Ameriški predsednik Donald Trump in začasna venezuelska predsednica Delcy Rodríguez sta opravila dolg telefonski pogovor, kar predstavlja prvi uradni stik med voditeljema po ameriški vojaški operaciji, v kateri so ugrabili Nicolása Madura. Rodríguezova je v svojem prvem nagovoru o stanju v državi napovedala novo politično obdobje, ki vključuje postopno izpustitev političnih zapornikov in obsežne reforme naftnega sektorja. V prizadevanjih za otoplitev odnosov z Washingtonom je pozvala k tujim investicijam v venezuelsko naftno industrijo, ki je bila leta podvržena strogim sankcijam. Medtem ko se zdi, da Trumpova administracija stavi na stabilnost pod vodstvom Rodríguezove, je v Washingtonu prišlo do neobičajne geste s strani opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado. Machadova, prejemnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025, je predsedniku Trumpu med srečanjem v Beli hiši izročila svojo medaljo kot simbol hvaležnosti za ameriško posredovanje. Kljub temu poročila kažejo, da se Washington bolj nagiba h kontinuiteti z Rodríguezovo, kar potrjuje tudi obisk direktorja Cie Johna Ratcliffa v Caracasu, kjer se je sestal neposredno z začasno predsednico. Ameriška administracija hkrati razmišlja o širitvi vojaškega pritiska v regiji, saj so se pojavile informacije o Trumpovih načrtih za napotitev posebnih enot v Mehiko za boj proti mamilarskim kartelom. Mehika takšnemu vmešavanju ostro nasprotuje, vendar pa so dogodki v Venezueli opogumili ameriško zunanjo politiko k bolj agresivnim potezam v Latinski Ameriki. V ozadju teh dogodkov ameriški miselni vzorci, kot je Heritage Foundation, širijo teze, da je bila Kuba glavni načrtovalec destabilizacije ZDA prek venezuelskih mrež, kar dodatno zaostruje retoriko do preostalih levičarskih režimov v regiji.

Varnostni svet Združenih narodov se je v New Yorku sestal na izrednem zasedanju zaradi stopnjevanja nasilja v Iranu, kjer so večtedenski protivladni protesti terjali več sto smrtnih žrtev. Zasedanje, ki so ga zahtevale Združene države Amerike, je bilo namenjeno obravnavi poročil o brutalnem zatiranju demonstracij, ki so se začele konec decembra zaradi visoke inflacije, rasti cen hrane in propada nacionalne valute. Združeni narodi so pozvali k neodvisni preiskavi vseh ubojev in opozorili pred morebitno uporabo smrtne kazni proti protestnikom. Administracija predsednika Donalda Trumpa je v četrtek uvedla obsežne gospodarske sankcije proti iranskim voditeljem, ki jih označuje za arhitekte krvavega obračuna s civilisti. To so prvi tovrstni ukrepi ZDA od začetka nemirov, njihov namen pa je neposredno kaznovati odgovorne za domnevne poboje tisočev protestnikov na ulicah iranskih mest. Trump je hkrati zagrozil z vojaškim posredovanjem proti vladi vrhovnega voditelja Alija Hameneja, vendar so se napetosti nekoliko umirile po zagotovilih Teherana, da bodo ustavili usmrtitve civilistov. Dogajanje v Iranu je močno vplivalo tudi na svetovne finančne trge, kjer je cena srebra po dooseženem rekordu upadla za skoraj šest odstotkov. Tržni udeleženci so se odzvali na zmanjšanje povpraševanja po varnih naložbah, potem ko je predsednik Trump sporočil, da je Iran zagotovil konec usmrtitev, kar je zmanjšalo verjetnost takojšnjega ameriškega vojaškega napada. Na trge vplivajo tudi pričakovanja glede denarne politike ameriške centralne banke Federal Reserve, saj zadnji podatki o inflaciji v ZDA kažejo na vztrajne cenovne pritiske.

Sodnica na delevarskem sodišču Morgan T. Zurn je zavrnila predlog družbe Paramount Skydance za pospešitev sodnega postopka, s katerim so želeli od družbe Warner Bros. Discovery (WBD) pridobiti podrobnosti o dogovoru z Netflixom. Izvršni direktor Paramounta David Ellison si še naprej prizadeva blokirati Netflixov prevzem WBD na mednarodni ravni, medtem ko je sodišče ocenilo, da zadeva ni tako nujna, kot trdijo tožniki. Pravni spor izvira iz prizadevanj Paramounta, da bi razkril finančne podrobnosti konkurenčne ponudbe, ki jo je uprava WBD podprla kljub višji nominalni vrednosti Paramountove ponudbe. Sourednik Netflixa Ted Sarandos je v obširnem pogovoru za New York Times prvič javno komentiral načrtovan prevzem. Sarandos je poudaril, da nameravajo ohraniti 45-dnevno obdobje predvajanja filmov v kinematografih za produkcijo WBD, kar je pomemben signal filmski industriji. Dotaknil se je tudi vpletenosti Donalda Trumpa, ki je v preteklosti izrazil pomisleke glede Netflixove prevlade na trgu, ter poudaril, da bo Netflix vztrajal pri dokončanju posla, ki bo preoblikoval globalno medijsko krajino. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnega boja za prevzem Warner Bros. Discovery, kjer sta se spopadla dva različna poslovna modela. Medtem ko Paramount stavi na agresivno zviševanje ponudbe in pravno izpodbijanje transparentnosti posla, se Netflix osredotoča na strateško povezovanje vsebin in tehnološke platforme. Odločitev sodišča pomeni začasno olajšanje za Netflix in WBD, saj jima omogoča nadaljevanje postopkov brez takojšnjega razkrivanja zaupnih klavzul konkurenci.

Začasna venezuelska predsednica Delcy Rodríguez je v svojem prvem nagovoru o stanju v državi napovedala korenite spremembe v gospodarski in zunanji politiki, ki vključujejo odpiranje državne naftne industrije za tuje investicije. Po padcu vlade Nicolása Madura, ki ga je s položaja odstranila intervencija pod vodstvom Združenih držav Amerike, Rodríguezova zdaj nakazuje začetek nove dobe v odnosih z Washingtonom. Njena strategija temelji na privabljanju tujega kapitala, ki bi pomagal pri okrevanju opustošenega energetskega sektorja, hkrati pa si prizadeva za normalizacijo političnega ozračja v državi. Napovedana reforma naftnega sektorja prihaja v času, ko je administracija Donalda Trumpa napovedala prevzem nadzora nad prodajo venezuelske surove nafte. Rodríguezova je v svojem govoru poudarila nujnost prilagoditve novi politični realnosti in izrazila pripravljenost na večjo strpnost do političnih tekmecev. S temi koraki se poskuša Venezuela oddaljiti od pretekle izolacije in vzpostaviti okvir za stabilizacijo gospodarstva, ki je bilo pod prejšnjim režimom podvrženo strogim sankcijam in državnemu nadzoru. Odločitev za odpiranje naftnega trga odraža močan vpliv ameriške politike na nove oblasti v Caracasu. Medtem ko začasna predsednica poudarja suverenost pri odločanju o nacionalnih virih, so ukrepi neposreden odziv na pritisk Washingtona, ki si prizadeva za reformo venezuelskega trga. Nova vlada se tako spopada z izzivom, kako uravnotežiti zahteve tujih investitorjev z notranjepolitično stabilnostjo v obdobju po Maduru.

Podelitev 83. zlatih globusov so zaznamovali izpovedi voditeljice Nikki Glaser o izločenih šalah in kritike komika Billa Maherja na račun domnevne ideološke zaprtosti Hollywooda. Glaserjeva je po prireditvi pojasnila, da se je zavestno izogibala političnim temam, vključno s šaljivimi opazkami na račun ameriškega predsednika Donalda Trumpa in agencije ICE, saj je ocenila, da občinstvo potrebuje premor od politizacije. Kljub pomoči uveljavljenih komikov, kot je Steve Martin, je voditeljica nekatere vsebine umaknila tik pred začetkom, da bi ohranila ustrezno vzdušje. Istočasno je Bill Maher, ki je bil nominiran v novi kategoriji za najboljši stand-up nastop, izrazil prepričanje, da so njegovi nenehni porazi na podelitvah nagrad posledica njegove neposrednosti in nasprotovanja t.i. »woke« kulturi. Maher je v svojem podkastu izpostavil, da ga filmska industrija namenoma prezira zaradi njegovih svobodomiselnih stališč, kar se po njegovem mnenju odraža v dolgem nizu neuspešnih nominacij za nagradi emmy in zlati globus. Na letošnji podelitvi je nagrado v njegovi kategoriji prejel Ricky Gervais. Poleg političnih vprašanj je Glaserjeva razkrila tudi, da je iz scenarija črtala šalo o finančnem neuspehu biografskega filma o boksarki Christy Martin, v katerem je igrala Sydney Sweeney. Film je ob koncu lanskega leta v kinematografih doživel velik neuspeh, saj je ob 15-milijonskem proračunu v otvoritvenem koncu tedna zaslužil le dober milijon dolarjev. Voditeljica je pojasnila, da je bila odločitev za umik določenih šal del širše strategije, da bi se izognila nepotrebnim kontroverzam v trenutno občutljivem okolju zabavne industrije.

