovnjaki pa opozarjajo, da takšna taktika neposredno krši mednarodno pravo. Vojaški izvedenci poudarjajo, da bi prikrivanje vojaške identitete letala lahko predstavljalo dejanje perfidnosti, kar je po mednarodnih konvencijah opredeljeno kot vojni zločin. Upokojeni generalmajor Steven Lepper je za medije pojasnil, da letalo, ki ni prepoznavno kot bojno sredstvo, ne bi smelo izvajati bojnih operacij. Poročilo temelji na fotografijah z letališča St. Croix na Ameriških deviških otokih, kjer so opazili prirejena letala tipa boeing 737 brez vojaških oznak, pobarvana v belo barvo z modro črto. Po incidentu in prvem valu kritik je ameriška vojska po navedbah virov prenehala uporabljati prikrita letala in se vrnila k uporabi jasno označenih vojaških zrakoplovov za nadzor in prestrezanje na morju. Čeprav Pentagon uradno še ni podal podrobnejšega komentarja o uporabljenih taktikah, razkritja sprožajo resna vprašanja o spoštovanju humanitarnega prava v okviru operacij proti trgovini z drogami v regiji Latinske Amerike.

Ameriški senator Lindsey Graham je predsednika Donalda Trumpa javno pozval k vojaški odstranitvi iranskega vodstva, ki ga je označil za sodobnega Hitlerja in verske naciste. Grahamova izjava prihaja v času stopnjevanja napetosti, ko republikanski senator zagovarja nasilno spremembo režima v Teheranu, podobno nedavni ameriški operaciji v Venezueli. Trumpova administracija je že napovedala ostrejše ukrepe proti iranskemu režimu zaradi zatiranja protestov v državi. Istočasno se v Washingtonu stopnjuje politični boj okoli primera Jeffreyja Epsteina. Nekdanji predsednik Bill Clinton in nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton sta zavrnila pričanje pred odborom predstavniškega doma, kar je sprožilo napoved postopka zaradi nespoštovanja kongresa. Republikanci pod vodstvom Jamesa Comerja vztrajajo pri pojasnilih o njunih povezavah s pokojnim finančnikom, medtem ko zakonca Clinton trdita, da gre za pravno neveljaven in politično motiviran pregon. Na notranjepolitičnem prizorišču se republikanci pripravljajo na nove izzive, saj so demokrati z najavo kandidature Mary Peltola v Aljaski ogrozili tradicionalno republikansko senatorsko mesto. Hkrati v Tennesseeju potekajo priprave na novo migracijsko zakonodajo, ki nastaja v tesnem sodelovanju z Belo hišo, kar potrjuje usklajeno delovanje zvezne in zvezne ravni pod vodstvom republikancev.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal obisk Fordove tovarne v Michiganu, kjer namerava spodbuditi ameriško proizvodnjo in nasloviti zaskrbljenost javnosti zaradi oslabljenega trga dela ter visokih cen. Obisk v Dearbornu vključuje ogled proizvodnje modela F-150 in nagovor gospodarskemu klubu v Detroitu, s čimer želi Bela hiša okrepiti neposredno komunikacijo z volivci po neuspehih na nedavnih lokalnih volitvah. Trump je ob tem zavrnil gospodarske težave državljanov kot politično potegavščino demokratov. Hkrati je republikanski kongresnik s Floride v predstavniški dom vložil predlog zakona za priključitev Grenlandije kot 51. zvezne države ZDA. Predlog sledi Trumpovim izjavam, da bodo ZDA prevzele to avtonomno dansko ozemlje "na tak ali drugačen način", bodisi z nakupom bodisi s silo. Takšne namere so sprožile ostre diplomatske odzive Danske in ostalih zaveznic v zvezi Nato, ki poudarjajo suverenost otoka in nesprejemljivost uporabe vojaške sile za spreminjanje meja. Znotraj republikanskih vrst se obenem krepijo notranja trenja zaradi radikalnih stališč dela volilnega telesa. Analitiki opozarjajo na razkol med zmernimi volivci in tistimi, ki podpirajo ekstremne ukrepe, kot sta množična deportacija 20 milijonov ljudi in celo militantni konflikti. Kritiki poudarjajo, da so številni volivci nasedli napačnim podatkom o kriminaliteti med priseljenci, medtem ko radikalno jedro te obljube razume kot nujne za dosego svojih političnih ciljev.