Iran je po dneh intenzivnih nemirov in začasnem zaprtju zračnega prostora ponovno sprostil letalski promet, medtem ko se država sooča z najhujšim valom nasilja po letu 1979. Protivladni protesti, ki so jih sprožile gospodarska kriza, visoka inflacija in politična represija, so prerasli v splošno ljudsko vstajo proti teokratskemu režimu ajatole Hameneja. Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo ubitih že več kot 2.500 ljudi, več kot 18.000 pa jih je bilo aretiranih. Iranske oblasti so se na krizo odzvale z brutalno silo, nekateri visoki predstavniki režima pa so dogajanje označili za državljansko vojno. Napetosti so dosegle mednarodni vrhunec, ko je predsednik ZDA Donald Trump zagrozil z vojaškim posredovanjem, če se nasilje nad civilisti ne bo končalo. Trump je kasneje trdil, da so ga iranske oblasti obvestile o prenehanju pobojev, kar je po njegovih besedah vodilo do umiritve neposrednih groženj z napadi. Kljub temu v javnosti ostajajo globoki pomisleki glede usode tisočev pridržanih protestnikov, ki jim grozijo hitri sodni postopki in stroge kazni. Posebno pozornost je pritegnil primer 26-letnega Erfana Soltanija, za katerega so sprva krožile informacije, da je bil obsojen na smrtno kazen brez ustrezne pravne pomoči. Iransko pravosodje je te navedbe kasneje zanikalo, vendar pa humanitarne organizacije opozarjajo, da režim uporablja grožnjo z usmrtitvami kot orodje za ustrahovanje prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj protestniki ne zahtevajo več le reform, temveč popolno zamenjavo sistema.

Varnostni svet Združenih narodov je na zahtevo Združenih držav Amerike opravil nujno zasedanje o razmerah v Iranu, kjer so potekali smrtonosni protesti. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem napovedal možnost vojaškega posredovanja in izrazil podporo protestnikom, ki jih je pozval k zasedbi vladnih poslopij. Namestnik iranskega veleposlanika pri ZN je člane petnajstčlanskega organa opozoril, da si iransko ljudstvo ne želi tujega vmešavanja v notranje zadeve svoje države. Zasedanje je poudarilo globoke razkole med svetovnimi silami glede vprašanja Irana. Medtem ko so Združene države Amerike dogajanje označile za grožnjo mednarodnemu miru in varnosti, so drugi člani sveta opozarjali na suverenost držav in nevarnost eskalacije napetosti v regiji. Razprave so se osredotočile predvsem na nasilje, ki je spremljalo proteste, in na odziv iranskih varnostnih sil. Kriza v Iranu po mnenju nekaterih diplomatov postavlja regijo na rob kaosa. Čeprav so ZDA obljubile pomoč protestnikom, v mednarodni skupnosti ostaja skrb, da bi retorika o vojaškem posredovanju lahko še dodatno destabilizirala Bližnji vzhod. Iran vztraja, da gre za notranjepolitično vprašanje, ki ga ne bi smeli obravnavati na ravni Varnostnega sveta.

Združene države Amerike so uvedle nove sankcije proti ključnim iranskim uradnikom, vključno s sodelavci vrhovnega voditelja Alija Hameneja, zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov, ki so državo zajeli konec decembra. Po navedbah organizacij za človekove pravice in lokalnih prebivalcev so iranske varnostne sile z uporabo brutalnega nasilja in številnimi aretacijami uspele začasno umiriti razmere na ulicah, vendar napetost ostaja visoka. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je ob tem opozorila, da so za zaustavitev nasilja na mizi vse možnosti, vključno z vojaškim posredovanjem. Nemški zvezni kancler in drugi zahodni voditelji so iranski režim pozvali k takojšnji prekinitvi nasilja nad demonstranti. Varnostni svet Združenih narodov je v okviru razprav o krizi prisluhnil pričevanjem iranskih disidentov in novinarjev, ki poročajo o mučenju ter načrtovanih atentatih na kritike režima. Diplomatski pritiski se stopnjujejo, medtem ko kritiki opozarjajo, da bi neposredne vojaške grožnje lahko le dodatno spodbudile iransko vodstvo k še ostrejšim ukrepom proti lastnemu prebivalstvu. Kljub poročilom o postopnem pojenjanju protestov po krvavih obračunih mednarodna skupnost ostaja zaskrbljena zaradi usode zaprtih demonstrantov. Medtem ko Washington stopnjuje gospodarske pritiske preko sankcij, evropske države poudarjajo nujnost spoštovanja človekovih pravic in svobode izražanja. Iranska stran za nemire še naprej obtožuje zunanje dejavnike, vendar razmere v državi kažejo na globoko notranje nezadovoljstvo s teokratsko oblastjo.

Iranske varnostne sile so po poročilih prebivalcev in nevladnih organizacij za človekove pravice v veliki meri zatrle vsesplošne protivladne proteste, ki so veljali za največji domači nemir po revoluciji leta 1979. Po navedbah borcev za človekove pravice je v krvavem zatiranju demonstracij življenje izgubilo več kot 2600 ljudi, državni mediji pa še vedno poročajo o novih aretacijah. Pakistanski študenti, ki so se vrnili iz Irana, so poročali o streljanju in nasilju v bližini študentskih naselij, kjer so bili med vrhuncem nemirov zaprti v svoje prostore. Teheran se je s silo odzval na proteste v času, ko so se zaostrili odnosi z Združenimi državami Amerike. Iransko vodstvo je s svojimi dejanji skušalo odvrniti morebitno posredovanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je večkrat zagrozil z ukrepanjem v podporo protestnikom, če se bo ubijanje nadaljevalo. Verski voditelji v državi so medtem javno obsodili vlogo ZDA pri spodbujanju nemirov in pozvali k najstrožjim kaznim, vključno s smrtno obsodbo, za ulovljene demonstrante. Kljub poročilom o umirjanju razmer na ulicah ostaja ozračje v državi napeto. Poročila o kršitvah človekovih pravic in visokem številu žrtev so sprožila mednarodne obsodbe, iranske oblasti pa vztrajajo pri uporabi represivnih sredstev za ohranitev teokratske ureditve. Strah pred neposrednim ameriškim napadom se je po zadnjih poročilih nekoliko zmanjšal, vendar napetosti med državama ostajajo na kritični ravni.

Ameriška komičarka Nikki Glaser je pojasnila svojo odločitev, da med vodenjem 83. podelitve zlatih globusov iz svojega uvodnega monologa izključi politične teme in neposredne kritike predsednika Donalda Trumpa. V pogovoru za radijsko oddajo Howarda Sterna je poudarila, da se ji tovrstne šale trenutno ne zdi zabavne, hkrati pa je želela ohraniti primeren ton prireditve. Kljub splošnim pričakovanjem, da se bo dotaknila aktualnega dogajanja, se je Glaserjeva raje osredotočila na filmsko industrijo in zabavo. Komičarka je razkrila, da je imela pripravljeno igro besed, ki bi se nanašala na ameriško imigracijsko in carinsko službo (ICE), a jo je ocenila za preveč trivialno glede na resnost situacije. Povedala je, da se je zavestno odločila, da predsednika ne bo omenjala po imenu, saj mu v okviru takšnega dogodka ni želela dajati dodatnega prostora. K odločitvi je prispeval tudi nasvet legendarnega komika Steva Martina, ki ji je prvotno predlagal šalo o preimenovanju prizorišča v Trump Beverly Hilton, a si je kasneje premislil. Njen pristop odraža širši trend v ameriški zabavni industriji, kjer se nekateri ustvarjalci soočajo z vprašanjem, kako obravnavati polarizirano politično ozračje. Glaserjeva, ki je za svoje vodenje požela številne pohvale, je pojasnila, da ni več tako navezana na svoj material kot nekoč in raje izloči vsebino, ki ne ustreza vzdušju večera. S tem se je izognila neposrednim protestom in ohranila fokus na nagrajencih.

Iranske varnostne sile so po več kot dveh tednih intenzivnih protivladnih protestov z brutalnim posredovanjem vzpostavile nadzor nad državo, pri čemer so po nekaterih poročilih ubile na tisoče demonstrantov. Zaradi skoraj popolne blokade dostopa do svetovnega spleta so informacije iz države prihajale le v omejenem obsegu preko iranskih izgnancev v tujini, ki so opozarjali na vsesplošno vstajo proti teokratskemu režimu. Varnostni svet Združenih narodov se je na nujni seji seznanil s težkimi razmerami in nasiljem nad neoboroženimi protestniki, ki so se spopadali s smrtonosno silo režima. Kljub temu da so se protesti v nekaterih delih države nekoliko umirili, oblasti še naprej vzdržujejo močno prisotnost na ulicah in preprečujejo prost pretok informacij. Iranska civilna družba in predstavniki Združenih držav Amerike so v mednarodnem prostoru poudarili, da gre za eno najhujših zatiranj nestrinjanja v zadnjih letih. Protestniki so bili po navedbah prič tarča strelnega orožja, medtem ko je država ostala v komunikacijski izolaciji, kar je režimu omogočilo prikrivanje obsega tragedije. Analitiki opozarjajo, da gre za širši upor, ki presega zgolj ekonomske zahteve in se spreminja v politično revolucijo. Iranci v tujini poročajo o sporočilih sorodnikov, ki dogajanje opisujejo kot točko brez vrnitve. Mednarodna skupnost ostaja zaskrbljena zaradi nesorazmerne uporabe sile, saj so varnostni organi ob obsežnem nasilju sistematično onemogočili vse digitalne poti za organizacijo in dokumentiranje dogajanja na terenu.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je uradno sporočil, da Ruska federacija priznava Grenlandijo kot sestavni del Kraljevine Danske. Odziv Moskve prihaja po nedavnih izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je izrazil interes Združenih držav Amerike za nakup tega strateško pomembnega otoka. Peskov je trenutno dogajanje in diplomatske napetosti, ki jih je sprožila ameriška pobuda, označil za »izredno situacijo« z vidika mednarodnega prava. Rusija se je s tem jasno postavila na stran Københavna v diplomatskem sporu, ki je povzročil precejšnje napetosti med ZDA in Dansko. Moskva poudarja, da otok nedvomno pripada Danski, s čimer zavrača kakršne koli poskuse spreminjanja ozemeljske celovitosti v arktični regiji brez privolitve matične države. Takšno stališče Rusije odraža njene širše geostrateške interese na Arktiki, kjer se velesile vedno bolj spopadajo za nadzor nad naravnimi viri in plovnimi potmi. Diplomatski spor se je poglobil, ko je Donald Trump zaradi zavrnitve prodaje otoka s strani danske vlade odpovedal načrtovani državni obisk v Københavnu. Danska premierka je ameriško ponudbo označila za absurdno, Rusija pa je z zadnjimi izjavami potrdila svojo zavezanost obstoječemu mednarodnopravnemu redu na severu Evrope, kar dodatno otežuje ameriška prizadevanja za širitev vpliva na tem območju.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, je javnosti predstavil štiri ključne pogoje, ki jih morajo iranske oblasti izpolniti za sklenitev novega diplomatskega sporazuma in zmanjšanje napetosti v regiji. Po navedbah Washingtona so glavne točke zahtev ustavitev bogatenja urana, zmanjšanje trenutnih zalog materiala, omejitev raketnega programa ter prenehanje podpore različnim milicam na Bližnjem vzhodu. Witkoff je ob tem poudaril, da je iransko gospodarstvo v izjemno težkem položaju, kar bi moralo Teheran spodbuditi k sprejetju kompromisov. Na konferenci Izraelsko-ameriškega sveta na Floridi je Witkoff izpostavil, da je diplomatska pot še vedno mogoča, če se bo Iran pripravljen pogovarjati o vseh štirih spornih področjih. ZDA posebej skrbi približno dve toni jedrskega materiala, ki je obogaten na ravni med 3,67 in 60 odstotki, kar predstavlja resno varnostno grožnjo. Po besedah odposlanca bi uresničitev teh pogojev Iranu omogočila ponovno vključitev v mednarodno skupnost, medtem ko bi bila alternativa po njegovem mnenju negativna za vse vpletene strani. Diplomatska pobuda prihaja v času povečanih napetosti, ko so nekatere države Perzijskega zaliva že izrazile nasprotovanje morebitnim vojaškim posegom proti Iranu. Washington vztraja, da morajo biti te zahteve fiksirane v novem sporazumu, ki bi zamenjal prejšnje neuspešne dogovore. Kljub ostri retoriki ameriška administracija uradno še vedno daje prednost pogajanjem pred vojaško eskalacijo, čeprav ostajajo vse možnosti na mizi.

Tajvan in Združene države Amerike sta po devetih mesecih pogajanj uspešno sklenila sporazum o vzajemnih carinah, ki se bodo znižale na 15 odstotkov in se ne bodo seštevale z obstoječimi stopnjami. Tajvan je s tem postal prva država na svetu, ki ji je Washington zagotovil najugodnejši status v okviru 232. člena ameriške zakonodaje za polprevodnike in njihove derivate. Dogovor vključuje tudi zavezo o naložbah v višini 500 milijard ameriških dolarjev, pri čemer bodo tajvanska podjetja neposredno investirala 250 milijard, preostalo polovico pa bo v obliki kreditnih jamstev zagotovila tajvanska vlada. Nova carinska ureditev postavlja tajvanska podjetja v enakopraven konkurenčni položaj z industrijo na Japonskem in v Južni Koreji, kar je ključnega pomena za tradicionalne industrijske panoge, kot sta strojegradnja in ladjedelništvo. Polprevodniški sektor, ki predstavlja hrbtenico tajvanskega gospodarstva, bo z novim statusom pridobil dolgoročno stabilnost in predvidljivo poslovno okolje na ameriškem trgu. Analitiki poudarjajo, da sporazum utrjuje vlogo otoka kot ključnega člena v ameriški dobavni verigi za visoko tehnologijo in umetno inteligenco. Kljub kritikam opozicije glede višine naložbenih obveznosti, vlada v Tajpeju poudarja, da so pogoji ugodnejši od pričakovanih. Medtem ko se kitajski izvoz v ZDA sooča z bistveno višjimi obremenitvami, ki lahko dosežejo tudi do 72 odstotkov, Tajvan z novim sporazumom zmanjšuje tveganja trgovinskih vojn. Dogovor ne prinaša le gospodarskih koristi, temveč ima tudi močan geopolitični pomen, saj poglablja strateško partnerstvo med državama v obdobju globalnih trgovinskih napetosti.

Direktor ameriške obveščevalne agencije CIA John Ratcliffe se je v četrtek v Caracasu sestal z venezuelsko začasno predsednico Delcy Rodríguez, kar predstavlja najvišji obisk kakega ameriškega uradnika v tej državi po zajetju Nicolása Madura. Po poročanju ameriških medijev je Ratcliffe Rodríguezovi prenesel sporočilo, da se Združene države Amerike veselijo izboljšanega sodelovanja z Venezuelo pod njenim vodstvom. Srečanje nakazuje premik v ameriški zunanji politiki, ki se očitno usmerja v sodelovanje s trenutno oblastjo v Caracasu. Obisk se je zgodil v času povečanih diplomatskih aktivnosti, saj je istočasno v Beli hiši potekalo srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado. Dvojnost teh srečanj kaže na kompleksno strategijo Washingtona, ki po eni strani ohranja stike z opozicijo, po drugi pa vzpostavlja neposreden dialog z Rodríguezovo kot ključno osebo v novem političnem okviru države po odstavitvi Madura. Analitiki poudarjajo, da je potovanje šefa obveščevalne službe v Južno Ameriko jasen znak, da si administracija Donalda Trumpa prizadeva za stabilizacijo razmer in zaščito ameriških interesov v regiji. Čeprav so podrobnosti pogovorov v Caracasu ostale zaupne, je uradni Washington potrdil, da je bil namen srečanja predvsem vzpostavitev novih komunikacijskih kanalov in iskanje možnosti za normalizacijo odnosov med državama.