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da je bil seznanjen z različnimi možnostmi vojaških napadov na Iran, medtem ko se v tej državi stopnjuje nasilje nad protivladnimi protestniki. V pogovoru za televizijsko hišo CBS je Trump opozoril iranske oblasti pred napovedanim obešanjem demonstrantov in namignil, da bodo Združene države Amerike v primeru uresničitve teh groženj ukrepale na način, ki bo javnost presenetil. Po navedbah organizacij za človekove pravice je bilo v zadnjih dveh tednih v spopadih ubitih med 12.000 in 20.000 ljudi, iranske oblasti pa so v odgovor na nemire uvedle popolno blokado spleta. Predsednik Trump je poudaril, da so ZDA pripravljene na strogo ukrepanje, če bo teheran uresničil napovedi o usmrtitvah. Čeprav podrobnosti načrtovanih vojaških operacij niso bile razkrite, so viri iz Bele hiše potrdili, da so strateški načrti za napade na ključne iranske tarče že pripravljeni. Trump je v objavah na družbenih omrežjih iranske državljane spodbudil k nadaljevanju upora in jim zagotovil, da je ameriška pomoč že na poti, kar vključuje tudi prizadevanja za vzpostavitev satelitskih komunikacij prek sistema Starlink. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, saj Teheran za podpihovanje nasilja neposredno obtožuje ZDA in Izrael. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjave ameriškega predsednika označil za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države. Medtem ko se v več kot sto iranskih mestih nadaljujejo požigi vladnih stavb in spopadi s policijo, mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja morebiten prehod od verbalnih groženj h konkretnemu vojaškemu posredovanju ZDA na Bližnjem vzhodu.

V Minneapolisu so se po uboju 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je med operacijo ustrelil agent urada za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross, razširili množični protesti in ostre kritike na račun zveznih organov. Incident, ki se je zgodil sredi januarja 2026, je v Združenih državah Amerike ponovno odprl vprašanje o uporabi prekomerne sile zveznih agentov nad civilnim prebivalstvom. Različne organizacije, vključno s platformo komunističnih delavcev (CWPUSA) in socialističnimi gibanji, so se združile v zahtevah po ukinitvi urada ICE, medtem ko se napetosti med protestniki in oblastmi stopnjujejo. Analiza videoposnetkov dogodka kaže na nasprotujoče si interpretacije; medtem ko nekateri poročevalci in opazovalci poudarjajo agresivno vedenje agentov in trdijo, da žrtev ni predstavljala neposredne nevarnosti, predstavniki administracije takratnega predsednika Donalda Trumpa trdijo, da je Renee Nicole Good nameravala z vozilom zbiti agente. Medijski odzivi so močno polarizirani, saj nekateri novinarji dogodek že označujejo za umor, kar po mnenju kritikov spodbuja civilne nemire in nasilje na ulicah. V mestu Louisville so potekali spremljevalni protesti, kjer so se lokalni odbori in politiki, kot je Charles Booker, zavzeli za korenite zakonodajne spremembe. Dogajanje v Minneapolisu odmeva tudi v širšem družbenem kontekstu, kjer kritiki opozarjajo na nevarno zavračanje vizualnih dokazov in uporabo retorike, ki spominja na orwellovski »dvojni misel«. Spor glede tega, ali je šlo za dejanje samoobrambe ali neupravičen umor, ostaja osrednja točka političnih razprav, medtem ko zvezna vlada krepi svojo prisotnost v mestu, da bi preprečila morebitno ponovitev nasilnih nemirov iz leta 2020.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) se v Minneapolisu sooča z notranjim odporom in poročili o uporabi nevarnih taktik po tem, ko je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) prejšnji teden ustrelil ameriško državljanko Renee Good. Dokumenti, ki jih je objavil novinar Ken Klippenstein, razkrivajo, da so zvezni agenti v strahu pred povračilnimi ukrepi in množičnimi protesti, zaradi česar ministrstvo išče prostovoljce za namestitev v mestu. Številni uslužbenci zavračajo napotitev v Minneapolis, kjer so razmere po incidentu izjemno napete. Preiskava organizacije ProPublica je hkrati razkrila več kot 40 primerov, v katerih so agenti služb ICE in Border Patrol v zadnjem letu uporabili nevarne prijeme davljenja, ki so bili uradno prepovedani po smrti Georgea Floyda pred šestimi leti. Poročila vključujejo primere iz Houstona, Los Angelesa in Massachusettsa, kjer so agenti s pritiski na vratne arterije in dušenjem povzročili izgubo zavesti ali konvulzije pri pridržanih osebah, vključno z mladoletniki in ameriškimi državljani. Notranja navodila DHS agentom svetujejo strogo varnostno previdnost, vključno z omejitvami pri uporabi družbenih omrežij in izklapljanjem lokacijskih nastavitev na napravah. Kljub uradnim prepovedim uporabe dušenja se te taktike ponovno pojavljajo v okviru kampanje množičnih deportacij pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Razkorak med vodstvom agencij in operativci na terenu se poglablja, saj nekateri uslužbenci krivdo za nevarno situacijo pripisujejo vodstvu, vključno s Kristi Noem.

Politična in gospodarska elita se je v švicarskem Davosu zbrala na letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), kjer so v ospredju razprave o prihodnosti svetovnega reda po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo. Letošnje srečanje poteka v času, ko je vizija svetovnega gospodarskega reda, temelječega na pravilih, podvržena hudim preizkušnjam zaradi geostrateških trenj in protekcionističnih teženj. Na dogodku pričakujejo tudi ameriškega predsednika, kar dodatno poudarja pomen razprav o mednarodnem sodelovanju. Udeleženci se spopadajo z izzivi, ki jih prinašajo spremenjena zunanjepolitična izhodišča Združenih držav Amerike in njihovi morebitni vplivi na globalne trgovinske tokove. Voditelji držav in korporacij iščejo načine za stabilizacijo trgov v obdobju negotovosti, medtem ko se krepijo pritiski na obstoječe mednarodne institucije. Poudarek srečanja ostaja na vprašanjih gospodarske rasti, tehnološkega napredka in varnosti v času, ko se tradicionalna zavezništva preoblikujejo. V ospredju bodo tudi razprave o energetski preobrazbi in vplivu umetne inteligence na trg dela, vendar v senci političnih sprememb v Washingtonu. Organizatorji srečanja poudarjajo nujnost dialoga med javnim in zasebnim sektorjem, da bi preprečili nadaljnjo fragmentacijo svetovnega gospodarstva, ki bi lahko škodovala dolgoročni stabilnosti in blaginji.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotomontažo strani Wikipedia, na kateri je naveden kot vršilec dolžnosti predsednika Venezuele z začetkom mandata v januarju 2026. Poteza sledi nedavni ameriški vojaški operaciji, v kateri so posebne enote v Caracasu zajele dotedanjega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o trgovini z drogami. Trump je v intervjujih poudaril, da so Združene države Amerike trenutno »na čelu« Venezuele in da bi lahko nadzor nad državo obdržale več let, medtem ko je organizacijo volitev označil za preuranjeno. Administracija v Washingtonu je hkrati zavzela ostro stališče do energetskega sektorja, pri čemer je Trump zagrozil naftnemu velikanu Exxon Mobil z izključitvijo iz venezuelskega trga. Razlog za spor so izjave izvršnega direktorja podjetja Darrena Woodsa, ki je Venezuelo označil za neprimerno za investicije, dokler ne bodo izvedene korenite pravne in regulativne spremembe. Trump, ki od naftne industrije pričakuje do 100 milijard dolarjev vlaganj v obnovo venezuelskega energetskega sistema, je Woodsov odziv označil za nesprejemljiv. Medtem ko Bela hiša ohranja tesne stike z začasno predsednico Delcy Rodriguez, so se v mednarodni javnosti pojavili kritični odzivi glede legitimnosti ameriških posegov. Razkrito tajno pravno mnenje ministrstva za pravosodje ZDA trdi, da Trump pri odločitvi za ugrabitev Madura ni bil omejen z domačo ali mednarodno zakonodajo zaradi svojih ustavnih pooblastil kot vrhovni poveljnik. Kljub drastičnim premikom v geopolitiki so se svetovni finančni trgi na dogodke odzvali presenetljivo mirno, naftni trgi pa niso zaznali večjih pretresov.

Britanska javna radiotelevizija BBC bo na sodišču vložila predlog za zavrženje odškodninske tožbe v višini 10 milijard ameriških dolarjev, ki jo je proti njej sprožil Donald Trump. Po navedbah dokumentov, vloženih na zveznem sodišču na južnem Floridi, bodo odvetniki medijske hiše v ponedeljek uradno zahtevali ustavitev postopka zaradi pomanjkanja pristojnosti sodišča. Jedro spora je domnevna razžalitev v oddaji Panorama, kjer naj bi z montažo po mnenju Trumpove ekipe priredili vsebino v njegovo škodo. BBC v svojem odgovoru trdi, da floridsko sodišče nima osebne pristojnosti nad britansko korporacijo, hkrati pa odločno zavrača očitke, da je medij pri pripravi prispevka ravnal zlonamerno. Pravni zastopniki poudarjajo, da tožba ne izpolnjuje osnovnih procesnih pogojev za obravnavo v Združenih državah Amerike. Če bo sodišče ugodilo predlogu BBC, se bo postopek zaključil še pred začetkom sojenja, s čimer bi se korporacija izognila dolgotrajnemu in finančno izčrpavajočemu pravdanju. Gre za eno izmed številnih tožb, ki jih Donald Trump v zadnjem obdobju vlaga proti medijskim hišam zaradi njihovega poročanja, kar kritiki označujejo za poskus pritiska na svobodo tiska.