Organizatorji münchenske varnostne konference so se odločili, da zaradi stopnjevanja nasilja iranskega režima nad protivladnimi protestniki prekličejo vabilo predstavnikom Irana. Odločitev so sprejeli po priporočilu nemške zvezne vlade, kar predstavlja oster diplomatski odklon od prejšnjih let, ko so bili iranski uradniki redni udeleženci tega prestižnega varnostnega foruma. Čeprav so bila vabila sprva poslana, je brutalno zatiranje protestnega gibanja v Iranu povzročilo spremembo stališča organizatorjev. Iranski zunanji minister in drugi vladni predstavniki se tako dogodka ne bodo udeležili, kar dodatno zaostruje odnose med Teheranom in zahodnimi prestolnicami. Razmere v regiji ostajajo napete tudi zaradi poročil o premikih ameriških vojaških sil v bližino Irana, s čimer se odzivajo na grožnje administracije Donalda Trumpa o morebitnem posredovanju. Diplomatska izolacija Irana na mednarodnem parketu se s to potezo še poglablja. Nemška vlada je s svojim priporočilom neposredno vplivala na sestavo seznama gostov, s čimer želi poslati jasno sporočilo o nesprejemljivosti kršenja človekovih pravic. Konferenca v Münchnu sicer velja za ključno platformo za razpravo o globalni varnostni politiki, vendar letos ne bo služila kot prostor za dialog z iranskim režimom.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je razkrila načrt, po katerem bodo morala velika tehnološka podjetja preko nujne dražbe električne energije dejansko financirati gradnjo novih elektrarn. Ukrep, ki ga bodo uradno naznanili v sodelovanju z guvernerji zveznih držav Virginija, Pensilvanija in Ohio, je odziv na strmo naraščanje stroškov električne energije za gospodinjstva, kar povzroča povečano povpraševanje podatkovnih centrov za umetno inteligenco. Največjemu upravljavcu omrežja v Združenih državah Amerike, podjetju PJM Interconnection, bo naložena izvedba dražbe, s katero naj bi od tehnoloških podjetij zbrali približno 15 milijard ameriških dolarjev. Načrtovana poteza predstavlja poskus uravnoteženja ambicioznega razvoja umetne inteligence in zaščite potrošnikov pred visokimi položnicami za komunalne storitve. Po poročanju agencije Bloomberg namerava Trumpova vlada s tem prisiliti tehnološki sektor, da prevzame finančno breme širitve energetske infrastrukture, ki je nujna za delovanje njihovih novih centrov. S tem bi razbremenili običajne porabnike, ki so se v zadnjem obdobju soočali z grožnjo znatnih povišanj cen zaradi omejenih kapacitet omrežja. Guvernerji vpletenih zveznih držav podpirajo pobudo, saj so prav te regije postale ključna vozlišča za podatkovne centre, kar prinaša gospodarsko rast, a hkrati resne energetske izzive. Nova strategija pomeni pomemben premik v energetski politiki ZDA, kjer bo zasebni kapital tehnološkega sektorja neposredno vključen v krepitev nacionalne energetske varnosti in proizvodnih zmogljivosti pod neposrednim nadzorom zvezne vlade.

Najnovejša raziskava javnega mnenja Politbarometer, ki jo je objavila nemška televizija ZDF, razkriva, da kar 78 odstotkov nemških državljanov vidi politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa kot neposredno grožnjo obstoju in stabilnosti zveze Nato. Rezultati kažejo na močno zaskrbljenost v največjem evropskem gospodarstvu glede prihodnosti čezatlantskega zavezništva. Anketiranci so izrazili pričakovanje, da bi morala Evropska unija zavzeti odločnejše stališče in se jasneje odzvati na morebitne kršitve mednarodnega prava. Takšna visoka stopnja pesimizma odraža zaostrene odnose med Berlinom in Washingtonom, ki so se v zadnjem obdobju stopnjevali zaradi Trumpovih kritik na račun obrambnih izdatkov evropskih zaveznic. Strah pred destabilizacijo varnostne arhitekture v Evropi je postal prevladujoč motiv v nemškem političnem prostoru. Podatki kažejo, da Trumpova brezkompromisna politika moči povzroča resne dvome o zanesljivosti Združenih držav Amerike kot ključne partnerice v okviru Severnoatlantskega zavezništva.

Direktor ameriške obveščevalne agencije CIA John Ratcliffe se je v četrtek v Caracasu sestal z vršilko dolžnosti predsednice Venezuele Delcy Rodriguez. Po navedbah ameriških uradnikov sta razpravljala o možnostih gospodarskega sodelovanja in varnostnih vprašanjih. Ratcliffe je poudaril, da Venezuela ne sme več predstavljati varnega zatočišča za nasprotnike Združenih držav Amerike, predvsem v luči prizadevanj za stabilizacijo regije po padcu režima Nicolása Madura. Obisk predstavlja najvišjo raven neposrednega stika med Washingtonom in Caracasom, odkar je bila vzpostavljena začasna oblast. Srečanje se je odvilo po navodilih predsednika Donalda Trumpa, ki si prizadeva za nadzorovan prehod oblasti in vzpostavitev novih diplomatskih vezi. Rodriguez je ob tem napovedala možnost ponovne vzpostavitve polnih diplomatskih odnosov z ZDA in izrazila interes za tuje investicije v venezuelski naftni sektor, hkrati pa je država izpustila dodatno število političnih zapornikov. Zanimivo je, da se je obisk v Caracasu zgodil ravno na dan, ko je predsednik Trump v Beli hiši gostil voditeljico opozicije in nobelovko Mario Corino Machado. Ta dvojna diplomacija nakazuje na strategijo ZDA, ki po eni strani simbolno podpira demokratično opozicijo, po drugi strani pa operativno sodeluje s pragmatičnimi elementi nekdanjega režima, ki trenutno vodijo državo, da bi zagotovili stabilnost in varnostno sodelovanje, vključno z bojem proti trgovini z drogami.

Vodilni iranski klerik ajatola Ahmad Hatami je med petkovo molitvijo v Teheranu zahteval usmrtitve pridržanih protestnikov, ki so sodelovali v obsežnih protivladnih demonstracijah. Hatami je udeležence protestov označil za "Trumpove vojnike" in oborožene hinavce, ki bi morali biti po njegovem mnenju usmrčeni. V govoru, ki ga je prenašal iranski državni radio, je klerik neposredno zagrozil tudi predsedniku Združenih držav Amerike Donaldu Trumpu, kar odraža naraščajočo napetost med islamsko republiko in Washingtonom. Demonstracije, ki so se pričele konec decembra zaradi nezadovoljstva nad gospodarskim stanjem v državi, so prerasle v neposreden izziv avtoriteti iranskega režima. Oblasti trdijo, da so protestniki povzročili precejšnjo škodo na javni infrastrukturi, vključno z mošejami in bolnišnicami, medtem ko nevladne organizacije opozarjajo na silovito zatiranje protestov. Po navedbah organizacije Human Rights Activists News Agency je število žrtev med krutim obračunom z opozicijo naraslo na skoraj 2800 oseb. Ameriški predsednik Donald Trump je predhodno opozoril, da bi usmrtitve mirnih protestnikov lahko predstavljale "rdečo črto", ki bi privedla do morebitnega vojaškega posredovanja ZDA. Kljub grožnjam in blokadi dostopa do spleta, s katero želi režim onemogočiti organizacijo upora, se v krogih blizu oblasti stopnjuje retorika, ki poziva k uporabi najstrožjih kazni za zajezitev nemirov v državi.

Rusija je od administracije Združenih držav Amerike zahtevala jasen odgovor na predlog predsednika Vladimirja Putina o enoletnem neformalnem podaljšanju sporazuma Novi START (New START). Gre za zadnji še veljavni dogovor o nadzoru nad jedrskim orožjem med državama, ki omejuje število nameščenih strateških jedrskih konic in njihovih nosilcev. Moskva opozarja, da se veljavnost pogodbe izteče 5. februarja, medtem ko iz Washingtona in s strani takratnega predsednika Donalda Trumpa še ni bilo uradne potrditve ali odziva na predlagane pogoje. Situacija je kritična, saj bi iztek sporazuma brez ustreznega naslednika ali podaljšanja pomenil konec desetletij prizadevanj za omejevanje oboroževalne tekme, ki so se začela že v obdobju hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo. Pogovori o morebitnem nasledniku so zastali, k čemur so dodatno prispevale napetosti zaradi konflikta v Ukrajini. Brez pogodbenega okvira bi državi izgubili možnost vzajemnih inšpekcij in preglednosti nad arzenali, kar bi lahko vodilo v nepredvidljivo eskalacijo. Zgodovinski pomen teh pogajanj sega v leto 1969, ko sta Washington in Moskva kljub ideološkim razlikam spoznala nujnost stabilnega in predvidljivega okvira za omejevanje jedrske moči. Trenutni molk Bele hiše glede Putinove ponudbe vnaša negotovost v mednarodno varnostno okolje, saj so pogajalske skupine obeh strani pod velikim časovnim pritiskom, da preprečijo popoln zlom nadzora nad oborožitvijo.