Sergio Gor je v New Delhiju uradno zaprisegel kot novi veleposlanik Združenih držav Amerike v Indiji in posebni odposlanec za Južno in Srednjo Azijo. Na slovesnosti na veleposlaništvu je Gor poudaril, da sta predsednik Donald Trump in indijski premier Narendra Modi vzpostavila pristno prijateljstvo, ki omogoča reševanje razhajanj med državama. Njegov prihod označuje začetek prizadevanj za stabilizacijo dvostranskih odnosov, ki so se v zadnjem obdobju znašli na najnižji točki v zadnjih desetletjih. Novi veleposlanik je v svojem nagovoru osebju poudaril optimizem glede prihodnjega sodelovanja in napovedal poglobitev strateškega partnerstva v skladu s prioritetami predsednika Trumpa. Ob prevzemu funkcije so mu čestitali tudi visoki predstavniki ameriške administracije, vključno s podpredsednikom J. D. Vancem in državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Gor bo v tem tednu indijski predsednici predal svoje poverilno pismo, s čimer bo uradno začel svoj mandat. Diplomatska misija novega veleposlanika je ključnega pomena za ameriško zunanjo politiko v regiji, zlasti v kontekstu pobud, kot je Pax Silica. Gorova prisotnost v New Delhiju naj bi po pričakovanjih Washingtona okrepila vezi z eno najpomembnejših gospodarskih in političnih sil v Aziji, kljub obstoječim napetostim in nerešenim vprašanjem iz preteklosti.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uradno odobrila prodajo naprednih procesorjev za umetno inteligenco Nvidia H200 na Kitajsko, vendar pod strogimi regulativnimi pogoji. Novi okvir predpisuje obvezno testiranje tehničnih specifikacij s strani tretjih oseb in uvaja količinske omejitve, po katerih Kitajska ne sme prejeti več kot 50 odstotkov količine čipov, prodanih ameriškim kupcem. Kitajske oblasti so se na ameriško potezo odzvale z lastnimi omejitvami, saj bodo nakupe teh čipov dovolile le v izjemnih primerih, denimo za univerzitetne raziskovalne laboratorije. Hkrati so oblasti v Pekingu razkrile ambiciozen akcijski načrt za rast lokalne industrije umetne inteligence, ki naj bi v dveh letih presegla vrednost bilijon juanov (približno 142,5 milijarde dolarjev). Načrt vključuje vzpostavitev domačega računalniškega grozda z zmogljivostjo več kot 100.000 čipov in podporo za več kot 20 podjetij s statusom samoroga. Te naložbe so odraz kitajskih prizadevanj za zmanjšanje odvisnosti od tujih tehnologij, hkrati pa so zvezni tožilci v Teksasu razkrili obsežno tihotapsko mrežo, preko katere je podjetnik Alan Hao Hsu na Kitajsko nezakonito izvozil za 160 milijonov dolarjev procesorjev Nvidia. Zaradi naraščajočih trgovinskih napetosti in nestanovitne carinske politike tehnološki velikani prilagajajo svoje dobavne verige. Google je napovedal selitev zgodnjega razvoja svojih premijskih pametnih telefonov Pixel v Vietnam, s čimer želi zmanjšati odvisnost od Kitajske. Čeprav bo proizvodnja cenejših modelov ostala na Kitajskem, selitev procesa uvajanja novih izdelkov v Vietnam pomeni pomemben premik v globalni elektroniki, saj ta faza zahteva visoko usposobljeno inženirsko osebje in znatne naložbe v preizkuševalno opremo. Podobne korake s selitvijo v Indijo izvaja tudi Apple.