Po poročanju Fox News-a je ameriški predsednik Donald Trump sprejel medaljo Nobelove nagrade za mir od venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado med njenim obiskom v Beli hiši. Podrobnosti o srečanju in predaji nagrade so razkrile različne ruske in ukrajinske medijske hiše.

Združene države Amerike so v letu 2025 prvič po več kot petdesetih letih zabeležile negativno neto migracijo, kar je neposredna posledica stroge priseljenske politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Po poročilu instituta Brookings se ocene neto migracije gibljejo med ničlo in odlivom približno 295.000 ljudi. Čeprav so se deportacije pod novo upravo močno okrepile, poročilo navaja, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov zaradi ostrejših pogojev za pridobitev vizumov in podaljšanih postopkov obdelave vlog. Strožji ukrepi so močno prizadeti študente in visoko usposobljene strokovnjake, zlasti iz Indije, ki predstavlja ključni vir delovne sile za ameriški tehnološki sektor. Analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajen trend upadanja števila priseljencev negativno vplival na zaposlovanje v kritičnih sektorjih, kot so tehnologija, zdravstvo in visoko šolstvo. Kljub negotovosti glede prihodnjih političnih usmeritev študija napoveduje, da se bo trend negativne neto migracije verjetno nadaljeval tudi v letu 2026. Na političnem področju se vplivi teh sprememb že kažejo v razpravah o življenjskih stroških. Republikanska stranka trdi, da množične deportacije in manjše število migrantov neposredno zmanjšujejo povpraševanje na nepremičninskem trgu, kar naj bi vodilo do nižjih najemnin in cen stanovanj v večjih metropolah. Podatki kažejo, da so se cene nepremičnin znižale v 14 od 20 mest z največjim deležem nezakonitih priseljencev, kar administracija uporablja kot dokaz uspešnosti svoje gospodarske politike pred prihajajočimi volitvami.

Ameriški predsednik Donald Trump bo po poročanju tujih tiskovnih agencij v sodelovanju z guvernerji več severovzhodnih zveznih držav uvedel kapico na cene električne energije za gospodinjstva. Odločitev je odgovor na strmo naraščanje stroškov električne energije, ki ga povzroča povečano povpraševanje zaradi širjenja podatkovnih centrov tehnoloških velikanov po vsej državi. Načrtovana intervencija predvideva, da bodo tehnološka podjetja prevzela večji del finančnega bremena za povečane stroške v omrežju, namesto da bi te stroške v celoti prenesli na končne porabnike. Ta ukrep velja za neposreden poseg v energetski trg, s katerim želi administracija ublažiti inflacijske pritiske na prebivalstvo in preprečiti politično škodo pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Kritiki opozarjajo, da bi takšna politika lahko negativno vplivala na javne komunalne storitve in dolgoročne investicije v energetsko infrastrukturo. Kljub temu Trump vztraja pri nujnosti zaščite državljanov pred visokimi računi, ki so posledica digitalne transformacije in umetne inteligence, ki zahtevata ogromne količine energije.

Ameriški predsednik Donald Trump je odložil načrtovani vojaški napad na Iran po neposrednem pozivu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Po poročanju tujih medijev je Netanjahu ameriško administracijo opozoril, da izraelski obrambni sistemi morda ne bi zmogli prestrezati vseh povračilnih ukrepov Teherana, saj so bili v preteklem letu močno obremenjeni. Izraelska stran je izrazila zaskrbljenost, da iranski režim brez dolgotrajne vojaške kampanje ne bi hitro propadel, kar povečuje tveganje za varnost Izraela v primeru omejenega napada. Administracija predsednika Trumpa je ob tem izpostavila, da je glavni cilj Združenih držav Amerike prisiliti Teheran k prekinitvi represije nad lastnim prebivalstvom. Trump je v izjavah za javnost zatrdil, da se je nasilje nad protestniki v Iranu umirilo, čeprav ameriške obveščevalne službe po nekaterih navedbah temu oporekajo. Kot znak morebitnega popuščanja Teherana je bilo izpostavljeno odlaganje usmrtitve političnega zapornika Arpana Soltanija, kar v Beli hiši interpretirajo kot pozitiven signal. Čeprav so ameriški uradniki predhodno nakazovali na možnost povračilnega ukrepa v roku 24 ur, je bila odločitev o napadu začasno ustavljena. Poleg Izraela so zaskrbljenost izrazile tudi države Perzijskega zaliva, ki se bojijo širše regionalne destabilizacije. Situacija ostaja napeta, saj Trumpova administracija še naprej zahteva konkretne dokaze o spremembi politike Teherana, hkrati pa ohranja vojaško pripravljenost v regiji.

Slovaški predsednik vlade Robert Fico je začel delovni obisk v Združenih državah Amerike, kjer se bo v soboto v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. O srečanju je javnost obvestil urad slovaške vlade, obisk pa je primarno osredotočen na krepitev bilateralnega sodelovanja med državama na področju energetike. Osrednji dogodek obiska poleg srečanja s Trumpom predstavlja podpis medvladnega sporazuma o sodelovanju na področju jedrske energetike. Slovaška načrtuje gradnjo nove jedrske elektrarne v sodelovanju z ameriškimi partnerji, kar bi dolgoročno povečalo energetsko neodvisnost države. Podpis dokumenta bo potekal v Washingtonu, preden se bo premier odpravil na Florido. Fico je v ZDA odpotoval v četrtek popoldne, srečanje v Mar-a-Lagu pa velja za potrditev tesnejših političnih vezi med Bratislavo in Washingtonom pod vodstvom sedanje ameriške administracije. Razprava bo po pričakovanjih tekla tudi o drugih ključnih globalnih vprašanjih in gospodarskem sodelovanju.

Združene države Amerike so se odločile za krepitev svoje vojaške prisotnosti na Bližnjem vzhodu z napotitvijo letalonosilke v regijo. Po poročanju tujih medijev je ta korak sledil stopnjevanju napetosti in neposrednim grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, usmerjenim proti iranskim oblastem. Odločitev odraža prizadevanja Washingtona za povečanje pritiska na Teheran sredi naraščajočih regionalnih trenj. Vojaška krepitev sovpada z obdobjem notranjih nemirov v Iranu, kjer so oblasti ostro zatrle protestnike. Čeprav naj bi po nekaterih poročilih zaveznice v regiji, vključno z Izraelom in zalivskimi državami, predsednika Trumpa sprva odvrnile od neposrednega vojaškega posredovanja, se je Bela hiša kljub temu odločila za demonstracijo moči. Premik mornariških sil simbolizira uresničitev Trumpovih napovedi o pomoči, ki jih je predhodno naslovil na iranske protestnike. Analitiki ocenjujejo, da je strateški cilj operacije omejevanje iranskega vpliva in zagotavljanje varnosti zaveznikov. Prisotnost letalonosilke v bližini iranskih voda povečuje tveganje za morebitne nenamerne spopade, hkrati pa služi kot odvračalni dejavnik proti morebitnim iranskim povračilnim ukrepom.

Predsednik Trump je podpisal zakon, ki ponovno omogoča ponudbo polnomastnega mleka v šolah. Med konferenco ob podpisu zakona je Trump povzročil precejšnjo pozornost in posmeh z nenavadnimi komentarji o razliki med "hole" (luknja) in "whole" (polno) mleko. Zakon omogoča šolam, da ponovno ponujajo polnomastno in 2-odstotno mleko.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je dosegla dogovor s Konferenco katoliških škofov ZDA (USCCB), ki bo tujim duhovnikom, redovnikom in drugim verskim delavcem omogočil lažje pridobivanje vizumov za delo v Združenih državah Amerike. Dogovor je bil sklenjen po pogovorih med Trumpom in nadškofom Paulom Coakleyjem, ki vodi USCCB. Verska skupnost je to potezo pozdravila kot ključno za nemoteno delovanje cerkvenih institucij, ki se zanašajo na mednarodno osebje. Istočasno so se v javnosti znova pojavila ugibanja o zdravstvenem stanju in življenjskem slogu 79-letnega predsednika. Robert F. Kennedy Jr., ameriški sekretar za zdravje, je izrazil začudenje nad predsednikovo vitalnostjo glede na njegove znane prehranjevalne navade, ki vključujejo redno uživanje hitre hrane in dietnih gaziranih pijač. Kljub kritikam glede diete je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt julija 2025 sporočila, da so podrobni zdravniški pregledi potrdili, da Trump nima znakov popuščanja srca ali ledvic, čeprav so mu diagnosticirali blago kronično vensko popuščanje. Trump te navedbe o svojem odličnem zdravju redno uporablja kot politično orodje v primerjavi s svojimi političnimi nasprotniki, predvsem Joejem Bidnom. Čeprav so njegovi prehranski vzorci, ki po navedbah nekdanjih svetovalcev temeljijo na štirih glavnih skupinah – McDonald'su, KFC-ju, pici in dietni coli – pogosto tarča kritik medicinske stroke, predsednik vztraja pri svoji kondicijski pripravljenosti za vodenje države. Ta dvojnost med osebno disciplino in politično močjo ostaja ena osrednjih tem njegovega mandata.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je napovedal ostrejšo politiko za zaščito ameriškega dolarja kot vodilne svetovne rezervne valute, kar nekateri analitiki označujejo za sodobno različico Monroejeve doktrine. Njegova strategija je usmerjena predvsem proti državam skupine BRICS, v kateri imata ključno vlogo Kitajska in Rusija. Trump namerava omejiti vpliv teh držav v obeh Amerikah in preprečiti prizadevanja za dedolarizacijo, s katero želijo te države zmanjšati odvisnost od ameriškega finančnega sistema. Podatki Mednarodnega denarnega sklada kažejo, da se je delež dolarja v svetovnih deviznih rezervah v zadnjih dveh desetletjih znižal z več kot 70 odstotkov na manj kot 60 odstotkov. Medtem ko dolar ostaja ključen za mednarodno trgovino in državna posojila, vzpon Kitajske in njeno povečanje deleža rezerv predstavljata neposreden izziv ameriški finančni moči. Trumpova administracija meni, da je ohranitev prevlade dolarja nujna za ohranitev nizkih stroškov zadolževanja ZDA in izvajanje globalnega finančnega vpliva. Kritiki opozarjajo, da bi lahko agresivni ukrepi, kot so nove carine ali omejitve za države, ki se odmikajo od dolarja, povzročili dodatne napetosti v svetovnem gospodarstvu. Kljub temu Trump poudarja, da je zaupanje v dolar temelj ameriške nacionalne varnosti. Razprave o prihodnosti dolarja kot globalne valute so postale še bolj intenzivne zaradi vprašanj o dolgoročni stabilnosti ameriškega javnega dolga in geopolitičnih premikov na globalnem jugu.

Bela hiša je v uradni izjavi poudarila, da nedavna napoved o napotitvi evropskih vojaških sil na Grenlandijo ne bo vplivala na stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede te strateško pomembne arktične regije. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na tiskovni konferenci pojasnila, da so bili pogovori med ameriškimi uradniki ter visokimi predstavniki Danske in Grenlandije produktivni, vendar Washington ne namerava spreminjati svojih zunanjepolitičnih ciljev. Administracija predsednika Trumpa naj bi po navedbah uradnih virov Grenlandijo še naprej obravnavala kot ključno območje za ameriške nacionalne interese, ne glede na povečano vojaško prisotnost evropskih zaveznic. Sporočilo jasno nakazuje, da Združene države Amerike ne nameravajo odstopiti od svojega vpliva na otoku, ki ga Washington že dlje časa vidi v luči morebitnega odkupa ali vsaj tesnejšega strateškega partnerstva. Napetosti med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede vprašanja suverenosti in nadzora nad Grenlandijo se s tem dodatno stopnjujejo. Medtem ko Danska in lokalne grenlandske oblasti poudarjajo pomen evropskega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti, ameriška stran vztraja pri svoji neodvisni agendi, ki jo narekuje politika 'Amerika na prvem mestu'.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naznanil uradno ustanovitev odbora za mir v Gazi. Gre za organ, ki bo po načrtih ameriške administracije nadziral upravljanje palestinske enklave in bdel nad izvajanjem mirovnega procesa v regiji. Čeprav je predsednik potrdil vzpostavitev telesa, podrobnejših informacij o konkretnih pristojnostih ali časovnici delovanja v javni objavi ni podal. Odbor bo sestavljalo 15 članov, katerih imena naj bi bila po Trumpovih napovedih razkrita v kratkem. Ustanovitev tega organa neposredno predvideva širši mirovni načrt za Gazo, ki ga pripravlja Washington. Odločitev predstavlja pomemben korak v zunanji politiki ZDA do bližnjevzhodnega vprašanja, vendar ostaja nejasno, kako bodo na takšno enostransko imenovanje nadzornega telesa odgovorili lokalni in mednarodni akterji. Uradni Washington naj bi z odborom poskušal vzpostaviti stabilnejšo strukturo upravljanja po končanju aktivnih spopadov. Kljub optimizmu v izjavah predsednika pa kritiki opozarjajo na pomanjkanje jasne vloge palestinskih predstavnikov v tem procesu. Za zdaj vsi nadaljnji koraki ostajajo odvisni od potrditve seznama članov, ki bodo neposredno vplivali na politično prihodnost območja Gaze.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in podpredsednik Združenih držav Amerike J. D. Vance na srečanju nista uspela razrešiti nesoglasij glede prihodnosti Grenlandije. Po poročanju tujih medijev je vest o tem, da bo pogajanja vodil Vance namesto pričakovanega državnega sekretarja Marca Rubia, povzročila zaskrbljenost tako v Københavnu kot v Nuuku. Politika sta se kljub razlikam dogovorila za ustanovitev delovne skupine na visoki ravni, ki bo podrobneje preučila interese ameriškega predsednika Donalda Trumpa v povezavi z otokom. Danska stran je v pogajanja vstopila z zadržanostjo, saj podpredsednika Vancea nekateri krogi vidijo kot oviro pri vzpostavljanju konstruktivnega dialoga. Grenlandska in danska oblast sta sprva načrtovali mirne razprave o varnostnih in gospodarskih vprašanjih, vendar je neposredna vključenost Vancea spremenila dinamiko srečanja. Neimenovani viri navajajo, da v regiji prevladuje občutek nezaupanja do podpredsednikovih stališč. Ustanovitev skupne delovne skupine predstavlja poskus ohranitve diplomatskih kanalov odprtih, čeprav konkretnih rešitev glede suverenosti ali razširjenega ameriškega vpliva na otoku še ni na obzorju. Grenlandija ostaja strateško ključna točka v Arktiki, kjer si Združene države Amerike prizadevajo okrepiti svojo prisotnost zaradi varnostnih razlogov in naravnih virov, kar pa sproža trenja z dansko diplomacijo.

Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Kristalina Georgieva je v intervjuju za agencijo Reuters izjavila, da je organizacija pripravljena podpreti Venezuelo, vendar morajo ključni delničarji sklada najprej uradno priznati vodstvo države. Pogoj za začetek finančne pomoči je tudi uradna prošnja venezuelske vlade, ki pa je z institucijo praktično prekinila stike leta 2019 pod režimom Nicolása Madura. Georgieva je poudarila, da strokovnjaki MDS kljub pomanjkanju komunikacije pozorno spremljajo gospodarske kazalnike v državi. Direktorica sklada je izrazila resno zaskrbljenost nad gospodarskim stanjem v državi, kjer se inflacija ponovno pospešuje, kar bi lahko vodilo v novo obdobje hiperinflacije. Opozorila je tudi na obsežno migracijsko krizo, saj je državo v zadnjih letih zapustilo približno osem milijonov ljudi. Ta demografski odliv je po njenih besedah povzročil večje krčenje gospodarstva kot vojna v Ukrajini, saj je delež izseljenega prebivalstva sorazmerno večji. Poleg razmer v Latinski Ameriki se je Georgieva dotaknila tudi pomena neodvisnosti centralnih bank. Izrazila je jasno podporo predsedniku ameriških zveznih rezerv (Fed) Jeromeu Powllu, ki se sooča s pritiski in preiskavami s strani administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Poudarila je, da je avtonomija finančnih institucij ključna za ohranjanje stabilnosti svetovnega gospodarstva.

Po novi oceni proračunskega urada kongresa (CBO) bi preimenovanje ameriškega obrambnega ministrstva v ministrstvo za vojno, kot je predlagala Trumpova administracija, lahko stalo do 125 milijonov dolarjev. Končni stroški so odvisni od obsega izvedbe preimenovanja.