Ameriško obrambno ministrstvo je predsedniku Donaldu Trumpu predstavilo širok nabor vojaških možnosti za morebitne napade na Iran, kar se dogaja v času zaostrovanja napetosti in naraščajočega števila žrtev med protivladnimi protestniki v tej državi. Po poročanju časnika New York Times se predsednik Trump s predstavniki Pentagona posvetuje o različnih strategijah, medtem ko preučuje uresničitev svojih prejšnjih groženj z vojaškim posredovanjem. Odločitev o stopnjevanju aktivnosti je neposredno povezana s poročili o nasilnem zatrtju protestov s strani iranskih oblasti. Vzporedno z zunanjepolitičnimi pritiski se ameriška administracija sooča z notranjepolitičnimi nesoglasji. Novinarji New York Timesa so se odzvali na Trumpove kritike kongresnice Ilhan Omar, ki jih je predsednik označil za podlago za njen izgon, čemur medijski predstavniki oporekajo. Ta notranja trenja dodatno zapletajo že tako napete razmere v Washingtonu, kjer se prepletajo vprašanja nacionalne varnosti in spoštovanja človekovih pravic v tujini. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se močno povečale po Trumpovih grožnjah, da bo ponovno napadel iranske jedrske objekte, če bo država nadaljevala s svojimi jedrskimi aktivnostmi. Stopnjevanje vojaške retorike in priprava konkretnih napadalnih načrtov nakazujeta na možnost resnega regionalnega konflikta, ki bi lahko vključeval tudi ameriške zaveznike, vključno z Združenim kraljestvom, s katerim se je Trump v preteklosti že usklajeval glede razmer na Bližnjem vzhodu.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle drastično vojaško operacijo, v kateri so 3. januarja 2026 v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po ugrabitvi so oba prepeljali v New York, kjer se Maduro na zveznem sodišču spopada z obtožbami narkoterorizma in zarote za uvoz kokaina. Trumpova administracija je napovedala, da bodo ZDA za nedoločen čas upravljale z državo in črpale naftno bogastvo kot povračilo za povzročeno škodo, medtem ko je za začasno predsednico države ob ameriški podpori prisegla Delcy Rodríguez. Začasna voditeljica Delcy Rodríguez se je znašla v zahtevnem položaju, saj mora krmariti med visokimi pričakovanji Washingtona in vplivnimi strukturami nekdanjega režima, ki še vedno obvladujejo vojsko in gospodarstvo. Medtem ko so ZDA že začele pogovore o ponovnem odprtju veleposlaništva v Caracasu, ameriška naftna podjetja, kot je Exxon Mobil, ostajajo previdna. Direktor družbe Darren Woods je opozoril, da je Venezuela trenutno neprimerna za investicije in da so za vrnitev kapitala potrebne korenite zakonske ter strukturne reforme, ki bi zagotovile pravno varnost. Dogajanje je sprožilo mešane odzive tako v Venezueli kot med diasporo v ZDA. Medtem ko del beguncev slavi padec Madura, mnogi izražajo zaskrbljenost zaradi prihodnjega statusa in varnosti v domovini. Kritiki Trumpovi administraciji očitajo pomanjkanje dolgoročnega načrta za stabilizacijo države in opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije. Senatorji v ameriškem kongresu pa že pripravljajo resolucije o vojnih pooblastilih, da bi omejili nadaljnje enostransko vojaško posredovanje v tujini.

Pentagon je septembra lani v prvem izmed serije napadov na domnevne tihotapske ladje v Karibskem morju uporabil vojaško letalo, ki je bilo načrtno prepleskano in predelano, da bi bilo videti kot civilno zrakoplov. Po poročanju časnika The New York Times je operacija zahtevala 11 življenj, medtem ko je letalo svoje orožje skrivalo znotraj trupa namesto na vidnih mestih pod krili. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da takšna taktika predstavlja neposredno kršitev mednarodnega humanitarnega prava, natančneje prepovedi perfidnosti. Operacija, ki jo je odobril obrambni minister Pete Hegseth pod upravo predsednika Donalda Trumpa, je vključevala tudi t. i. dvojni napad. Videoposnetki nadzora naj bi kazali, da sta dva preživela po prvem zadetku mahala letalu, misleč, da gre za civilno pomoč, preden ju je ubil drugi izstrelek. Ameriška administracija trdi, da so bili napadi zakoniti del oboroženega spopada z mamilarskimi karteli, vendar kritiki poudarjajo, da gre za izvensodne poboje, saj dokazov o dejanski vpletenosti tarč v kriminalne dejavnosti niso nikoli predložili. Incident je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj so Združene države Amerike od septembra izvedle že več kot 35 podobnih napadov, v katerih je umrlo najmanj 123 ljudi. Upokojeni generalmajor Steven J. Lepper je za medije potrdil, da prikrivanje vojaške identitete za namen zavajanja nasprotnika pomeni vojni zločin. Medtem ko Bela hiša vztraja pri zakonitosti svojih postopkov, organizacije za človekove pravice pozivajo k neodvisni preiskavi kršitev ženevskih konvencij.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je močno okrepila dejavnosti zveznih agencij za priseljevanje v Minneapolisu in drugih delih države, kar je sprožilo odpor lokalnih skupnosti in obsežne pravne bitke. V Minneapolisu so agenti Službe za imigracijo in carino (ICE) izvedli aretacije v somalijski skupnosti, kar je povzročilo napetosti in proteste prebivalcev. Operacije spremlja uporaba napredne biometrične tehnologije in vizualnega nadzora, kar povečuje strah pred dolgotrajnim zveznim zbiranjem podatkov o civilistih. Zvezna država Illinois in mesto Chicago sta na ameriško okrožno sodišče vložila 103 strani dolgo tožbo proti zvezni vladi. V tožbi navajata, da agenti ICE in mejne patrulje prekoračujejo svoja pooblastila s sumničenjem brez podlage in z zbiranjem biometričnih podatkov mimoidočih ter protestnikov. Tožnika trdita, da takšna praksa krši državno ustavno zaščito zasebnosti in predstavlja radikalen odmik od desetletja uveljavljenih omejitev notranjega izvajanja imigracijskih zakonov. Dogajanje v Minneapolisu je doseglo vrhunec s pat pozicijo med zveznimi agenti in protestniki, medtem ko vlada napoveduje nov val operacij. Kritiki izpostavljajo, da se metode, prvotno razvite za nadzor meja, zdaj sistematično uporabljajo globoko v notranjosti države, kar spreminja naravo vsakodnevnih interakcij na ulicah ameriških mest v dejavnosti zbiranja podatkov.