Demokrati v kongresu so sprožili postopek ustavne obtožbe proti sekretarki za domovinsko varnost Kristi Noem. Državni department je napovedal zamrznitev obdelave vizumov za priseljence iz 75 držav. Nekdanji zvezni tožilec Glenn Kirschner je izrazil zaskrbljujoče opozorilo glede ravnanja Ministrstva za pravosodje pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Republikanski senator Thom Tillis je javno kritiziral Trumpovo ravnanje in dejal, da presega meje, kar bi lahko destabiliziralo gospodarstvo in mednarodne odnose. Prenova Trumpove plesne dvorane je bila ponovno odložena zaradi neizpolnjenih obljub predsednika.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je objavila seznam športnih tekmovanj, ki so uvrščena med "večje športne dogodke", za katere veljajo izjeme pri nedavno uveljavljeni splošni prepovedi izdajanja vizumov. Ta odločitev bo športnikom, trenerjem in spremljevalnemu osebju omogočila vstop v državo za namen udeležbe na specifičnih tekmovanjih, kljub siceršnjim strogim omejitvam potovanj v Združene države Amerike. Seznam izjem vključuje številna profesionalna tekmovanja in turnirje, ki so ključni za ameriško športno industrijo, vendar pa presenetljivo ne vključuje svetovnega prvenstva v nogometu leta 2026 in olimpijskih iger leta 2028. Ukrep je bil sprejet po pritisku športnih lig, ki so si prizadevale za jasnost glede statusa mednarodnih udeležencev v času zaostrenih migracijskih politik. Uradniki so pojasnili, da so te izjeme nujne za nemoten potek profesionalnega športa, ki predstavlja pomemben del gospodarske dejavnosti. Kljub temu odločitev sproža vprašanja o doslednosti vizumske politike, saj nekateri največji svetovni dogodki v prihodnosti vsaj za zdaj niso bili vključeni v to kategorijo posebnih obravnav.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel člane hokejskega moštva Florida Panthers, ki so v letu 2025 ponovno osvojili naslov prvakov lige NHL. Ekipa s Floride je v prestolnico prispela na tradicionalni sprejem po zmagi v finalu Stanleyjevega pokala, kjer so slavili že drugo leto zapored. Predsednik je med slovesnostjo poudaril izjemen športni dosežek moštva in njihovo vztrajnost na poti do zaporednih naslovov. Ob robu dogodka v Ovalni pisarni se je Trump srečal tudi z igralci in vodstvom italijanskega nogometnega kluba Juventus FC, ki so bili prav tako na obisku v Washingtonu. Srečanje s predstavniki torinskega velikana je potekalo 18. junija 2025, kar kaže na pestro diplomatsko in športno dogajanje v predsedniški rezidenci v tem obdobju. Dogodek je služil kot platforma za promocijo mednarodnega športnega sodelovanja in proslavo ameriških športnih uspehov. Sprejemi zmagovalcev severnoameriških profesionalnih lig so v Beli hiši ustaljena tradicija, vendar sta tokratna zaporedna zmaga Floride in prisotnost evropskega nogometnega kolektiva vnesli dodatno težo dogodku. Panthers so s tem potrdili svojo prevlado v hokejskem svetu, medtem ko obisk Juventusa nakazuje na širjenje vpliva evropskega nogometa na ameriškem trgu.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v Beli hiši predala svojo Nobelovo nagrado za mir. Machado je upala, da bo v zameno za nagrado pridobila Trumpovo podporo v Venezueli po padcu Madurovega režima, vendar ni prejela zagotovil.

Veleposlanik Združenih držav Amerike pri Združenih narodih je sporočil, da so glede morebitnega posredovanja v Iranu za Washington odprte vse možnosti. Napoved sledi poročilom o naraščajočem nasilju v državi, kjer naj bi bilo po določenih navedbah ubitih že več tisoč ljudi. Ameriška stran poudarja, da je njihov primarni cilj ustaviti nadaljnje prelivanje krvi in zagotoviti stabilnost v regiji. Predstavnik ZDA je v svojem nagovoru izpostavil, da je predsednik Donald Trump človek dejanj in ne zgolj besed, kar naj bi bila po njegovih besedah pogosta težava znotraj struktur Združenih narodov. Washington s temi izjavami stopnjuje pritisk na iranski režim, pri čemer ne izključujejo niti vojaškega posredovanja, če bi se razmere še dodatno zaostrile oziroma če diplomatska prizadevanja ne bi obrodila sadov. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja zaostrovanje retorike, saj bi kakršna koli neposredna intervencija v Iranu pomenila korenito spremembo varnostne arhitekture na Bližnjem vzhodu. Čeprav so konkretni načrti še neznani, uporaba fraze o vseh možnostih na mizi jasno nakazuje na pripravljenost ZDA na uporabo sile v primeru neuspeha mednarodnega pritiska.

Mehika se je leta 2025 pozicionirala kot vodilna dobaviteljica nafte in naftnih derivatov na Kubo, pri čemer je država na otok pošiljala predvsem surovo nafto najvišje kakovosti. Po podatkih državnega naftnega podjetja Pemex je Mehika med januarjem in septembrom 2025 na Kubo izvozila energentov v skupni vrednosti 400 milijonov dolarjev. Ta porast pošiljk predstavlja močan trend utrjevanja energetskih vezi med državama v obdobju, ko se Kuba sooča s hudo energetsko krizo. Poročila razkrivajo precejšnja neskladja v uradnih podatkih o izvozu, saj je Mehika Združenim državam Amerike poročala le o 13 odstotkih dejanskih pošiljk goriva na Kubo. Medtem ko Mehika doma zadržuje nafto nižje kakovosti, v Havano pošilja svojo najlažjo in najbolj kakovostno surovo nafto, kar dodatno poudarja strateško naravo teh pošiljk. Takšna praksa je povzročila napetosti v diplomatskih odnosih, zlasti z Washingtonom, ki ohranja strog gospodarski embargo proti Kubi. Operacije podjetja Pemex kažejo na namerno politiko podpore kubanskemu režimu s strani mehiške vlade. Kljub pritiskom mednarodne skupnosti in tveganju sankcij, se je Mehika odločila za vlogo glavnega energetskega poroka za otok. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti podatki o prikritem izvozu sprožili ostrejše odzive ameriške administracije, ki pozorno spremlja vsako kršitev omejitev trgovanja z energenti na karibskem območju.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo, 15. januarja, napovedal uradno ustanovitev mirovnega sveta za območje Gaze, kar predstavlja ključni mejnik v drugi fazi ameriškega načrta za končanje spopadov v palestinski enklavi. Trump je novico objavil na svojem družbenem omrežju Truth Social, kjer je poudaril, da je odbor pripravljen prevzeti svojo vlogo pri stabilizaciji razmer. Gre za strateški premik v ameriški zunanji politiki, ki se pod novo upravo osredotoča na neposredno posredovanje pri doseganju trajnega premirja med spopadajočimi se stranmi. Svet za mir bo deloval kot osrednji organ za nadzor nad izvajanjem sporazumov in zagotavljanje humanitarne pomoči, hkrati pa bo služil kot diplomatska platforma za nadaljnja pogajanja. Po navedbah tiskovne agencije AFP je ustanovitev tega telesa del širšega prizadevanja Združenih držav Amerike za ponovno vzpostavitev varnosti na Bližnjem vzhodu. Člani komisije in njihove specifične pristojnosti bodo podrobneje opredeljeni v prihodnjih dneh, ko se bo načrt začel izvajati v praksi. Trumpova administracija s tem korakom utrjuje svojo vlogo glavnega mediatorja v regiji, vendar pa odločitev sproža različne odzive v mednarodni javnosti. Kritiki in podporniki pozorno spremljajo, kako bo novoustanovljeni svet sodeloval z lokalnimi oblastmi in drugimi mednarodnimi akterji, saj druga faza načrta predvideva zahtevne korake pri obnovi infrastrukture in zagotavljanju politične stabilnosti na območju Gaze. Napoved predstavlja pomemben odmik od prejšnjih diplomatskih pristopov in stavi na večji vpliv Washingtona na terenu.

Vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) Kiril Dmitrijev je izjavil, da bo naslednja strateška tarča ameriškega predsednika Donalda Trumpa Kanada. Dmitrijev je svojo oceno podal v luči Trumpovih preteklih interesov po širitvi ameriškega ozemlja in vpliva, pri čemer je kot predhodni primer navedel predsednikovo zanimanje za nakup Grenlandije. Po mnenju ruskega uradnika se bodo ameriška prizadevanja zdaj usmerila proti severni sosedi. Izjave Dmitrijeva so bile podane v petek, 16. januarja, in odražajo ruski pogled na zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod vodstvom Trumpa. Čeprav uradni Washington ni potrdil nobenih načrtov glede Kanade, Dmitrijev poudarja, da gre za logično nadaljevanje geopolitične smeri, ki jo je začrtala trenutna ameriška administracija. Analitiki opozarjajo, da gre pri tovrstnih izjavah ruskih predstavnikov pogosto za retorične manevre, namenjene vnašanju nemira med zahodne zaveznice. Kljub temu so trditve pritegnile pozornost mednarodne javnosti, saj neposredno namigujejo na morebitne nove napetosti v severnoameriški regiji in spremembe v diplomatskih odnosih med Washingtonom in Ottawo.