Ameriški predsednik Donald Trump je bil seznanjen s seznamom vojaških možnosti za napade na Iran, medtem ko se islamska republika sooča z obsežnimi notranjimi protivladnimi protesti. Pentagon je predsedniku predstavil različne scenarije, ki vključujejo napade na iranska raketna območja in jedrsko infrastrukturo, vendar ameriški uradniki poudarjajo, da so trenutno najbolj verjetni kibernetski napadi ali operacije proti iranskemu varnostnemu aparatu, ki izvaja nasilje nad demonstranti. Odločitev o morebitnem posredovanju naj bi bila sprejeta v prihodnjih dneh. Sočasno z zaostrovanjem napetosti so Združene države Amerike v Katarju odprle novo središče za koordinacijo zračne in raketne obrambe v letalskem oporišču al-Udeid. Admiral Brad Cooper, poveljnik osrednjega poveljstva ameriške vojske (Centcom), je poudaril, da gre za pomemben korak k poglobitvi obrambnega sodelovanja s partnerji v regiji. V novem centru sodeluje 17 držav, njegov cilj pa je vzpostavitev t. i. bližnjevzhodnega Nata, ki bi služil kot protiutež iranskim vojaškim zmogljivostim. Ameriška administracija še naprej vztraja pri dvojnem pristopu, kjer ob pripravi vojaških načrtov formalno še vedno pušča odprta vrata diplomatskim potem. Kljub temu poročila kažejo, da so se napetosti v regiji dodatno stopnjevale po septembrskih izraelskih napadih v Dohi, kar je spodkopalo vlogo ZDA kot varnostnega garanta. Ameriška stran se zdaj pripravlja na morebitno iransko maščevanje v primeru, da bi Trump dejansko ukazal neposredno vojaško akcijo.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je ostro kritiziral program taks za gostoto prometa v New Yorku in zahteval njegovo takojšnjo ukinitev. Trump je program, ki vključuje devet dolarjev pristojbine za vstop vozil na območje Manhattna, označil za katastrofo za mesto. Po njegovem prepričanju takšna politika uničuje New York in v preteklosti nikoli ni prinesla želenih rezultatov, zato meni, da ne bo delovala niti v prihodnje. Na drugi strani mestne oblasti v New Yorku trdijo, da je program, ki se izvaja od januarja, že pokazal pozitivne učinke. Po njihovih podatkih se je gostota prometa na najbolj obremenjenih območjih zmanjšala za do 13 odstotkov. Kljub tem podatkom Trump vztraja, da gre za napačno usmerjeno politiko, ki jo je treba nemudoma končati, kar je poudaril tudi v svoji objavi na družbenih omrežjih. Spor glede cestninjenja odraža širša razhajanja med zvezno in lokalno ravnjo glede reševanja urbanističnih in okoljskih izzivov. Trump, ki sam prihaja iz New Yorka, se je v preteklosti že večkrat spopadal z lokalnimi oblastmi glede vprašanj upravljanja mesta, trenutna zahteva po ukinitvi takse pa napoveduje morebitne prihodnje pritiske njegove administracije na mestne politike.

Ameriški finančni trgi so v začetku tedna zabeležili precejšen padec, potem ko so vlagatelji negativno odreagirali na napovedi administracije predsednika Donalda Trumpa o kazenski preiskavi predsednika Federalnih rezerv (Fed) Jeroma Powella. Odločitev za oživitev trgovalne strategije »Sell America« (Prodaj Ameriko) je povzročila sočasen padec vrednosti ameriških delnic, obveznic in dolarja. Terminske pogodbe na indeks Dow Jones so se znižale za 350 točk oziroma 0,7 odstotka, kar odraža globoko zaskrbljenost Wall Streeta nad politično nestabilnostjo in morebitnim spodkopavanjem neodvisnosti osrednje monetarne institucije v državi. Napetosti med Belo hišo in Federalnimi rezervami so se stopnjevale dlje časa, vendar je napoved neposredne preiskave proti Powellu povzročila nemir glede prihodnje denarne politike Združenih držav Amerike. Kritiki opozarjajo, da Trumpov pristop, ki temelji na moči in neupoštevanju mednarodnih pravnih norm ali notranjih institucionalnih omejitev, ustvarja nepredvidljivo okolje za globalne investitorje. Nekdanji diplomat John Feeley ob tem poudarja, da edino dejansko omejitev Trumpovega delovanja predstavlja ameriško volilno telo, saj se predsednik ne čuti zavezanega tradicionalnim moralnim ali pravnim standardom. Dogajanje v Washingtonu ima širše geopolitične posledice, saj Trumpova administracija hkrati uveljavlja tako imenovano Monroejevo doktrino v Latinski Ameriki in vodi zunanjo politiko, ki temelji izključno na sili. Takšna drža, v kombinaciji z napadi na domače finančne institucije, povečuje tveganje za dolgoročno stabilnost ameriškega gospodarstva. Vlagatelji zdaj pozorno spremljajo, ali bodo pravni in institucionalni mehanizmi uspeli zadržati politične pritiske na Fed, kar bo ključno za zaupanje v ameriški finančni sistem.

Ameriški predsednik Donald Trump se bo prihodnji teden udeležil Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu, spremljala pa ga bo doslej največja in najvišje pozicionirana delegacija Združenih držav. Predsednik WEF Börge Brend je izrazil zadovoljstvo ob ponovnem sprejemu Trumpa. Forum v Davosu sicer slovi po dialogu in multilateralizmu, čeprav Trump pogosto zagovarja drugačne vrednote.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je z javnim odzivom na družbenih omrežjih domnevno kršil uradno politiko Ministrstva za obrambo ZDA, ki prepoveduje komentiranje potekajočih sodnih postopkov. Hegseth se je na omrežju X neposredno odzval na tožbo, ki jo je proti njemu in Pentagonu vložil upokojeni mornariški kapitan in trenutni senator Mark Kelly. V svojem zapisu je Kellyja označil za "tečnega" in napovedal, da bo moral za svoja dejanja odgovarjati, kar je v neposrednem nasprotju z uradnimi izjavami Pentagona, da zadeve ne bodo komentirali. Spor se je zaostril po tem, ko je Kelly z drugimi veterani objavil videoposnetek, v katerem pripadnike vojske opominja, da niso dolžni izpolnjevati nezakonitih ukazov. Hegseth je po naročilu predsednika Trumpa, ki je dejanja senatorjev označil za uporniška, sprožil postopke za uradni ukor in morebiten odvzem čina ter pokojnine. Pravni strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so Hegsethova prizadevanja za kaznovanje upokojenega častnika zaradi ustavno zaščitenega govora pravno neutemeljena in obsojena na neuspeh na sodišču. Analitiki poudarjajo, da Hegseth s svojimi objavami spodkopava kredibilnost institucije in krši ustaljene protokole ministrstva. Senator Kelly v tožbi trdi, da gre za politični pregon in kršitev njegovih ustavnih pravic. Dogajanje predstavlja enega največjih notranjih sporov v Pentagonu pod novo administracijo, saj postavlja pod vprašaj neodvisnost vojaškega pravosodja in meje političnega vpliva na upokojene vojaške častnike.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je 13. januarja 2026 začelo ustne zagovore v dveh ključnih primerih, ki obravnavata ustavnost zakonov o prepovedi sodelovanja transspolnih deklet in žensk v ženskih športnih ekipah v javno financiranih šolah. Gre za tožbi, ki izhajata iz zveznih držav Idaho in Zahodna Virginija, kjer zagovarjajo stališče, da bi morali biti športni tekmovanji ločeni na podlagi biološkega spola. Obravnava, ki je trajala več kot tri ure, je nakazala, da se sodniki nagibajo k podpori državnim omejitvam, kar bi lahko razveljavilo prejšnje odločitve nižjih sodišč. Dogodek je sprožil nove napetosti v ameriških t. i. kulturnih vojnah, saj vprašanje transspolnih oseb v športu ostaja ena najbolj polarizirajočih tem v politiki in pravu. Pred poslopjem sodišča v Washingtonu so se zbrali protestniki z napisi v podporo zaščiti ženskega športa, medtem ko zagovorniki pravic transspolnih oseb opozarjajo na diskriminacijo. Razprava v medijih se je dodatno razplamtela zaradi poročanja mreže NPR, ki je bila deležna kritik zaradi uporabe aktivistične terminologije, kar odraža globok družbeni razkol glede razumevanja spola. Politični pomen primera je še posebej izrazit zaradi vpliva na prihajajoče volilne cikle, saj je bila tema transspolnih športnikov močno prisotna že v prejšnjih kampanjah. Medtem ko nekatere liberalne institucije in mediji, kot je Washington Post, v zadnjem času zavzemajo previdnejša stališča, odločitev Vrhovnega sodišča pričakujejo kot precedens, ki bo določil prihodnost pravic transspolnih oseb na nacionalni ravni v ZDA. Končna razsodba bo imela daljnosežne posledice za šolski športni sistem in razlago enakopravnosti spolov.