Vodja vojske narodne osvoboditve (ELN), ene največjih oboroženih gverilskih skupin v Kolumbiji, je v izjavi za javnost poudaril pripravljenost na zavezništvo z drugimi uporniškimi organizacijami v primeru ameriškega vojaškega posredovanja. Poveljnik ELN je izpostavil, da bi bila skupina pripravljena pozabiti na notranje spore in se združiti z ostalimi oboroženimi frakcijami, če bi bilo potrebno braniti državo pred tujim agresorjem. Ta poziv prihaja v času povečanih napetosti v regiji in ob ugibanjih o morebitnih vojaških načrtih Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki. Poziv k enotnosti je neposreden odziv na politiko nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Kolumbijo in sosednjo Venezuelo večkrat postavil v središče svoje zunanjepolitične retorike. ELN meni, da bi morebiten napad na Venezuelo ali neposredno vmešavanje v kolumbijske notranje zadeve zahtevalo skupen odpor vseh militantnih skupin, vključno s tistimi, ki so v preteklosti delovale kot tekmice. Organizacija s tem poskuša utrditi svojo politično vlogo pod pretvezo domoljubne obrambe. Strokovnjaki opozarjajo, da takšne izjave dodatno destabilizirajo varnostne razmere v Kolumbiji, kjer mirovni procesi z različnimi gverilskimi skupinami potekajo počasi in s številnimi zapleti. Morebitno povezovanje različnih oboroženih skupin, ki vključujejo tudi odpadniške frakcije nekdanje organizacije FARC, bi pomenilo resno grožnjo kolumbijski vladi in regionalni stabilnosti, saj bi se s tem povečala operativna moč upornikov na terenu.

Neel Kashkari, predsednik podružnice Zveznih rezerv (Fed) v Minneapolisu, je v javnem nagovoru 14. januarja 2026 poudaril nujnost neodvisnosti osrednje ameriške denarne institucije. Njegov odziv prihaja po tem, ko je ameriško pravosodno ministrstvo (DOJ) sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Feda Jeromu Powellu. Kashkari je dejanje Trumpove administracije označil za zaskrbljujoč poseg v monetarno politiko in pozval javnost k razumevanju pomena avtonomije centralne banke za zagotavljanje gospodarske stabilnosti. Podporo Powellu so izrekli tudi guvernerji desetih tujih centralnih bank, med njimi guvernerka avstralske centralne banke Michele Bullock, ki so v skupni izjavi poudarili, da neodvisnost institucijam omogoča sprejemanje nujnih, a včasih politično nepriljubljenih ukrepov za obvladovanje inflacije. Spor se je dodatno zaostril zaradi očitkov glede 2,5 milijarde dolarjev vredne prenove sedeža Feda. Čeprav Trumpova administracija trdi, da je Powell zavajal kongres glede stroškov, dokumentacija razkriva, da je Powell že julija prejšnjega leta senatorjem poslal podrobna pojasnila o projektu in proračunskih prekoračitvah. Analitiki opozarjajo, da bi neposreden prevzem nadzora nad Fedom s strani Bele hiše lahko povzročil pretrese na svetovnih finančnih trgih. Kashkari je obrambo Powella izkoristil tudi za pojasnilo prihodnjih korakov, pri čemer je omenil možnost znižanja obrestnih mer v letu 2026, če bodo gospodarske razmere to dopuščale. Trenutne napetosti med izvršno oblastjo in centralno banko predstavljajo enega največjih izzivov za ameriški finančni sistem v zadnjih desetletjih.

Naložbe v varnost identitet so se povečale, podjetja pa upravljajo z različnimi orodji za upravljanje identitet in dostopa. Prihodki podjetja Incognia so se povečali za 300 % medletno, kar pripisujejo prehodu podjetij od tehnologij, kot je identifikacija naprave. Kljub naraščajočim proračunom za kibernetsko varnost vodje težko pojasnijo, kaj ti izdatki prinašajo podjetju. Enotna kibernetska varnost bi lahko pomagala romunskim podjetjem pri rasti v pospešeni digitalizaciji gospodarstva.

Po navedbah Ifo-ekonomistke Lisandre Flach bo carinska politika Donalda Trumpa za nemško gospodarstvo predstavljala trajen šok, z malo možnosti za izjeme. Članek ponavlja, da je Trumpova carinska politika pustila globoke posledice na nemškem gospodarstvu že eno leto po začetku njegovega mandata.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da se voditelji evropskih držav nekdanjega in bodočega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa bojijo kot ognja. Njegove izjave so se pojavile v luči razprav o zunanjepolitičnih premikih in načrtih evropskih držav glede vojaške prisotnosti na Grenlandiji. Puškov meni, da ponovna izvolitev Trumpa povzroča precejšnjo negotovost v evropskih prestolnicah, kar vpliva na njihove strateške odločitve. Ruski politik je s temi besedami komentiral širši kontekst čezatlantskih odnosov, ki so bili v času prvega Trumpovega mandata zaznamovani s številnimi trenji glede financiranja zveze NATO in trgovinskih sporazumov. Po mnenju Puškova evropska elita nima jasne strategije za sodelovanje z nepredvidljivo ameriško administracijo, kar naj bi vodilo v defenzivno držo in strah pred morebitnimi novimi pritiski iz Washingtona. Čeprav gre za navedbe ruskega uradnika, ki odražajo uradno stališče Kremlja o razkolu znotraj zahodnega zavezništva, izjave poudarjajo napetosti, ki so prisotne v mednarodni politiki. Vprašanje Grenlandije in vojaške prisotnosti na tem območju ostaja ena izmed točk, kjer se prepletajo interesi evropskih sil in Združenih držav Amerike, kar Puškov izkorišča za utrjevanje narativa o šibkosti evropskega vodstva.

Združene države Amerike so začele premestitev letalonosilne udarne skupine in dodatnih vojaških sil na Bližnji vzhod zaradi zaostrenih razmer v regiji. Po poročanju ameriških medijev se v območje odgovornosti osrednjega poveljstva premika letalonosilka USS Abraham Lincoln, ki so jo odpoklicali iz Južnokitajskega morja. Flotila vključuje tudi jurišno podmornico ter druge bojne ladje, ki naj bi cilj dosegle v enem tednu. Operacija poleg pomorskih sil vključuje tudi namestitev dodatnih zračnih in kopenskih zmogljivosti. Premik vojaških sil se dogaja v času, ko se Iran spopada z obsežnimi protivladnimi protesti. Administracija v Beli hiši naj bi v tem okviru preučevala različne možnosti podpore demonstrantom, kar še dodatno povečuje napetosti med Washingtonom in Teheranom. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za neposreden odgovor na morebitne grožnje v regiji in poskus stabilizacije zavezniških položajev. Čeprav uradni viri poudarjajo obrambno naravo premikov, prisotnost letalonosilke in podmornice nakazuje na pripravljenost na morebitno vojaško posredovanje ali odvračanje iranskih povračilnih ukrepov.

Združene države Amerike so pod upravo predsednika Donalda Trumpa znatno povečale pritisk na mehiško vlado, da bi ta dovolila neposredno posredovanje ameriških vojaških sil ali agentov CIE na mehiškem ozemlju. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na ameriške uradnike, Washington zahteva odobritev za izvajanje skupnih operacij, katerih cilj bi bil uničenje laboratorijev za proizvodnjo fentanila in razbitje narkokartelov. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je tovrstne predloge že večkrat zavrnila in poudarila suverenost države. Napetosti med državama so se v zadnjem obdobju stopnjevale zaradi Trumpovih predlogov o vojaški pomoči, ki jih Mehika razume kot poseg v notranje zadeve. Kljub ponudbam iz Washingtona, da bi ZDA zagotovile tehnično in kadrovsko podporo pri spopadanju z organiziranim kriminalom, v Ciudad de Méxicu vztrajajo pri politiki, ki zavrača prisotnost tujih oboroženih sil na svojem ozemlju. Vprašanje boja proti trgovini z drogami tako ostaja osrednja točka trenj v dvostranskih odnosih. Razmere dodatno zapleta dejstvo, da ZDA vprašanje varnosti in boja proti mamilom povezujejo s širšo agendo, ki vključuje tudi migracijsko politiko in carinske grožnje. Medtem ko Washington trdi, da so radikalni ukrepi nujni za zajezitev epidemije odvisnosti od fentanila, mehiška stran opozarja na zmanjšanje pretoka drog in si prizadeva za diplomatsko rešitev sporov brez vojaškega posredovanja sosednje velesile.