Ameriška javna televizija PBS je v nedeljo trajno ukunila informativno oddajo PBS News Weekend, ki je bila na sporedih zadnjih dvanajst let. Razlog za ukinitev oddaje je drastično zmanjšanje zveznih sredstev za javno radiotelevizijo, saj je kongres na podlagi stališč Trumpove administracije o domnevni politični pristranskosti medija proračun znižal za 1,1 milijarde ameriških dolarjev. Odločitev o ukinitvi so pri medijski hiši označili za težko, a nujno posledico finančnih rezov, ki so zahtevali reorganizacijo kadrov in programskih vsebin. Namesto informativnih oddaj v živo bosta ob koncu tedna na sporedu dve vnaprej posneti oddaji, pripravljeni med delovnim tednom, s čimer se bo televizija izognila stroškom dela ob vikendih. Sobotni termin bo zasedla oddaja Horizons, ki se bo osredotočala na znanost in tehnologijo, nedeljski termin pa oddaja Compass Points s poudarkom na zunanjih zadevah. Sprememba programske sheme neposredno vpliva na zaposlene, ki so pripravljali vikend novice, saj se vodstvo sooča z odpuščanji. Zadnja oddaja, ki jo je vodil John Yang, se je zaključila s predstavitvijo osebja v ozadju, ki bo zaradi varčevalnih ukrepov izgubilo delo. Kritiki ukinitve poudarjajo, da gre za pomembno krčenje javnega obveščanja, medtem ko zagovorniki proračunskih rezov v Trumpovi administraciji poudarjajo potrebo po nevtralnosti javnih medijev in zmanjševanju javne porabe za institucije, ki jih dojemajo kot ideološko enostranske.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Detroitu izjavil, da je njegova administracija premagala inflacijo in da cene živil v trgovinah hitro upadajo, kar pa je v neposrednem nasprotju z uradnimi podatki o indeksu potrošniških cen (CPI). Podatki za december so namreč pokazali 0,7-odstotno mesečno rast cen hrane, kar predstavlja največji skok v zadnjih treh letih. Analize kažejo, da so se nekatera osnovna živila, kot so kava, govedina in sladkarije, v zadnjem letu podražila celo z dvoznamčnimi stopnjami, kar močno obremenjuje gospodinjstva z nižjimi prihodki. Kritike na račun predsednikove gospodarske politike je podal tudi uredniški odbor časnika Wall Street Journal, ki opozarja na razkorak med uradno retoriko in finančno realnostjo Američanov. Časnik navaja, da se je rast realnih urnih postavk ustavila, inflacija v ključnih sektorjih, kot so stanovanja, zdravstvena oskrba in energija, pa izničuje morebitne dvige plač. Trumpove napovedi o novih carinah bi lahko po ocenah strokovnjakov letne stroške ameriških družin povečale še za dodatnih 5.000 dolarjev, kar stopnjuje zaskrbljenost glede prihodnje kupne moči. Čeprav Trump trdi, da gospodarstvo pod njegovim vodstvom beleži rekordno rast in naložbe, ekonomski kazalniki kažejo na stagflacijo v določenih segmentih. Medtem ko skupna inflacija ne raste več strmo, se tudi ne znižuje, kar ustvarja občutek finančne negotovosti med prebivalstvom. Nasprotujoče si trditve o stanju gospodarstva postajajo osrednja točka političnih razprav, saj se ameriška javnost spopada z visokimi življenjskimi stroški, ki so v nasprotju s predsednikovimi optimističnimi izjavami.